AÑO (LETO) XXIII. (17) No. (štev.) 11
BUENOS AIRES 12. marca 1964
Ob 550-letnici
zadnjega ustoličenja v Karantaniji
Tisti, ki slovenskemu narodu odreka jo pravico do svobodnega življenja, v podkrepitev sVojih trditev navajajo krilatice, da Slovenci sploh nimamo svoje lastne zgodovine, ali pa, da v njej ne moremo pokazati na noben dogodek, ki bi potrjeval dejstvo, da si je kdaj slovenski narod že sam dajal postave in si po njih urejal življenje v skupnosti. To delajo ali iz sovraštva do slovenskega naroda, ali pa iz nepoznavanja zgodovinskega razvoja.
[ IZa organizirano življenje v demokratski skupnosti, za resnično, pravo ljudsko) demokracijo, imamo Slovenci najzgovornejši dokaz v ustoličevanju svojih knezov na Gosposvetskem polju.
O tem „poglavju slovenske demokracije“ imamo Slovenci obsežno literaturo. Tu opozarjamo zlasti na pregleden članek polk. dr. Bogumila Vošnjaka v Zborniku Svob. Slovenije za 1. 1960. V njej poudarja, da „Slovenci niso bili vedno revno kmečko ljudstvo kot v poznejših stoletjih“, kajti „v zgodnjem srednjem veku so se hudo borili za svojo političnoi neodvisnost. Bili so prvi tvorci države med Slovani“. Spričo tega dejstva dr. Vošnjak prihaja do zaključka, da je samo tak narod „mogel ustvariti in ohraniti v dneh suženjstva čudo politične, zgodovinske in demokratske zavednosti: ustoličevanje slovenskih knezov na Gosposvetskem polju, na skrajni meji našega sedanjega narodnega ozemlja“.
To za (Slovence zgodovinsko tako pomembno dejanje se je odigravalo blizu Krnskega gradu na Gosposvetskem polju. Obred je vseboval dva dela: ustoličevanje na knežji kamen in poklonitev pred vojvodskim prestolom. Večina svobodnih kmetov je imenovala za izvršitev obreda ustoličevalca, ki je potem kot predstavnik ljudstva uvajal vladarja v državno oblast.
Ustoličevalec je bodočega deželnega kneza pričakoval sede na knežjem kamnu. Ta je prišel pred knežji kamen v sprevodu z velikim spremstvom in v kmečki obleki. Na vprašanje ustoliče-valčevo: „Kdo se mi približuje?“ je go-riški škof kot palatin Koroške odgovoril v starem slovenskem jeziku: „To je gospodar.“ Ustoličevalec je postavil novo vprašanje: „Ali je pravičen sodnik, ki bo skrbel za ljudstvo ?“ Ko je kmet-ustoličevalec dobil pritrdilen odgovor, je postavil še tretje vprašanje: „Kaj pa dobim, če zapustim ta sedež?“ Goriški škof je znova odgovoril: „Plačal bom za to 60 zlatnikov. Živina bo tvoja in tvoja hiša brez davka.“ Po' tem odgovoru je kmet-ustoličevalec zapustil knežji kamen, vzel bika in kobilo ter z njima odšel. Novi deželni knez je šele tedaj sedel na knežji kamen. Ljudstvo ga je pozdravljalo), hvalilo Boga, da mu je dal pravičnega vladarja in prepevalo slovenske pesmi. Novega vladarja je zatem vodilo trikrat okoli knežjega kamna, ta je pa zavihtel gol meč na štiri strani neba, s čemer je simbolično potrdil, da je prevzel deželo v upravo in da jo bo branil pred sovražniki.
Po ustoličenju kneza na prostem so ga odpeljali v sprevodu v gosposvetsko cerkev, kjer ga je mazilil krški škof. Šele nato je novi deželni vladar slekel kmečko obleko ter se preoblekel v knežje oblačilo, v katerem je nato prisostvoval pojedini v proslavo, ustoličenja.
Drugi del obreda je bila poklonitev na Gosposvetskem polju pred vojvodskim prestolom.
i Dr. Vošnjak v omenjeni razpravi zatrjuje, da obred ustoličenja „vsebuje presenetljivo bogastvo simbolizma političnih idej“. V ustoličevanju je namreč „na sijajen način izražena narodna suverenost, kakor se je pojavljala v zgodnjem srednjem veku, nezaupanje v kne-ževo moč in poroštvo proti despotizmu“. Ti simboli so gospodarskega, demokratskega in narodnega značaja.
Nosilci te stare slovenske državne demokratske skupnosti so bili svobodni slovenski, kmetje, ki so jih srednjeveški Nemci v Sclrvvabenspiegelu označevali, „da ne priznavajo plemstva in sile, ampak samo poštenje in resnico“. Ti kmetje so bili ponosen slovenski rod, o katerem je: šel v tedanjih časih daleč naokoli glas, „da se ne odkriva pred nemškim cesarjem“.
Obred ustoličevanja na Gosposvet-
CIPER PRED DRŽAVLJANSKO VOJNO
Na Cipru se položaj nevarno zaostruje in grozi pogrezniti otok v krvavo državljansko vojno, ki lahko spravi v resno nevarnost mir v tem delu sveta. Nasprotje med grškim in turškim prebivalstvom na otoku se iz dneva v dan veča, Sovraštvo poglablja in vedno več orožja je na obeh straneh. V vsem tem nevarnem razvijanju dogodkov izgleda, da se odgovorne osebnosti na otoku s predsednikom pravoslavnim škofom Ma-kariosom na čelu same igrajo z nevarnim ognjem. Ne Vidijo namreč resnične nevarnosti za nadaljnji svobodni obstoj otoka in življenja naroda v svobodi na njem, ki jim prihaja od komunistov, ampak so še same klicale sovjete na otok s tem, da So jim prav v času poostrenih bojev na otoku med grškim in turškim prebivalstvom, dovolile, da so vzpostavili letalsko zvezo s Ciprom. Ko je pristalo prvo sovjetsko letalo na otoku, je ljudstvo letalski ptoisadki prirejalo ovacije, po ulicah pa vpilo proti Angležem in Amerikancem, kakor da bi bili Sovjeti večji in boljši prijatelji Cipra kot pa zahodni zavezniki, šli so pa še dalje in so v Sovjetijo poslali vladno delegacijo za poglobitev prijateljskih stikov med Ciprom in ZSSR.
V zadnjih dneh so na raznih mestih izbruhnili srditi boji. Zlasti mesti Ktima in Paphos sta bili prizorišče najbolj krvavih spopadov, kar so jih imeli do sedaj na otoku 'od izbruha novih sovražnosti med Grki in Turki v decembru mesecu. Grki so v bojih uporabljali že strojnice, protiletalske topove, bazoke in ročne granate. Vsa večja mesta so polna barikad in povsod so močne patrulje. Vse važnejše položaje po mestih imajo oborožene sile stalno zasedene.
Doslej je na otoku za vzdrževanje reda samo 7.000 britanskih vojakov. Angleška vlada jih bo polovico odpoklicala, kakor hitro bo prišla na otok mednarodna oborožena sila Organizacije združenih narodov, kateri bo poveljeval indijski general Prem Singh Gyahi. Doslej te sile še ni. Tudli še ni rešeno Vprašanje njenega vzdrževanja. Glavni tajnik ZN U Thant bi najraje dosegel, da bi za vzdrževanje mednarodne oborožene sile v glavnem skrbele države, ki bodo poslale v to vojsko svoje oddelke in otok Ciper, ostale države bi pa prostovoljno prispevale svoje dele. Skandinavske države in tudi Velika Britanija v zvezi z ustanavljanjem mednarodne oborožene sile za otok Ciper razpravljajo o tem, da bi bilo najbolje, če bi Združeni narodi sploh razpolagali s svojo stalno mednarodno oboroženo silo, katero bi lahko pošiljali tja, kjer bi se pokazala potreba.
Na razvoj dogodkov na otoku Cipru z Vedno večjo zaskrbljenostjo gledata tudi grška in turška vlada. Predstavniki slednje so izjavili, da bo morala Turčija sama poseči v nadaljnji razvoj dogodkov na Cipru, če se na otoku ne bo čimprej vzpostavil mir, in če na njem ne bosta zaščitena življenje in imetje turškega prebivalstva. Grška vlada je pa na gornjo izjavo turške vlade odvrnila, da bi tak korak turške vlade imel za posledico takojšen oborožen nastop grške vojske in njene mornarice za zaščito grškega prebivalstva na Cipru.
Iz povedanega je razvidna resnost sedanjega položaja na Cipru. Spričo takega stanja je severnoameriška sredozemska mornarica neprestano v strogi pripravnosti.
Venezuela ima novega predsednika
V venezuelski prestolnici so bile v sredo, 11. marca, velike slavnosti. Venezuela je namreč dobila ustavnega predsednika. Je to 59-letni Raul Leoni, ki politično pripada isti stranki kot prejšnji predsednik dr. Betancourt, Demokratski akciji.
Novemu predsedniku je po zaprisegi izročil predsedniško lento bivši predsednik dr. Betancourt, ki je v 133-letni venezuelski politični zgodovini prvi ustavni predsednik, ki je vladal svojemu narodu polno ustavno dobo. Ta je pa bila polna ovir, kajti eksponent mednarodnega komunizma, kubanski Castro, je storil vse, kar je le mogel, da bi čim bolj podprl venezuelske komunistične upornike in gverilce. Pošiljal jim je denarna sredstva, propagando, zlasti pa vse vrste orožja. Zaradi tega prevratnega kubaft-skega delovanja je bil prejšnji venezuelski predsednik dr. Betancourt najodloč-nejši nasprotnik sedanjega kom. režima
na Kubi, proti kateremu je zahteval tudi skupen nastop vseh ameriških držav. Z močno roko in trdno odločnostjo je strl odpor komunističnih teroristov in preprečil zlasti njihovo namero, da bi onemogočili izvedbo zad. parlament, volitev.
Pred svojim odhodom je imel dr. Betancourt poslovilni govor pred državnim kongresom, v katerem je podal pregled od njegove vlade izvršenega dela.
Venezuelski krščanski demokrati, ki jih vodi eden najsposobnejših latinskoameriških politikov in državnikov dr. dr. Rafael Caldera — tisti, ki ga poznajo z mednarodnih političnih konferenc, ga primerjajo z našim dr. Korošcem — so bili pod dr. Betancourtom v koalicijski vladi z Demokratsko akcijo. Novi venezuelski predsednik Leoni si ni znal pridobiti njihovega sodelovanja ter bo zato moral z vso previdnostjo voditi politiko svoje vlade, ker bo imel v parlamentu najnevarnejšo opozicijo v krščan-
skem polju je nekaj edinstvenega v svetovni zgodovini. To potrjuje tudi znani osnovalec teorije moderne državne suverenosti Bodin, ko pravi, „da nima tekmeca na svetu“. Enakega mnenja je Aeneas Silvius, poznejši papež Pij II., ko navaja, „da noben narod nima takšnega primera .državnega simbolizma“.
Zadnje ustoličevanje je bilo na Gosposvetskem polju 18. marca 1414. Svobodni slovenski kmetje so tedaj posadili na prestol Ernesta Železnega. Ta je tedanjemu ustoličevalcu čatru in njegovemu rodu podelil privilegij, da niso plačevali davkov in da so bili pravi svobodnjaki. Zadnji potomec iz tega rodu ustoličevalcev je bil Gregor Čater, ki je umrl leta 1823. Spomin na rod ustoličevalcev je bil med slovenskim ljudstvom na Koroškem še tako živ, da se je njegovega pogreba v Celovcu udeležila velika množica kmečkega ljudstva.
Od zadnjega ustoličevanja na Gosposvetskem polju pa do najnovejših dni so se nad slovenskim ljudstvom na Koroškem dogajale stvari, ki so z leti poi-vsem zamenjale slovensko ljudsko demokracijo. Nemško plemstvo je Slovencem vladalo z nasiljem, prezirom in sovraštvom ter s težnjo, da povsem uniči slovensko narodno zavest. Višek sta nemška narodna nestrpnost in sovraštvo do vsega, kar je še slovenskega na Koroškem, dosegla pod nacisti, zlasti med drugo svetovno vojno.
Duh nestrpnosti, sovraštva, nerazumevanja slovenskih narodnih in verskih
teženj pa ni zamrl niti po končani II. svetovni vojni: Pojavil se je celo tam, kjer ga nikdar ne bi smelo biti: v cerkvi, ki bi morala biti žarišče pravičnosti, ljubezni, razumevanja. To zgovorno potrjujejo dogodki lanskega leta, ko je šla celovška škofija v obrambi Slovencem nenaklonjenega generalnega vikarja dr. Kadrasa celo tako daleč, da je vložila tožbo pred civilnim sodiščem proti „Našemu tedniku-Kroniki“, glasilu Narodnega sveta koroških Slovencev, in v surovem izbruhu narodne nestrpnosti ter sovraštva proti Slovencem in Slovanom sedanjega gosposvetskega župnika Wilhelma Mucherja v izjavi proti svetima bratoma Cirilu in Metodu in napadu na samega papeža Janeza XXIII., zaradi njegove okrožnice Mati in Učiteljica, v kateri se zavzema za pravično postopanje z narodnimi manjšinami.
Toda slovenski narod je v svoji tisočletni zgodovini prenesel še hujše in težje udjarce. Zato bo tudi vse krivice, ki se mu gode bodisi na Koroškem s strani svetne ali pa cerkvene oblasti, ali v Italiji, ali pa v matični domovini, kjer mu trenutno vladajo s svojim nasiljem sedanji komunistični oblastniki.
Kakor slovenski kmet v času ustoličevanja ni priznaval ne plemstva, ne sile, tako tudi danes slovenski človek ni sprejel ne komunizma, ne njegovega nasilja, ampak veruje le v svobodo, poštenje in resnico. To nam je poroštvo, da lahko z zaupanjem gledamo v bodočnost slovenskega naroda.
sko-demokratski stranki, ki je iz zadnjih splošnih volitev izšla druga najmočnejša politična ¡sila v Venezueli. Poznavalci političnih razmer v Venezueli tamošnji krščanski demokraciji pripisujejo pri
prihodnjih volitvah večino. Tega vsekakor sposobnost dr. Rafaela Caldere in Sodoben krščansko-demokratski socialen program ter solidno zgrajena strankina organizacija ne izključujejo.
čuenlaj na Cejlonu
Kitajski predsednik Čuenlaj Se je pretekli teden mudil na obisku na otoku Cejlonu. Tja je priletel z obiska v Pakistanu. Vendar je na Cejlonu doživel eno izmed neprijetnih presenečenj svojega potovanja, ko mu je predsednica cejlonske vlade Bandaranaike, vdova prejšnjega predsednika Cejlona, izjavila, da v svojih govorih ne sme napadati ZDA. O imperializmu ali kolonializmu lahko govori, kar hoče, mu je dejala Bandaranaike, ZDA pa z imenom ne sme omeniti. Zato se je Čuenlaj v svojih govorih močno Zadržal, ker je ugotovil, da bi lahko z omembo imperializma ali kolonializma njegove govore dvoumno razumeli. Mnoge afriške države namreč smatrajo za imperialiste in kolonialiste tudi sovjete, kar v resnici so. Delavstvo na Cejlonu ga je izredno hladno sprejelo, tako da je spremstvo ugotovilo, da je bil Čuenlaj presenečen in razočaran.
Na Cejlonu se mudečemu britanskemu časnikarju Greenu pa je čuenlaj, v splošno presenečenje vsega sveta, izjavil, da „Kitajska ne bo nikdar izzvala vojne, ker povsem dobro vemo, da bi atomska vojna prizadejala človeštvu velikansko škodo. „Kitajska hoče mirno sožitje z vsemi državami, vključno Z ZDA, na podlagi petih načel: medsebojno spoštovanje suverenitete in teritorialne nedotakljivosti, ' nenapadanje, nevmešavanje v notranje zadeve drugih držav, enakost in medsebojna pomoč ter mirno sožitje.“ Čuenlaj je iznenada skušal zavračati obtožbe Hru-ščova, da je Kitajska pripravljena žrtvovati polovico človeštva v atomski vojni, češ, da je edina zaradi številnega prebivalstva, ki bi ostala po razdejanju še močna; ameriško vlado pa prepričevati, da nima napadalnih namenov v Aziji.
Konstantin — novi kralj Helencev
"V Atenah v Grčiji so včeraj, dne 11. marca, pokopali priljubljenega 62-letne-ga vladarja Pavla T., ki je umrl dne 6. t. m. v kraljevskem dvorcu Tatoi blizu Aten na posledicah komplikacij po operaciji tura v želodcu.
Truplo pok. kralja Pavla I. so z dvorca Tatoi najprej prepeljali v kraljevsko palačo v Atene, nato pa v atensko katedralo, kjer je bil na mrtvaškem odru vse do včerajšnjih pogrebnih svečanosti.
Po smrti kralja Pavla I. je zasedel grški prestol 23-letni prestolonaslednik Konstantin, ki je v svetovni javnosti
znan kot navdušen športnik. Na olimpijadi leta 1961 je dobil v veslanju celo zlato medaljo. Kot novi kralj Helencev je prisegel tri ure po očetovi smrti. Zaročen je s 17-letno dansko princeso Ano. Poroka z njo je bila pred kraljevo smrtjo napovedana za januar 1965, zaradi spremenjenih okolnosti bo pa verjetno že v jeseni.
Z grško kraljevsko hišo je z rodbinskimi zvezami povezana tudi dinastija Karadjordjevičev. Kneginja Olga, soproga kneza Pavla, je namreč grška princesa.
McNamara v Južnem Vietnamu
V	teku šestih mesecev je bil ameriški minister za narodno obrambo' McNama-ra že tretjič osebno v Južnem Vietnamu, kjer se je. v zadnjem času položaj za zahodne zaveznike občutno poslabšal, ker so komunistični uporniki na nekate-terih mestih precej napredovali.
McNamara je imel več razgovorov z ameriškimi vojaškimi osebnostmi v Južnem Vietnamu in s predstavniki vlade te države. Odšel je tudi na samo bojišče, kjer je zatrjeval, da bodo ZDA nudile Južnemu Vietnamu vso potrebno pomoč,
IZ TEDNA
V	Čilu so imeli prejšnji teden novo nesrečo. Ognjenik Vilafarica je začel bruhati lavo. Plaz lave, snežne brozge in blata je porušil in pokopal pod sabo pol vasi Conaripe. Pri tem je izgubilo življenje 20 ljudi.
V	Boliviji imajo v zvezi z bližnjimi splošnimi volitvami še vedno težave glede podpredsedniškega mesta. Vojska in krilo biv. predsednika dr. Sileza Suaza v narodnem revolucionarnem gibanju sta pritiskala na Friderika Fortu-a, ki je bil določen na zadnjem kongresu za podpredsedniškega kandidata, naj bi odstopil, da bi bil lahko izvoljen za podpredsednika poveljnik letalstva general Rene Barrientes Ortuno Fortu je zahtevi vojske in biv. predsednika ugodil. Dr. Silez Suazo pa ni uspel, da bi pomiril predsednika dr. Paz Estenssora in Juana Lechina, voditelja levičarsko usmerjenih rudarjev. Kot znano, je narodno revolucionarno gibanje na zadnjem kongresu izključilo Lechina iz stranke, dr. Paz Estenssora pa določilo znova za kandidata za predsedniški položaj. Juan Lechin bo pri prihodnjih volitvah nastopil kot predsedniški kandidat skrajno levičarskih skupin.
Ameriški general Mac Arthur, junak 1. in 2. svetovne vojne, je moral predi dnevi na operacijo. Zdravniki so izjavili, da ni nobenih znakov, da bi imel raka.
Dean Rusk, ameriški zun. minister, je prejšnji teden zatrjeval, da se ZDA ne bodo prej začele razgovarjati s Kubo, dokler ta ne bo spremenila svoje politike.
Predsednik italijanske sredinsko-le-ve vlade Aldo Moro je dobil v poslanski zbornici in senatu zaupnico na zunanjepolitičnem vprašanju. Komunisti
da bo Robljena zmaga nad komunističnimi uporniki. Zatrjeval je dalje, da sploh ni govora o tem, da bi Amerikanci zapustili to državo: „Ostali bomo tu, dokler bo potrebno.“
Južnovietnamska mladina je ameriškega obrambnega ministra povsod, kjer je prišla z njim v stik, navdušeno pozdravljala. Vzklikala mu je in ga prosila za orožje, da bi z njim prenesla boje proti komunistom tudi v Severni Vietnam. Nastopala je tudi proti vsem, ki se zavzemajo za nevtralizacijo.
V TEDEN
so namreč postavili zahtevo po priznanju komunistične Kitajske. Za priznanje kom. Kitajske so se med debato izrekli tudi Nennijevi socialisti, toda so kot člani vlade Alda Mora disciplinirano glasovali za zaupnico vladi in s tem potrdili njeno stališče, da bo kom. Kitajsko priznala, kadar bo smatrala, da je za tako odločitev primeren čas.
Tito je imel prejšnji teden v gosteh alžirskega predsednika Ahmeda Ben Belo.
V	baziliki sv. Petra so dne 12. marca 1963 ob 25-letniei kronanja papeža Pija XII., odkrili spomenik omenjenega papeža, ki so ga dali napraviti kardinali, ki jih je on imenoval. Kip je napravil kipar Pietro Canónica in je bil dokončno postavljen te dni v levo vdolbino v kapéli sv. Sebastijana v desni ladji bazilike sV. Petra. Kip je napravljen iz pozlačenega brona. Visok je 3.5 m. Predstavlja papeža Pija XII., stoječega na marmornatem podstavku v trenutku, ko blagoslavlja vernike. Oblečen je v pluvial, na glavi pa nima trojne krone, ampak mitro, s čemer je kipar hotel poudariti njegovo funkcijo rimskega škofa.
V	Vatikanu so objavili apostolsko pismo, s katerim, je papež Pavel VI. odredil ustanovitev mednarodne družbe za cerkveno glasbo, ki ima značaj pravne osebe z glavnim sedežem v Rimu pod predsedstvom kardinala prefekta obredne kongregacije. .Namen te družbe je pospeševati in vzporejati različne pobude, ki žele pospeševati in širiti liturgično in koralno petje po smernicah in v duhu liturgične konstitucije, ki jo je odobril koncil in jo je proglasil papež Pavel VI. Društvo bo urejeno s posebnim Statutom in hierarhično ureditvijo, ki ju navaja že ustanovno pismo.
Stran 2
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires,, 12. marca. 1964
Pavel VI. o potrebi kršč. vzgoje mladine
Papež Pavel VI, je v ponedeljek 24. februarja t. 1. sprejel v avdienco člane glavnega sveta Mednarodnega urada za katoliški pouk OIEC, ki so se sestali na sejo v Rimu, da pripravijo prihodnjo mednarodno skupščino tega gibanja. Navzoče je papež kratko nagovoril v francoščini. Dejal je, da je ta organizacija dosegla znaten razv’j na mednarodnem področju in želel koristno sodelovanje vseh mednarodnih katoliških organizmov na vzgojnem področju. Potem ko je omenil, da pozna Mednarodni urad za katoliški pouk yse od leta 1952 dalje, ko se je ustanovil v Haagu na pobudo msgr. Op de Coula, je papež nadaljeval: „Od takrat dalje se je Vaša organizacija razvijala na veličasten način. Danes predstavlja 80 narodov in je deležna splošnega odobravanja. Toda ta položaj samo povečuje vaše dolžnosti in vaše odgovornosti. Zdi se nam da prihaja do vas, v vaših osebah, glas 30 milijonov otrok, ki se vzgajajo v katoliških šolah vsega sveta, to je vseh tistih, ki bodo novi kvas v jutrišnji družbi in ki bodo s svojimi močmi prispevali k njeni fizionomiji in k njeni usmeritvi.“
Papež je nato omenil številne in hude probleme, ki se stavljajo danes in se bodo stavljali v bodoče katoliški šoli s strani preosnove družbenih struktur. Te težave bo moral reševati ali vsaj prispevati k njihovi rešitvi tudi Mednarodni katoliški urad za katoliški pouk. „Vi namreč lahko trdite, tako je nadaljeval papež, da ste sodelavci Boga, sodelavci pri nenadomestljivem delu krščanske vzgoje mladine in sodelavci še posebej zaradi visoke ravni, na kateri izvajate vaše fvposege. Kot vodilo vam lahko zato povemo: nadaljujte s svojo akcijo, pomnožite jo, razširite jo v še večjem obsegu, ob sodelovanju z drugimi mednarodnimi katoliškimi organizacijami, ki se zanimajo za vaše probleme. Vse to pa delajte vedno pod nadzorstvom krajevne hierarhije, kakor ste delali doslej. Bog naj blagoslovi in napravi vaše dobrohotno delavnost čim bolj plodono-sno,“ je zaključil svoj nagovor papež Pavel VI.
D r. J o s i p H o h n j e c umrl
V Šmartnem ob Paki pri Velenju je meseca februarja umrl v 92. letu starosti dr. Josip Hohnjec, visokomašnik, častni kanonik mariborskega kapitlja, bivši profesor na mariborskem bogoslovju, rektor teološke Visoke šole v p. in bivši narodni poslanec.
Rajni dr. Hohnjec se je vidno udejstvoval v slovenskem javnem življenju.
Svoje velike umske in orgapizatorne sposobnosti je posvetil slovenskemu narodu in je občuten njegov delež v naporih za preosnovo in dvig splošne kulturne izobrazbe slovenskega podeželja, zadružnega gospodarstva, politične zavednosti ter poglobitve in utrditve slovenske narodne zavesti na Sp. štajerskem.
Rodil se je 1. januarja 1873 leta pri Sv. Petru pod Sv. Gorami. Je torej eno leto mlajši kot dr. Korošec. Ljudsko šolo je obiskoval v domačem kraju, gimnazijo in bogoslovje pa študiral v Mariboru, kjer je bil leta 1896 posvečen v duhovnika. Avgusta 1897 je dobil kaplansko mesto v Podsredi, toda že 6 tednov po imenovanju na ta položaj je odšel študirat v Avguštinej na Dunaj. Po promociji za doktorja bogoslovja je bil leta 1901 imenovan za kateheta in nemškega pridigarja v Celju. Tu je ostal do leta 1905, ko je bil imenovan za profesorja dogmatike na bogoslovnem učilišču v Mariboru. Istočasno je bil imenovan tudi za podvodjo v dijaškem semenišču.
Službi podvodje se je leta 1911 odpovedal.
Po prihodu v Maribor se je z vso vnemo lotil dela v nepolitičnih organizacijah in ustanovah. Uveljavljal se je v verskih, prosvetnih, narodnoobrambnih in gospodarskih organizacijah. Spadal je v družbo dr. Korošca, Franca Jerovška, dr.
Franca Kovačiča, mož, ki so bili tedaj vy Mariboru nosilci všega preporoditve-nega dela na Sp. štajerskem v smislu krščanskega socialnega programa. Dr.
Hohnjec je tako postal že leta 1906 podpredsednik Slovenske krščanske socialne zveze za štajersko. Ta položaj je zavzemal vse do leta 1919, ko je postal' njen predsednik, štajerskemu oddelku Zadružne zveze v Ljubljani je bil I. podpredsednik. Kako znan je bil že tedaj v slovenskem kat. taboru, potrjuje dejstvo,
da je imel leta 1913 na katoliškem shodu slavnostni govor o katoliškem izobraževalnem delu; za lavantinski škofijski sinodi leta 1906 in 1911 je izdelal konstituciji o socialnem delu. Vsa ta leta je sodeloval s članki in raznimi poročili pri listih Slovenski gospodar in Straža ter pri mladinskem glasilu Naš dom. Leta 1917 se je z vso odločnostjo vrgel v boj za popularizacijo Majske deklaracije. Deklaracijsko gibanje je bi lo za Hohnjeca odločilno za njegov vstop v politično življenje. Tako je ob prevratu leta 1918 postal podpredsednik Narodnega sveta v Mariboru. Leta 1919 je dobil dopust kot profesor v bogoslovju ter je šel kot član delegacije Slovenske ljudske stranke v začasno narodno predstavništvo. Pri volitvah v narodno skupščino leta 1923 in 1925 je bil izvoljen za narodnega poslanca. V beograjski narodni skupščini je bil leta 1924 izvoljen za II. skupščinskega podpredsednika. V ustavodajni skupščini je izdatno sodeloval pri ustavnem načrtu, ki ga je izdelal in ustavodajni skupščini predložil Jugoslovanski klub. V poslanski zbornici je
zaradi svoje globoke izobrazbe in finega nastopa užival velik ugled, zlasti, ker je nastopal navadno samo tedaj, kadar je v imenu Jugoslovanskega kluba podajal načelne izjave. Sploh so se njegovi govori nanašali v glavnem samo na načelna vprašanja. Nekaj svojih najboljših govorov je zbral ter jih izdal v knjižici z .naslovom „Za svobodo in pravo“. Zanimiva in pregledna je njegova razprava o delu ustavodajne skupščine, ki je objavljena v obsežnem delu Leonove družbe Ob desetletju.
Hohnječevo delo je pomembno tudi na cerkvenem področju. Tu je napisal več tehtnih razprav in knjig. Tako v voditelju v bogoslovnih vedah: Svetopisemsko poročilo o ustvarjanju; Pojem o grehu pri starih Egipčanih; Vera in narodnost; Vojska. V reviji Socialna misel je bila zapažena njegova razprava Priprave za konkordat; Katoliško društveno prosvetno gibanje- na štajerskem; tiskarna sv. Cirila v Mariboru je založila njegovo premišljevanja in molitve obsegajočo knjigo „Marija žalostna Mati“.
Ko je prenehal biti poslanec, se je znova posvetil vzgoji duhovskega naraščaja, s svojimi bogatimi nasveti je pa bi še vedno na razpolago vsem, ki so dela l c za lepšo bodočnost slovenskemu narodu. _ po zasedbi štajerskega dela Slovenije so ga nacisti z ostalimi narodnozavedni-mi Slovenci pregnali iz slovenske domovine. Po končani vojni se je vrnil ter se je udejstvoval v cerkvenem življenju, v kolikor so mu dopuščale razmere pod komunisti in njegovo zdravstveno stanje. Življenjski dnevi so se mu iztekli v Šmartnem ob Paki pod goro Oljko, ki je bila v prejšnjih letih za štajersko dijaško mladino to, kar Št. Jošt za slovensko mladino na Kranjskem v Krekovih časih.
Naj počiva v miru! Slovenski narod ga bo vedno prišteval med tiste slovenske može, ki so mu služili z ljubeznijo, požrtvovalnostjo in nesebičnostjo.
Po občinskih volitvah na Koroškem
Na Koroškem so bile 1. marca 1964 občinske volitve. Zanimanje zanje je bilo veliko ne samo na Koroškem, ampak po vsej Avstriji. Te volitve so bile namreč prve v letošnjem letu v Avstriji. Zato so vse stranke z zanimanjem pričakovale njihovih rezultatov, na podlagi katerih so hotele ugotoviti trenutno razpoloženje volilcev. Zlasti obe najmočnejši avstrijski stranki Avstrijska ljudska stranka (OeVP) in Avstrijska socialistična stranka (SPOe). Poleg teh dveh strank sta se volitev udeležili se stranka tkzv. neodvisnih, t. j. Svobodna stranka Avstrije (FPOe) in Avstrijska komunistična stranka (KPOe).
Slovenci na Koroškem so vložili v 21 občinah lastne liste in sicer v Bekštaj-nu, Ledincah, Rožeku, Št. Jakobu v Ro žu, v Svetni vesi, v Slovenjem Plajber-
Škofiče	105	(1)	122	(2)
Hodiše	125	(2)	88	(D
Kotmara ves	93	(D	136	(1)
Dobrla ves	122	(0)	151	(1)
Galicija	76	(1)	84	(D
Škocijan	201	(2)	208	(D
Žitara ves	111	(D	165	(1)
Globasnica	242	(4)	247	(3)
Pliberk	415	(3)	54	(D
Blato			347	(5)
Libuče			107	(2)
Bistrica nad Pliberk. 281		(4)	254	(3)
Suha	47	(0)	84	(1)
OeVP je dobila	53.531	glasov, t		- j-
10.778 več kot leta	1958, SPOe		lOl.i	647.
Razkol v srbski pravoslavni Cerkvi
Napredovala je za 3050 glasov, neodvisna stranka FPOe je zbrala za svojo listo 25.677 glasov, na vse ostale liste je odpadlo 29.636 glasov. Socialisti so dobili 1119 mandatov, Ljudska stranka
ku, v Selah, v Šmarjeti v Rožu, v Logi j 640, neodvisni 279, komunisti 14, druge vesi, v škoficah, v Hodišah, v Kotmari 1 liste pa 332 mandatov, vesi, v Doberli vesi, v Galiciji, v škocija- j Narodni svet koroških Slovencev je nu, v Žitari vesi, v Globasnici, v Pliber- po volitvah objavil javno zahvalo Slovencem za zvestobo, ki so jo izpričali slovenskim kandidatom. Zagotavlja jih, da bodo zaupanje ljudstva opravičili s požrtvovalnim delom.
Prvomarčne občinske volitve je komentiral tudi celovški neodvisni nemški list „Kleine Zeitung“. Zlasti volilne rezultate na dvojezičnem področju. Ugotavlja, da pomenijo slovenski glasovi za izvolitev županov v Rožeku, Svetni vesi, šmarjeti v Rožu, Hodišah, Globasnici in Pliberku jeziček na tehtnici..
V članku „Preokret deželne politike“ pa ugotavlja, da je uspešen nastop Slovencev z lastnimi listami poleg nazadovanja socialistov nadaljnja značilnost volitev dne 1. marca ter bi socialisti, če bi bile sedaj deželnozborske volitve izgubili svoj 18. mandat, ki so ga pri zadnjih volitvah le s težavo pridobili.
ku, v Bistrici nad Pliberkom in na Suhi. V Libučah, Blatu, Beli in Medborovnici, kjer so Slovenci pri zadnjih volitvah 1. 1958 še nastopili s samostojnimi listami, tokrat tega niso mogli storiti, ker je socialistična deželna vlada ob koncu leta 1963 te občine ukinila. V občini Železna Kapla z močnim slovenskim zaledjem ni bilo slovenske liste. Zato so komunisti dobili 103 glasove. Ta rezultat je resno svarilo vsem demokratskim Slovencem, da bo v tej občini potrebno še temeljito delo.
Za slovenske liste je bilo v vsem oddanih 3361 glasov in nanje odpade 37 občinskih odbornikov, t. j. 3 manj kot 1. 1958, kar je posledica ukinitve omenjenih občin. Slovenskih odbornikov bo pa na dvojezičnem ozemlju še več, ker so Slovenci kandidirali tudi na listah večinskih strank.
Po posameznih 21 občinah so pa slovenski kandidati dobili naslednje število glasov pri volitvah leta 1964 in 1. 1958:
PROŠNJA NAROČNIKOM
:
v *
V Svobodni Sloveniji smo poročali o sporu, ki je nastal med biv. pravoslavnim škofom Dionizijem Milivojevi-čem v ZDA in sv. arhijerejskim saborom ter sv. sinodom in patriarhom srbske pravoslavne cerkve Germanom v Beogradu. Omenili smo, da je sv. arhi-jerejski sabor škofa Dionizija odstavil, ga dal v preiskavo in mu odvzel pravico do opravljanja bogoslužja, dokler se ne uredi spor z njim in dotedanjo srbsko-kanadsko pravoslavno škofijo, ki so jo razdelili v tri in zanje imenovali škofe Štefana, dr. Firmilijana in Gregorija.
Odstavljeni pravoslavni škof Dionizij Milivojevič odločitve sv. arhijerej-skega sabora ni priznal in se njegovim sklepom ni pokoril.
S takim zadržanjem škofa Dionizija ise je spor v srbski pravoslavni cerkvi poglobil ter je srbsko emigracijo razdvojili med Dionizijevce in tiste, ki priznavajo jurirsdikcijo sv. arhijerejskega sabora, sv. sinoda ter patriarha Germana v Beogradu. Ta, v začetku čisto verski spor, je pozneje dobil tudi politično noto, češ, da pravoslavni cerkveni dostojanstveniki v Beogradu niso svobodni ter da samlo izvršujejo nasvete ter navodila sedanje komunistične oblasti.
Odstavljeni pravoslavni škof Dionizij in tisti, ki se zbirajo okoli njega, so pa šli glede svojega zadržanja do vodstva srbske pravoslavne cerkve v Beogradu še korak dalje. Na cerkvenem zboru v Libertvillu no od 12. do 14. novembra 1963 sklenili, da se srbska pravoslavna eparhija za ZDA in Kanado proglaša za avtonomno in kot taka v bodoče ne bo sprejemala več nobenih naredb, navodil in odločitev patriarha, sv. arhijerejskega sabora in sinoda srbske pravoslavne cerkve v Beogradu; ne priznava dalje odstavitve škofa Dionizija, in tudi ne imenovanja ter posvetitve novih treh škofov za pravoslavne
vernike v ZDA in Kanada. Dionizij in njegovi pristaši so na tem cerkvenem zboru napravili tudi nevaren precedens: izvolili so tudi svojega pomožnega škofa, in sicer nekega meniha Irineja Ko vačevica iz Kalifornije.
Dionizijevi nasprotniki zatrjujejo, 'da je s tem korakom odstavljeni škof ustvaril nevaren precedens, kajti, če bi v bodoče volili na tak način pravoslavne škofe — doslej je imel to pravico edino sv. sinod — potem v domovini lahko -kom. partija doseže, da bodo povsod njeni člani postavljali svoje kandidate za pravoslavne pope, škofe in patriarha ter jih tudi oni izvolili.
Če je bilo stanje v srbski pravoslavni cerkvi po odstavitvi škofa Dionizija 'težko, je po razkolu, ki ga je izvedla ta skupina, še težje ter je srbsko emigracijo še bolj razbila in sicer tokrat na tri skupine. Na eni strani so „Dioni-zijevci, berčevci, razkolniki“, na drugi so tisti, ki stoje na strani vodstva srbske pravoslavne cerkve v Beogradu in ki jih Dionizijevci nazivajo „komunistične hlapce, germanovce in sodelavce s komunizmom“, tretja skupina pa stoji ob strani in hoče v tem nevarnem sporu ostati nevtralna.
Trezni srbski emigrantski krogi rote sprte skupine, naj store vse, da bosta zopet strpnost in razum zamenjala medsebojne spore in obtožbe. Pri tem jih opozarjajo na dejstvo, da imajo vsi, čeprav so iz različnih razlogov ostali izven domovine, skupni cilj: rušenje komunizma in svobodo srbskemu narodu. Ko bo osvobojen srbski narod in z njim srbska pravoslavna Cerkev, se bo našla rešitev za vsa vprašanja. Tudi za cerkveno. Delati pa naprej na razbijanju emigracije je isto kakor delati za komunizem.“
Tak poziv naslavlja na srbsko emi gracijo srbska politično-kulturna revija „Naša Reč“ v Angliji.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Premirje med vlado in CGT
Prejšnji teden so se nadaljevali razgovori med notranjim ministrom in mi-
Bekštajn	256	(D	244	(1)
Ledince	103	(D	—	
Rožek	105	(2)	—	
Št. Jakob v Rožu	368	(3)	383	(3)
Bistrica v Rožu	155	(D	85	(0)
Svetna ves	105	(2)	92	(2)
Slovenji Plajberk	56	(2)	84	(3)
Sele	177	(3)	162	(4)
Šmarjeta v Rožu	56	(D	69	d)
Loga ves	162	(2)	224	(2)
•	Vsem naročnikom, ki nimajo še j nistrom za delo ter socialno varnost in
• Pečane naročnine za leto 1963, je j predstavniki CGT o zahtevah, ki jih je
uprava poslala opomine. Prav lepo jih prosimo, da nam zaostalo naročnino čimprej plačajo. To lahko store osebno v upravi, ali pa po pošti z ! bančnim čekom odn. poštno nakaz- j nico (giro postal). Tisti naročniki, ki list prejemajo po skupinah, naročnino lahko plačajo tudi poverjeniku, pri katerem list prejemajo.
predložila vladi Glavna konfederacija za delo v svoji decembrski spomenici. Razgovori so potekali v ugodnem vzdušju. Zaključili so se tako, da je pGT pristala, da mora imeti vlada na razpolago potreben čas, ne samo za preučitev de-lavskh zahtev, ampak tudi za njihovo izvedbo, kolikor je največ mogoče. Zato je CGT začasno odnehala od nadaljnjega izvajanja svojega bojnega načrta proti
vladi. To stališče je na ponedeljkovi seji potrdil najvišji organ v Glavni delavski konfederaciji Centralni konfederalni odbor Glavne delavske konfederacije. Ta je določil, da bojni načrt obstaja še naprej v veljavi, izvajanje -njegovega drugega dela, ki se nanaša na zasedbo tovarniških obratov in drugih gospodarskih središč, se samo odloži do 10. ure dne 10. aprila 1964, ko se bo ta odbor znova sestal, da bo ugotovil, v koliko je vlada v času premirja ugodila delavskim zahtevam. Ta odbor je tudi še naprej vztrajal pri svoji zahtevi po določitvi minimalne del. plače na višini 13.500 pesov.
Zaključitev mednarodne gospodarske konference
V kordobskem planinskem mestu Alta Gracia je bilo. prejšnji teden zaključeno mednarodno gospodarsko zborovanje. Na njem so si predstavniki latinsko ameriških držav prizadevali, da bi za bližnja svetovno gospodarsko konferenco v Ženevi določili skupne gospodarske osnove teh držav, ki naj bi jih poudarjali; na gospodarskem zborovanju v Ženevi. To so tudi dosegli in je bila v tem pogledu objavljena resolucija s sklepi tega zasedanja.
Po končanem gospodarskem zborovanju v provinci Córdoba je udeležence tega mednarodnega sestanka sprejel v Buenos Airesu predsednik dr. lilija. Na sprejemu v vladni palači je poudarjal svojo željo, da bi se latinska ameriška ' enotnost na mednarodnem ženevskem zborovanju še bolj utrdila in prišla še do vidnejšega izraza.
Odkrivanje novih kom. središč za vežbanje teroristov
Policijske in orožniške ter vojaške oblasti so po zadnjem odkritju komunističnega središča za vežbanje teroristov v provinci Córdoba še povečale budnost nad sumljivimi elementi. Njihovi napori so kmalu privedli do odkritja novega komunističnega taborišča v provinci Salta. To komunistično taborišče je odkrila orožniška posadka iz mesta Oran pri pregledu gozdnega predela La Toma v bližini kraja Colonia Santa Rosa. V bližini taborišča so orožniki odkrili še dve veliki zemski zaklonišči, ki sta bili skrbno maskirani z debli dreves in vejami. V zakloniščih so našli velike količine najrazličnejšega orožja, razstreliva, številne konzerve z raznimi vrstami živil, zdravila, poljske postelje, kovček z operacijskimi pripravami, prenosne radijske postaje in številno komunistično literaturo. Tudi tu je orožništvo prijelo vse udeležence tečaja za pripravljanje kom. teroristov in revolucionarjev. Nekateri med njimi so po zgledu kubanskega kom. diktatorja bili neobriti ter že vsi bradati.
Po teh odkritjih so oblasti povečale preiskave tudi po ostalih provincah, ker so prepričane, da so gotovo še druga komunistična oborožena središča.
V zvezi z gornjimi odkritji je Argentinska federacija protikomunistčnih u-stanov objavila izjavo, v kateri izreka oblastem priznanje nad odkritjem nevarnih komunističnih prevratnih središč. Poziva jih, da z uničevanjem- Komunistične prevratniške delavnosti nadaljujejo. Javnost pa roti, naj se zaveda komunistične nevarnosti in naj pri odstranjevanju te nevarnosti z oblastmi sodeluje, kajti ugotovljeno je, da je mednarodno komunistično vodstvo določilo mesec avgust leta 1965, ko naj bi morale izbruhniti komunistične revolucije v Argentini, Uruguayu, Čilu, Boliviji, Peruju in Venezueli za zrušitev sedanjega družabnega reda in za vpostavitev komunističnih diktatur.
Izjava cordobskega guvernerja
Guverner province Córdoba Justo Paez Molina je bil nedavno na slavnosti ob zaključku tedna sv. Roze v mestu Ca-lamuchita. Med kriolskim kosilom je tudi govoril. Poudarjal je, kako se sedaj pod novo oblastjo vse lepo razvija v državi, kako je povsod splošen mir in lahko ljudje brez skrbi odhajajo na počitnice. Toda po njegovem mnenju bi bilo delo sedanjih ljudsko-radikalnih oblasti še uspešnejše, če ne bi njihovega dela caviral pritisk, ki ga izvajajo gotove skupine, kot n. pr. „vojaki, ki se ne morejo sprijazniti z mislijo, da imajo sedaj oblast v rokah civilisti“, dalje „verski krogi, ki so navajeni izdajati dekrete, ne da bi upoštevali resnične potrebe države“, zatem „gospodarske skupine, ki se skušajo izogniti, da bi se omejili njihovi brezmejni dobički“ in končno „bojni načrt, ki ga propagirajo zaradi problemov, ki jih vlada še ni mogla rešiti“. Od napadenih „sektorjev“ sta guvernerju takoj odgovorila dva in sicer vojska ter cordobski odbor Glavne iCGT.
V imenu vojske sta zavrnila guvernerjeve trditve poveljnik III. armadnega zbora v Cordobi in sam drž. tajnik za vojsko. Odgovor delavske konfederacije je bil zelo oster.
r ¡Gornja izjava cordobskega guvernerja je v politični javnosti sprožila razne komentarje. Verjetno zaradi njih je omenjeni guverner kmalu zatem znova govoril. V tem govoru je pa omilje-val svoje prvotne izjave.
MMmiuaimmiiNniiammiiMnaHaMnnmi
Komisija Odbora ameriških držav je ugotovila upravičenost pritožbe venezuelske vlade, da vlada Castrove Kube neprestano pošilja orožje in prevratni komunistični material v Venezuelo. Ker Venezuela zaradi tega zahteva skupen nastop ameriških držav proti Kubi, bo moralo v kratkem priti do sestanka zunanjih ministrov teh držav.
Buenos Aires, 12. marca 1964
SVOBODNA SLOVENIJA
Stran 3
Hornee ia
Socialni položaj rudarjev v sloven skih rudnikih rjavega in črnega premoga se je v zadnjih letih zelo poslabšal. Zaradi nizkih plač, pomanjkanja stanovanj ali pa neprimernih stanovanj in nezadostnih varnostnih naprav pri kopanju premoga je vedno več rudarjev zapuščalo delo po rudnikih in si iskalo drugih zaposlitev. Zmanjšanje števila rudarjev po rudnikih je imelo za posledico zmanjšanje proizvodnje premoga.
S poslabšanim položajem po slovenskih rudnikih se je ukvarjal na'eni zadnjih sej tudi izvršni svet v Ljubljani. Iz poročila, ki ga je^ predložil republiški sekretariat za industrijo, je razvidno, da število rudarjev po slovenskih rudnikih rjavega in črnega premoga upada stalno že od 1958. leta naprej. To upadanje je posebno občutno' v tistih rudnikih, v katerih so težji delovni pogoji. Iz poročila je tudi razvidno, da so vodstva nekaterih rudnikov, da bi obdržala proizvodnjo na predvideni višini, celo spravljala v nevarnost življenja rudarjev, ker so zanemarjala potrebna vzdrževalna dela po rovih.
Po daljši razpravi so sklenili, da je treba vodstvom rudnikov svetovati, „naj bi izpopolnjevali tehnologijo proizvodnega procesa z uvajanjem mehanizacije in angažiranjem strokovnih kadrov tudi izven rudniških podjetij“. Mnenja so bili tudi, da bi bilo treba urediti vprašanje cen premoga, s čemer bi rudniki dobili dohodke, ki bi zagotavljali ustrezne prejemke rudarjev.
Pač žalostno spričevalo za sedanjo komunistično upravo, da mora po 19 letih svoje tiranije nad .Slovenci ugo>-toviti, da se je socialni položaj pod komunistično oblastjo tako poslabšal, da zapuščajo delo po rudnikih in si iščejo varnejšega dela in tudi boljšega zasluž-. ka drugod.
V Mariboru je predsednik tamošnje Lovske zveze Lojze Brinšek v govoru nujnost pospeševanja lovskega turizma utemeljeval z ugotovitvijo, da ta turizem prinaša v deželo lep vir deviznih dohodkov. Saj je npr. lani samo mariborska Lovska zveza dobila z lovskimi taksami in za divjačino 25.000 dolarjev. Da bi v Slovenijo privabili še več lovcev Iz inozemstva, bodo po njegovi izjavi lovske družine na področjih Lovskih zvez Maribora, Celja, Ptuja in Murske Sobote letos vložile v svoja lovišča okoli 20.000 fazanov. Končno je •omenjal, da bi bi bilo nujno obnoviti nekatere stare tradicionalne lovske prireditve kot npr. razstave lovskih trofej, lovske plese in podobno.
„Gallus, Plautzius, Dolar“ je naslov velikemu monografskemu delu univ. prof. dr. Dragotina Cvetka o omenjenih treh znamenitih slovenskih glasbenikih 16. in 17. stoletja. Monografijo je v slovenščini in francoščini izdala Slovenska matica s 'podporo Sklada za pospeševanje kulturne dejavnosti SR
Slovenije. Dr. Cvetko je monografsko delo uredil in zanj napisal tudi uvodno razpravo, v kateri prikazuje tedanje glasbeno delo na Slovenskem, zlasti pa življenje in delo glasbenikov Gallusa, Plautziusa in Dolarja.
Prešernovo gledališče v Kranju je
januarja meseca gostovalo v Ljubljani ter je v mestnem gledališču nastopilo s svojo „drugo veliko besedo“. Ansambl tega gledališča se je namreč usmeril k delom starejše slovenske dramatike, ki je pred sto leti predstavljala glavni repertoar čitalniških gledaliških prireditev. Zato je bil spored gledališkega večera kranjskih igralcev poleg obveznega pozdrava in recitacij vseboval Vilharjevi igri „Jamska Ivanka“ in „To sem jaz“ ter „Rozo“ Franca Celestina.
V	okviru .študentovskega kulturnega umetniškega društva Akademik, je folklorna skupina France Marolt 'dne 11. januarja počastila 70 letnico svoje umetniške in organizacijske voditeljice Tončke Maroltove, ki je za skupino etnografsko in koreografsko obdelala že vrsto slovenskih ljudskih plesov iz raz- j nih delov Slovenije. Tako nadaljuje delo j svojega pok. moža Franceta Marolta,! ustanovitelja znanega predvojnega Aka- j demskega pevskega zbora v Ljubljani.!
Slovenska stenografska literatura se je obogatila z novim delom, ki ga je pod naslovom „Listina slovenske stenografije“ napisal s komentarjem iz stenografske teorije prof. Rudolf Rakuš. Obsežno delo je izšlo v založbi Društva Stenografov in strojepiscev v Mariboru.
V	Bohinju je februarja meseca slavil 80. letnico življenja vpokojeni vse-užiliški profesor dr. Ljudmil Hauptman. Jubilant se je rodil leta 1884 v Gradcu, kjer je obiskoval tudi vse šole;
ter na tamošnji univerzi tudi diplomiral iz zemljepisa in zgodovine. Kot gimnazijski profesor je služboval v Gradcu, Fuerstenfeldu in na Dunaju, po nastanku Jugoslavije je leta 1919 prišel v Ljubljano, kjer je bil že naslednje leto imenovan za profesorja obče zgodovine srednjega veka in starejše slovenske zgodovine na tamošnji univerzi. S svoje stroke je jubilant napisal več pomembnih del ter razprav, v katerih je obdeloval zlasti starejšo družbeno, socialno, pravno in politično zgodovino Slovencev.
Umrli so. V Ljubljani: Jože Zapušek, kovinobrusač, Emilija Kralj, dr. Vojteh Strnad, pravnik, Karel Jančič, Jože Mesarič, direktor komunalnega podjetja, Franjo Golob, inšpektor fin. kontrole v p., Ivan Rejec, Alojz Oroš, upok., Andrej Žot, žel. upok., Jože Rus, žel. strojevodja v p., Stane Černivec, mesarski mojster, Josipina Poženel roj. Stresen, vdova po tisk. strojniku, Vinko Skalar, čevljarski mojster, Jakob Tomažič, vlakovodja v p., Viktor Ljaševsky, upok in Anton Kostanjšek, mehanik v Celju,,. Jernej Markež, tovarniški delavec v Ko- j roški Beli, Marjeta Kral roj. Medve-j šek v Trbovljah, Oto .Stropnik v Vele- j nju, Ana Šober roj.- Belič v Zidanem ■ mostu, Vlado Zorko, mlinar v tovarni celuloze v Vidmu-Krškem, Franjo Bitenc, ravnatelj osemletne šole na Brdu pri Lukovici, Janko Adamič v Ptuju, Andrej Poglej v Ceršaku, Danica Kolšek roj. Jelen v Mariboru, Franc Gola- j rič, cestni nadzornik v p. v Novem me- i stu, Marija Jazbec roj. Švigelj, pos. v j Sebenjah, Desi Cof roj. Salomon v Kra- j nju, Ljudmila Tamše in Mirela Špeko- j nja, dijakinji v Novem mestu, Marija Hotnik, uslužbenka Dijaškega doma v Kopru, Baltazar Ograjenšek v Celju, Franc Karčnik, upok v Idriji, Terezija Kobal roj. šifrer v Kranju, Ančka Kovačič roj. Smrkej na Bizeljskem, Jože Padovan, žel. upok. v Novem mestu in Amalija Godec v Kresniških Poljanah.
ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 1964 STANE V PRODAJI SAMO 570 PESOV, PRI NAROČILU PO POŠTI 600 PESOV. KDOR GA ŠE NIMA, NAJ POHITI Z NAROČILOM!

Vsak teden ena
OB SONČNI DARITVI France Balantič
Nebo je podobno bledemu zvonu, prišli so oblaki, duhovni svetli, razpeli so roke proti zatonu, sončna daritev gorko krvavi.
Položil sem njeno gkivo na srce si, kot ljubljeno truplo na živo zemljo, naj ve, kaj sence trpe pod drevesi, preden se nočni cvetovi odpro.
ŽE V A I JV NJEN SVET
SLOVENCI V
BUENOS AIRES Osebne novice
Družinska sreča. V družini Aleksandra Avguština in njegove žene ge. Jožice roj. Mehle se je rodil sin. Pri krstu je dobil ime Peter Aleksander. Krstil ga je direktor g. A. Orehar, botra sta pa bila Anton Avguštin in Kristina Avguštin. Družino Jožeta Pogorelca in njegove žene ge. Frančiške roj. Zor v Casanovi je prav tako razveselil sinček. Srečnima družinama naše čestitke.
MAR DEL PLATA
Dne 2. t. m. je zapustil tukajšnjo slovensko kolonijo njen delavni in požrtvovalni član g. inž. Leon Pitterle, ki je bil službeno prestavljen nazaj v Cha-cabuco, od koder je pred 7 leti prišel s svojo družino v Mar del Plato. Kot zaveden Slovenec se je tedaj takoj vključil v tukajšnjo slovensko skupnost in kmalu postal eden njenih vodilnih članov.
Ko se je pred dobrimi 4 leti začela
1 G E
TIMI
v Mar del Plati na pobudo č. g. Borisa Komana, ki je par mesecev prej postal župnik tukajšnje stolne župnije, redna mesečna slovenska služba božja, se je istočasno ustanovil tudi slovenski cerkveni pevski zbor, ki je pod vodstvom g. inž. Pitterla od vsega početka prepeval pri teh skupnih slovenskih mesečnih mašah. Po zaslugi svojega pevovodje je pevski zbor v razmeroma kratkem času toliko napredoval, da ni ostal pri.prepevanju samo splošno znanih cerkvenih pesmi, pač pa se je lotil celo pesmi, ki jih sicer pojejo samo številčno močni in dobro izvežbani pevski zbori. Preteklo' leto je pevski zbor pod odličnim vodstvom g. inž. Pitterla začel gojiti tudi svetno petje, predvsem slovensko narodno pesem, ter je imel na lanskoletni prireditvi tukajšnje slovenske šole dne 12. oktobra tudi svoj prvi, dobro uspeli, javni nastop.
G. inž. Leon Pitterle pa je vneto
Uredništvo Svob. Slovenije je na večkratno prošnjo čitateljic, naj bi tednik prinašal članke, kateri bi govorili samo o ženskih problemih, odločilo, da odstopi v ta namen poseben prostor,
Lepa hvala uredništvu!
Razumljivo je, da žene, ki so preobložene z domačim delom, pa tudi dekleta, ki so ves dan zaposlena, ne utegnejo iskati po knjigah in revijah odgovore, na svoje probleme. Zato, da temu pripomoremo, bomo skušale o teh kramljati, jih osvetliti in, po možnosti, tudi svetovati. Potreba bo tudi opozarjati na važnost majhnih, na videz brezpomembnih, dnevnih dejanj. Ta imajo prav zaradi stalnega ponavljanja, velik vpliv na medsebojno razmerje družine in so zlasti za otrokov razvoj odločilnega pomena.
V današnjem času je postalo družinsko življenje, posebno pa vzgoja otrok, težavnejše, kakor je bilo v preteklosti.
Kaj bi rekle naše babice, če bi se nenadoma znašle na mestu današnjih žena in mater ? Preplašile bi se in obupale, saj je življenje po vsem svetu v zadnjih desetletjih doživelo strahovito spremembo.
Včasih je bil dom zaprta celota, bolj
zavarovan pred zunanjimi vplivi. Družinsko življenje je bilo zato bolj enostavno. Zunanji svet je bil staršem znan, mati je vedno vedela, kod hodi njen otrok, šola in organizacije so vzporedno z domačo vzgojo pomagale mlademu človeku do končnega razvoja.
! Kako drugače je danes, posebno za nas v velikem tujem svetu!
Dolžnost žene in matere je, da tudi ona pozna dvojno okolje, le tako bo lahko spremljala življenje svojega moža in svojih otrok.
Res so moški ustvarili revolucionaren tehničen napredek v zadnjih desetletjih, ki vodi človeštvo v nedogledhe možnosti, vendar ne pozabimo, da za vsakim teh mož stoji žena, ki mu je dala življenje in vodila njegove prve korake,
Bog daj, da bi naša kramljanja vsaj nekoliko pripomogla k olajšanju težkih nalog naših žena in deklet. Vseh vprašanj ne bomo rešili, vseh žena ne bomo prepričali, pa tudi vsakemu dekletu ne spremenili mnenja, a nekaj dobrega, upajmo, bo le ostalo.
Za ta nekaj se splača boriti, saj ne bo v korist le posameznikom, temveč vsej naši skupnosti.	A. K.
sodeloval tudi v tukajšnji slovenski šoli od njene ustanovitve leta 1960 dalje kot učitelj petja. V kratkem času je naučil tukajšnjo šolsko mladino več narodnih pesmi in z njo nastopal pri vsakoletnih prireditvah tukajšnje slovenske šole.
Pred njegovim odhodom iz Mar del Plato je pevski zbor priredil na čast svojemu pevovodji g. inž. Pitterlu in njegovi soprogi gospe Vandi, ki je od vsega početka bila vodilna članica ženskega dela pevskega zbora, v nedeljo, dne 23. februarja t. 1. v prostorih hotela Punta Piedras, katerega lastnica ga. Vida Markuža je prav tako članica pevskega zbora, poslovilno kosilo, katerega se je udeležilo lepo število tukajšnjih Slovencev.
Po odlično in okusno pripravljenem kosilu sta se oglasila k besedi g. dr. Kisovec, ki se je zahvalil g. inž. Pitterlu v imenu tukajšnje slovenske skupnosti za njegovo narodno zaslužno delo pri gojitvi slovenske pesmi v Mar del Plati ter g. Tršinar, ki se je v imenu
pevskega zbora zahvalil odhajajočemu pevovodji za njegovo nesebično in požrtvovalno delo pri vodstvu zbora kakor tudi za njegov trud in potrpljenje, ki ga je imel z zborom pri njegovih pevskih vajah. Prav tako pa se je zahvalil za požrtvovalno, vztrajno in navdušeno sodelovanje pri zboru tudi ge. Pitterlovi, ki je veljala kot „primadona“ pevskega zbora, ter je izrazil željo, da bi se kmalu oba zopet vrnila k zboru.
V svojem odgovoru se je g. inž. Pitterle zahvalil obema govornikoma za njune besede ter je ponovil, kar je že večkrat poudaril, da je storil le to, kar je dolžan storiti vsak narodno zavedni Slovenec. Izrazil je tudi željo, da bi pevski zbor tudi v njegovi odsotnosti še nadalje ostal trdno skupa, tako da ga bo ob svojem povratku čez dve leti našel še vedno prepevajočega našo lepo slovensko pesem.
S petjem lepih slovenskih pesmi so se člani pevskega zbora ter ostali navzoči rojaki, pozno popoldne, poslovili od g. inž. Pitterla in njegove gospe soproge.	—r
Taborienie slovenskih skavtov in skavtinji
Vera v Boga, ljubezen do domovine, pripravljenost pomagati bližnjemu in življenje v naravi — to je bistvena vsebina skavtizma. Tudi slovenska skavtska organizacija, ki se je v zadnjih letih krepko razvila v tujini ( v domovini ji komunistični režim ne dovoli delovanja), se drži gornjih načel in skuša slovensko mladino vzgojiti v verne, narodno zavedne, dobre in značajne ljudi.
Najtežje je nuditi mladini življenje v naravi. Skozi vse leto je mladina priklenjena na betonsko velemesto', kjer Skoraj ni več sledu o naravi. To dejstvo hudo občutijo tudi naši skavti in zato skušajo krepko izrabiti počitnice za življenje v naravi. Vsako leto odhajajo na takozvana taborjenja. V gozdu, ob jezeru, ob reki ali morju, na samotnem kraju si postavijo taborišče in tam prežive nekaj zdravih in veselih tednov discipliniranega skavtskega življenja.
Kakor vsako leto, tako so tudi letos slovenski skavti v Argentini pripravili svoje taborenje v naravi. Toda letos niso taborili samo skavti, ampak tudi skavtinje.
'Skavti so odšli v bližino mesteca Ru-mipal, ki leži ob krasnem velikem jezeru v cordobski provinci. Skavtinje pa so taborile v Escobarju, na velikem in lepem posestvu skavtskega prijatelja in mecena g. Jožeta Leskovarja. Pretekli teden sta se obe skupini vrnili domov. Zagoreli, veseli in nasmejani fantje in dekleta so nam na široko pripovedovali svoje vtise. Gotovo bo to pripovedovanje zanimalo tudi naše bralce,
ki cenijo veliko vzgojno delo skavtske; organizacije, ki jo vodi g. Marijan | Trtnik.
Rumipal
Skavti so odšli — kot je omenjeno, | na taborenje v Rumipal. Tam so nam- , reč našli velikega prijatelja Slovencev | g. Kujačiča, ki je storil vse potrebno, [ dia je to taborenje v redu poteklo. Ko j se je slovenska skavtska četa pripelja- j la v Rumipal, jo je tudi pričakal na av-; tobusni postaji in jo odpeljal na zaj- j trk v bližnji hotel Lago, ki je last \ drugega velikega prijatelja Slovencev i g. Vučkoviča. Tu so skavtom postregli s kavo in pravo našo potico. Po tem prijaznem sprejemu je g. Kujačič odpeljal skavte v lep borov gozd, ki ga je dal slovenskim skavtom na razpolago mestni župan. V tem trenutku se je začelo pravo skavtsko življenje. Skavtska teorija se je spremenila v prakso. Med letom so se učili, kako se napravi taborišče',' kako se postavijo šotori, kako je treba urediti kuhinjo in shrambo ter stranišče. Sedaj, v tem gozdu, je bilo treba te nauke spremeniti v dejanje. Pa so se naši fantje dobro odrezali. V rekordnem času so bili postavljeni šotori in vsi drugi potrebni objekti. Že omenjeni prijatelji naših skavtov so v taborišče napeljali elektriko in so tako imeli v taborišču električno razsvetljavo, kar je nekoliko zoper skavtsko tradicijo, ki pozna ponoči samo lunin svit, taborni ogenj in baklo.
Kakšno doživetje je bil za mlade skavte prvi taborni ogenj v jasni poletni noči. Naslednjega dne se je začelo!
urejeno taborno življenje po vseh skavtskih pravilih: vstajanje ob 7. uri, umivanje, jutranja molitev, dviganje zastave, zajtrk, telovadba, kopanje v jezeru, kosilo, počitek, učenje za izpite, izleti, večerja, snemanje zastave, taborni ogenj, večerna molitev, počitek. V kuhinji so se vsake tri dni menjali kuharji, ki so tekmovali med seboj, kdo bo bolje kuhal. Taborišče je bilo seveda tudi vedno zastraženo.
Naj na kratko omenimo še to, da je mestni športni klub povabil naše skavte na tekmo v košarki. To je bilo smeha in zabave v nabito polni športni dvorani, ko so naši mladi fantiči igrali košarko z odraslimi rumipalskimi igralci. Ob drugi priložnosti pa so naši skavti na povabilo g. Vučkoviča pripravili skavtski večer v hotelu Lago. Ob tej priložnosti so pokazali skioptične slike naše domovine, izvedli nekaj posrečenih zabavnih točk, zapeli nekaj pesmi in pokazali spretnost mladega skavtskega čarovnika, ki je žel naravnost viharno odobravanje pri gledalcih.
Senzacija za Rumipal so bili skavtski plavalni izpiti. Veliko domačinov in gostov je pazno sledilo tem izpitom. Skavti so se morali oblečeni r otopiti v vodjo. V sredi so se morali sT ei do kopalk in prinesti vso obleko nL. breg, ne da bi pri tem kaj izgubili. Nato so bile plavalne tekme v petih različnih stilih. Izvajale so se vaje za reševanje utopljencev. Gledalci so dajali glasno priznanje našim fantom. Ker je g. Trtnik ves poltek teh plavalnih izpitov posnel na filmski trak, upamo, da bomo na kakem prosvetnem večeru vse to tudi mi videli.
Ob nedeljah se je vsa skavtska četa v urejenem pohodu udeleževala sv. maše v Rumipalu. Ministrirali so seveda naši skavti. Po sv. maši so vsi ljudje pred cerkvijo počakali, da so skavti prikorakali iz cerkve. S svojim lepim vedenjem so si pridobili simpatije meščanov in s tem dokazali, da so člani kulturnega naročja.
Letošnje taborjenje skavtov v Rumipalu je zelo lepo uspelo. Veliko zaslugo za to imajo dobri in prijazni domačini, ki so našim skavtom krepko pomagali. Prisrčno zahvalo zaslužijo zlasti g. Kujačič, gospa Dimitrijevič in družina hotelirja Vučkoviča, lastnika lepo urejenega hotela Lago, v katerem je bilo letos tudi več Slovencev.
Escobar
Skavtinje se na svoje prvo taborjenje niso podale tako daleč kot skavti. Odzvale so se prijaznemu vabilu g. Leskovarja in odšle taborit na njegovo posestvo v Escobarju.
Tudi to taborjenje se je vršilo po skavtskih pravilih z eno samo izjemo, da skavtinje niso prenočevale v šotorih, ampak v hiši, ki jo je dal na razpolago. g. Leskovar. Vendar je bil iz simboličnih razlogov postavljen blizu hiše en šotor in pred njim dva droga, na katere so skavtinje vsako jutro v slovesnem obredu potegnile slovensko in argentinsko zastavo, zvečer so jih pa zopet snele. Spalnice in kuhinja pa so bili kar v hiši. Kljub temu se je vse življenje razvijalo tako kot se spodobi za skavtinje. Vodstvo taborenja je bilo v rokah skavtinje Mete, nadzorstvo pa je ležalo na ramenih gospe Oblakove in gospe Pristovnikove. Dvakrat pa je
prišel na „uradni“ pregled namestnik šefa skavtov g. Andrej Makek s svojo soprogo go. Polonco, ki je botrica skavtskega prapora; enkrat pa jih je obiskal načelnik A. Bodnar. .Seveda sta našla vse v popolnem redu.
Ob večerih so skavtinje zakurile taborni ogenj in o!b njem so se glasile slovenske pesmi v jasno poletno noč. Včasih jih je obiskal g. Leskovar, ki je posnel petje na magnetofonski trak.
Velik užitek so imela dekleta s kopanjem v velikem novem bazenu, ki leži sredi krasnega parka, z igranjem žoge v gozdičku in z dnevno telovadbo v drevoredu.
Tudi kuhale so si skavtinje same in to ni bilo težko, ker so premnoge dobrote prihajale iz kuhinje g. Leskovarja (mleko, marmelada, zelenjava, kruh, jajca, trije prašički, nekaj rac itd). Pri kuhi so sodelovale tudi najmlajše skavtinje, ki so nekoč skuhale nad sto češpljevih cmokov.
Ob nedeljah so se skavtinje udeležile sv. maše v Escobarju, kjer so vzbujale splošno pozornost s svojimi uniformami in urejenim nastopom. Popoldne pa so „sprejemale“ obiske staršev, bratov, sestra in drugih, ki soi želeli videti prvo taborjenje slovenskih skavtinj. Ob slovesu je kanilo tudi nekaj solza iz sicer pogumnih skavtskih oči.
Še mnogo bi bilo povedati, kaj so skavtinje doživele na svojem dvotedenskem taborjenju. Toda ne smemo naši „Svobodni Sloveniji“ vzeti preveč prostora za naše štorije. Samo to naj še rečemo: To prvo taborjenje je bilo po zaslugi g. Leskovarja eno najlepših doživetij naših deklet v Argentini.
Stran 4
SVOBODNA SLOVENIJA
f t O V E N C I
KANADA	i_ j| j If]
Slovenska umetniška razstava v Torontu
V cerkveni dvorani župnije Marije Pomagaj v Torontu bo od 14. do 22. marca razstava umetniških del članov slovenskega umetniškega združenja LOK iz New Yorka. Svoje umetnine bodo razstavili akad. kipar France Gorše ter akad. slikarja Jože Vodlan in Miro Zupančič. Na razstavi bo pa zastopan s svojimi umetninami tudi v Torontu živeči in delujoči slovenski akad. slikar Božo Kramolc. V vsem bo razstavljenih nad 100 slovenskih umetnin.
Letošnji kat. dan v Kanadi bo 5. julija. Posvečen bo vprašanjem slovenske mladine.
Pri Mariji Pomagaj v Torontu so
PO SVETO
imeli 7. in 8. marca tretji glasbeni festival. Na njem so nastopali instrumentalisti, solo-pevci, pevski zbori in rajal-ne skupine.
Slovensko gledališče v Kanadi je 2, februarja uprizorilo v dvorani župnije Marije Pomagaj veseloigro Pri belem konjičku. Predstavi se je poznalo, da je bila režija, v £okah Vilka Čekute.
Sredi februarja je imela letni občni zbor Hranilnica in posojilnica obeh slovenskih župnij. Iz poročil, ki so bila podana o njenem delovanju v preteklem poslovnem letu, je bilo razvidno, da je v preteklem letu pridobila 211 novih članov. Sedaj ima hranilnica že 1003 člane. Tudi denarno poslovanje hranilnice se je dvignilo.
PO ŠPORTNEM SVETU
Medn. letalska federacija (FAI) je uradno priznala nove rekorde sovjetskih kozmonavtov. Valerij Bikovski je rekorder z „Vzhodom V“ za hitrost, daljavo in trajanje poleta. Polet med 14. in 19. junijem 1963 je trajal 118 ur 56 minut in 41 sekund, dosežena daljava pa znaša 31,325.957 km (81-krat okoli zemlje). Ženski rekord pa ima Valentina Terež-kova, ki je med 16. in 19. junijem 1963 v 70 urah 40 minutah in 48 sekundah preletela v višini 231.1 km 1,970.990 km (48-krat okoli zemlje). Njeno vozilo je tehtalo 4.317 kg, kar je bilo tudi priznano za težo dvignjeno na to višino.
Na V. turnirju republik v orodni telovadbi, ki je bila konec januarja, je prvo mesto osvojil Miro Cerar, moštveno prvenstvo pa Hrvatska. Drugi slovenski telovadec Šrot zaradi poškodbe na peti ni nastopil v talni telovadbi in preskoku ter zato tudi ni bil uvrščen v splošni oceni.
Jugoslovansko rokometno moštvo se
je z zmago nad Avstrijo na izbirnih tekmah v Ziirichu z 20:18 uvrstilo med 16 najboljših moštev, ki se ravno te dni bore za naslov svetovnega prvaka. Tekme za svetovno prvenstvo so v ČSSR.
Slovensko prvenstvo v smučarskih skokih je bilo 19. januarja na skakalnici
--------------------Tr-nnnwif ■■■■■■■■■■■■■!-
OBREDI VELIKEGA TEDNA V SLOVENSKI HIŠI Cvetna nedelja. 22. marca, ob 9,30: blagoslov oljk; procesija; sv. maša, med katero se bere Trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa. Veliki četrtek, 26. marca, ob 19: sv. maša s sv. obhajilom. Nato če-ščenje sv. Rešnjega Telesa po temle redu: 20—21 žene, 21—22 dekleta, 22—23 možje, 23—24 fantje.	f
Veliki petek, 27. marca, ob 19: pridiga, berila, prošnje, razkrivanje in češčenje križa ter sv. obhajilo in križev pot.
Velika sobota, 28. marca, ob 23: blagoslov ognja in velikonočne sveče, sprevod z lučjo, berila in litanije, blagoslov krstne vode, obnova krstnih obljub in slovesna sv. maša velikonočne vigilije.
WfiflOlflMIHIIBIVHIilB
SLOVENSKA HRANILNICA v Ra
mos Mejii je podarila mladinskemu odseku Zedinjene Slovenije 5.000 pesov. Za to velikodušno dejanje se ji MO najtopleje zahvaljuje.
na Pekrski gorci pri Mariboru. Borba za prvo mesto je bila težka in po dolgem čakanju so sodniki določili vrstni red: Zajc 222.7 točk (57,61,62 m), Oman 217.3 (57,59,5,60,5 m), Eržen 214.6 (57, 60,55,5 m). Nastopilo je 38 tekmovalcev iz 14 klubov.
Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju je bilo 19. januarja v Grenoblu v Franciji. Prvo mesto si je tudi letos osvojil Francoz Calmat, pred Schelldor-ferjem iz Vzh. Nemčije in Divinom iz ČSSR.
V Budjejovicah na češkem so se za mednarodno prvenstvo ČSSR pomerili namiznoteniški igralci iz Anglije, Švedske, Poljske. Vzh. Nemčije in Jugoslavije. Prvo mesto je osvojil Slovenec Edvard Vecko iz Ljubljane, ki je premagal vso češkoslovaško elito. Najprej je izločil Stepaneka s 3:0, v polfinalu Sta-neka s 3:1 in v finalu Mika s 3:2, čeprav je ta vodil že z 0:2.
Pri ženskah se je Pirčeva uvrstila v polfinale, kjer jo je premagala Angležinja Rove z 1:3.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Zadnje dni se je razširilo med člani, slovenske emigracije, da mednarodna j ustanova za begunce deli dolarske podpore, za katere se je treba pravočasno prijaviti, da ne bo sklad prej izčrpan. Zaradi teh govoric se je društvo „Zedinjena Slovenija“ obrnilo na tukajšnjo Katoliško komisijo za emigrante (Comisión Católica de Imigración) s sedežem v ulici Rodríguez Peña 59, Capital Federal, in prejelo sledeče pojasnilo:
Visoki komisariat za begunce s sedežem v Bogotá (Columbia) razpolaga z določenim skladom za socialno pomoč političnim beguncem, ki so se naselili v Latinski Ameriki! To pomoč, ki bo glede na skromen obseg sklada malo pomembna, je pripravljen podeljevati neposredno, vendar le ob sodelovanju omenjene Komisije. Ta Komisija sprejema prošnje, ki jih bo obravnavala po posebnem postopku. Vsak primer bo neposredno) preiskala strokovno usposobljena socialna asistentka, da se ugotovi, če je prosilec res v hudi stiski, nakar se bodo prošnje z ugotovitvami poslale Visokemu komisariatu v odločitev. Ta bo upošteval samo tiste prošnje, v katerih bo določno naznačena uporaba podpore in ki bodo opremljene tudi z računi in drugimi dokazili o višini zaprošenih zneskov. Denar pa se bo nakazoval naravnost prosilčevim upnikom.
Omenjena Katoliška komisija tudi sporoča, da ne sprejema nobenih osebnih prošenj za te podpore, pač pa jih je mogoče poslati po pošti na gornji
naslov. Ta oblika sprejemanja prošenj je bila določena zaradi nevšečnosti, ki so jih Komisiji povzročali nekateri prosilci, ki o naravi teh podpor in njih namenu niso bili prav poučeni.
Ponosni smo na prisrčne prireditve naših šolskih tečajev. Da jim omogočimo delovanje še v bodoče, je potrebno, da vsak član društva ZEDINJENA SLOVENIJA poravna članske obveznosti in prispeva v Mladinski sklad. Uradne ure društvene pisarne: razen torka od 16 do 20, v nedeljo od 10,30 do 12.
OBVESTILA
Slov. šolski tečaj v Buenos Airesu
bo prvič v soboto, 14. marca, ob 16 v Slovenski hiši.
V Slovenskem domu v Carapachayu
bo v soboto, 14. marca ob 20 prosvetni večer, na katerem bo predaval g. Pavle Rant. Lepo vabljeni člani in prijatelji!
Prva letna konferenca gg. profesorjev slov. srednješolskega tečaja bo 14. marca ob 18 na Ramón Falconu.
Sestanek moronskega odseka SFZ bo v soboto, 14. marca, ob 19 na Pristavi. Govoril bo g. ing. Avgust Vivod.
Naš dom v San Justu. V nedeljo, 15. marca bo ob 10 informativni sestanek članov zadruge. Za vse člane je udeležba častna dolžnost.
Vsem članom Slomškovega doma sporočamo, da bo letni občni zbor našega društva v nedeljo 15. marca ob 10 v domu. Po občnem zboru bo na razpolago „asado“	.
Sestanek članov in clame Slovenskega doma v San Martinu bo v nedeljo, 15 marca 1964 ob 10 v prostorih doma. Ker so na dnevnem redu zelo važna vprašanja, prosimo vse članstvo, da se sestanka gotovo udeleži.
Tradicionalni srednješolski sejem bo v nedeljo 15. in 22. t. m.. Na razpolago so v najem knjige predvsem iz I., II. in III. letnika. Dijaki, vrnite že izposojene knjige!
Dekliški krožek v San Justu vabi vse svoje članice na sestanek v nedeljo, 15. t. m. ob 10; predavala bo gdč. Neda Fink. — Odbor.
Odbor Slovenskega doma v San Martinu sporoča, da bo — tako kot lansko leto — tudi letos vsako soboto zvečer in nedeljo dopoldne na razpolago topla hrana.
S pirhi, krofi in potico bo postregla sanmártinska mladina vse obiskovalce doma v San Martinu na velikonočno nedeljo po sv. maši. Vabimo vse rojake.
Učiteljska seja bo v sredo, Í8. marca, ob 19 v Slovenski hiši.
Občni zbor moronskega odseka SFZ bo v soboto, 21. marca, ob 19 na Pristavi
Moronski krožek SDO bo imel na Pristavi svoj občni zbor v soboto, 21. marca ob 16,30. Pričakujemo čim večje udeležbe. Vsa dekleta, ki so letos dovršile ljudsko šolo, so tudi iskreno vabljene. — Odbor
Vodstvo slovenskega srednješolskega tečaja obvešča, da bo vpisovanje za novo šolsko leto 1964 v soboto, 21. marca od 15 do 16 v Slovenski hiši na Ramón Falconu .Dijaki, ki so lani obiskovali tečaj, naj prinesejo s seboj spričevala.
Sanmartinski krožek SDO bo imel v nedeljo, 22. marca, ob 10,30 redni občni zbor v Slovenskem domu. Udeležba vseh članic je obvezna. Odbor.
15 let bo preteklo prihodnjo veliko noč, odkar se je začela slovenska služba božja v Ramos Mejii. Ker je bil ta dogodek tudi začetek društvenemu življenju na tem področju, je pripravljalni odbor za proslavo te obletnice, ki se je osnoval na pobudo dušnega pastirja g.
Janeza Kalana, pripravil poseben program, ki obsega verski, kulturni in družabni del. Uvod v verski del bo postna duhovna obnova 19., 20. in 21. marca, ki jo bo imel župnik g. France Novak; v nedeljo, 22. marca, bo ob 17 spominska sv. maša, nato pa v dvorani pasijon v besedi in sliki. V nedeljo, 26. aprila, bo v prostorih Slomškovega doma prosvetno-družabna prireditev. V mesecu maju pa je na programu oder-sko delo. Pri izvajanju tega programa sodelujejo vse organizacije in ustanove, ki delujejo teh 15 let na ramoškem področju.
JAVNINOTAR
Francisco Rani Cascante
Escribano Public©
Pta. baja, ofic. 2.
Can gallo 1612
T. E. 35-8827	Bueno» Aim
V proslavo 15-letnice
slovenske službe božje v Ramos Mejii
PASIJON
Trpljenje in smrt našega Gospoda Jezusa Kristusa
v besedi in sliki — kakor ga je napisal v svoji drami ,„V času obiskanja“ Edvard Gregorin
CVETIVA NEDELJA 22. marca 1964
ŽUP. CERKEV V RAMOS MEJII
Ob 17 spominska služba božja
DVORANA SS. DOMINIKANK
Ob 18 Pasijon
Izvajajo članice in člani Ciuda-delskega odra, Slomškovega doma, mladinskih organizacij in gostje
Vabi
Pripravljalni odbor
Buenos Aires, 12. 3. 1964 - N». 11
ESLOVEKIA UBRE
Editor responsable: Müos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aire*
T. E. 69-9503 Argentina
o 4 oz« 3$2 SSš 0^0 <	FRANQUEO PAGADO cmmmm m an
	TARIFA REDUCIDA CoBcešim N SSS4
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 770.902	
Naročnina Svobodne Slovenije za lato 1964: za Argentino $ 800,—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, ^ za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev.
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Eatadoa
Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213^
Tečaj valut v Bs. Airesu v torek, 10. marca 1964. Prodajna cena:
1 USA dolar................ m$n	131.60
1 angleški funt ............ „	368.20
100 italijanskih lir ------- „	21.13
100 avstr, šilingov........... 3.311.70
100 nemških mark . ..!______,,_____508.65
HOTEL TI ROL
(bivši hotel „Primavera“) vam nudi lepe sobe s kopalnico, centralna kurjava, garaža
MAKS in ZORA RANČNIK
MAR DEL PLATA
Mitre 2024	T. E. 2-8425
Hotel je odprt vse leto
ADVOKAT
DR. JOŽE LOŽAR
Tucumán 1438
T. E. 46-5458 in 40-5353 planta baja ofic. 2
Recreo Europa de Rovtar y Rovtar linos., Río Carapachay, Tigre, telefon 749-0589, vedno na razpolago tudi za Slovence.
Encarando de la Sección Cobranzas
con experiencia administrativa para puesto de responsabilidad
NECESITA
PAPELBRIL S. A. C. I.
Tejedor 244	Capital Federal	T. E. 923-7583
LA
POGREBI
PRESELITVE
PREVOZI
Vozno podjetje ITALO ARGENTINA
AVTOMOBILI ZA POROKE REŠILNI AVTOMOBILI PROSTORI ZA MRTVAŠKE ODRE
Solidna postrežba za vsak proračun Odprto noč in dan
José M. Arriola 2155 RAMOS MEJIA
T. E. 621-2356 LOMAS DEL MIRADOR
FRANC1 KS AVER MEŠKO:
Drama izza
„Počakaj tukaj, pogledam... Tja na klop sedi.“
Precej časa je čakal brodar, da se je vrnil valpet.
„Gospod nima časa. — A lahko poveš kar meni, če je kaj važnega.“
„Milostni gospod, ne jezite se name, a ne morem, ne smem. Imam sporočilo naravnost na gospoda Roderika, in mi je strogo prepovedano govoriti z drugimi o tem.“
„Morda spet kak tajen verski shod,
„Ko bi milostni gospod oskrbnik hoteli pokazati gospodu Roderiku to, morda se potrudi gospod potem dol.“
Starec je izvlekel iz žepa košček platna in je izvil iz njega blesteč zlat prstan.
„A? Odkod pa imaš to, mož?“
„Ko bi bili tako dobri, milostni gospod, in hi pokazali to gospodu, morda pride.“
„Pa daj sem!“
Počasi in dostojanstveno je odkorakal valpet na grajsko dvorišče.
Matija je sedel na klop. Spreletela ga je tajna radost, z velikim pekočim sovraštvom oslajena in zagrenjena.
„S čimer je ulovil on njo, ulovim morda zdaj jaz njega.“
Mračno mu je zabliskalo oko, ravnokar še povsem, vdano, v kmetski ponižnosti proseče. A še mračneje mu je
; : 1 ' 5
davnih dni
bilo v duši, ko se je spominjal, kako je našla žena prstan slučajno v obleki Tilkini, in je priznala deklica, da ga ima od Roderika, ki ji ga je dal z obljubo večne zvestobe...“ „In če bi bila kdaj v stiski zaradi mene in zaradi ljubezni do mene, pošlji mi ta prstan, in pridem, in najsi bi bil na koncu sveta, in ti pomorem in te zaščitim z lastnim življenjem.“
Zasmejal bi se skoro starec, ko je mislil na žalostno izpoved dekletovo, zasmejal se je z grenkim, obupnim nasmehom nad dekliško lahkovernostjo in nad brezvestnim verolomstvom brezsrčnega zapeljivca. A spomnil se je še ob pravem času, kje da da je, kaj da namerava, in je zagrebel nazaj v srce vso bol in vse gorje in je čakal molče.
Ni čakal dolgo, da se je vrnil valpet z mladim gospodom, ki je bil bled in se je zdel vznemirjen.
„Pojdite z menoj!“
Ponižno je pozdravil brodar in se je pridružil predikantu, stopajočemu naglo po cesti navzdol. Ni pač maral, da bi slišal valpet, o čemer da se menita.
„Kaj želite?“ — je vprašal brodarja hlastno, ko sta stopala pod prve smreke ob cesti in sta bila že dovolj oddaljena od gradu, da ju ni mogel nihče slišati.
Gospod, ona hi rada govorila z va-
mi, Tilka — je prosil brodar in je stal sklonjen pred mladeničem".
„A kaj hoče?“
Mladi mož je odstopil za korak in je pogledal zlovoljno nazaj proti gradu, kakor bi se nameraval okreniti in se vrniti takoj.
„Gospod, ne odrecite ji, umira...“
Še bolj ponižen, še bolj proseč je bil glas starčkov.
„Umira, gospod. .. Usmilite se, ne-Drestano govori o vas, venomer kliče vas... Morda jo ozdravi vaša navzočnost.“
Še bolj je obledelo lice predikantovo. Molče, v zadregi in v nemiru je zrl predse. Videlo se je, da omahuje.
„Usmilite se, gospod! Do groba vam bom hvaležen, in gotovo tudi, revica bolna... Usmilite se!“
4n starec se je zgrudil pred mladeniča na kolena.
„Usmilite se!“ — je ječal premagan in uničen od boli in od obupa.
„Vstanite vendar! Lahko kdo vidi... Pojdiva!“
„Hvala vam tisočera, gospod.“
Stari mož se mu je oklenil roke, da jo poljubi.
„Ne delajte sitnosti... Pojdiva, nimam kdove koliko časa.“
„Hvala, gospod, hvala. Bog vam povrne." '
Oživel je starec. Hitel je, da mu je tekel pot s čela in da niti govoriti ni mogel. Roderik je komaj korakal z njim. Tudi ta ni govoril. Le enkrat je vprašal nekako neodločno:
„Kdaj je zbolela?“
„Čudna in izpremenjena je bila že nekaj dni. A snoči jo je prijelo z vso silo... A zdaj bo bolje, gospod.“
Oddehnil se je starec, kakor bi se obračalo na bolje, in bi mu ginila naglo skrb iz duše, in bi se valilo breme raz srce.
Dva, trikrat je pričel stopati pre-dikant počasneje in se je ogledal nazaj, kakor bi še pomišljal, ali naj se vendar vrne. A tako obupno, tako proseče ga je pogledal bedni starec, da je stopil takoj spet hitreje. Izginili so spet dvomi, porojeni v nemirnem, z grehom obloženem, krivde se zavedajočem srcu.
„Vstopiva, gospod? — Edini vi jo rešite.“
Še se je pomišljal, a le za hip. Kakor bi se sramoval svoje slabosti, slutenj in strahu, iz grešne vesti porojenih, je stopil odločno v čoln. Zaškripala so vesla kakor pod roko najmočnejšega korenjaka mladeniča; naglo je rezal nizke valove gugajoči se čoln...,
„Kaj je to?“
Že skoro sredi reke sta bila, ko je izpregovoril, ne, ko je zavpil predikant hipoma s hripavim glasom.
Starec, ki je strmel do sedaj navidezno le na vesla, se je ozrl vanj z ledenim, grozečim pogledom. Smrtno-bledo je bilo obličje predikantovo, izbuljene oči so mu strmele proti koči kakor bi videle strašno prikazen: Til-'ka je stala pred hišo.
Brodar je zaškripal z zobmi in se
je zasmejal kratko, a grozno.
„Ali jo poznaš? Pes kalvinski!“
Visoko je zavihtel veslo.
„Varal si me, kmet prokleti!“
Kakor tiger je planil mladenič proti starcu. Z močjo je padlo veslo nanj, a ga je zadelo le ob stran glave in ob ramo. še je imel moči dovolj, da je dosegel brodarja in se ga je oklenil kakor z železnimi kleščami. Zagugal se je čoln in se je prevrnil. Divji krik je zazvenel čez vodovje.
Še pretresljivejši krik se je izvil iz prsi deklice, gledajoče strašni prizor. Stala je za hip kakor okamenela, a se je zdramila nenadoma in je hotela planiti v reko. V istem hipu se je je oklenilo dvoje drhtečih, a v groznem obupu močnih rok. Kakor oddaleč, v pol-omedlevici je slišala zamolkli glas babičin:
„Pazi, dete!“ —
*
Mračno je stalo ob strugi smrečje in borovje, komaj se je zgenila veja; zadrhtelo je v kratkem šelestenju listje na jelšah in je odrevenelo takoj, kakor omamljeno od strahu in groze; skozi rakitje je šel zdajzdaj hipen grozničav trepet. Valovi so se valili leno, šumeli so zamolklo, grozeče, kakor v strašnem srdu, pravkar nasičenem, pojemajočem in minevajočem vzpričo dolgo pričakovane žrtve.
,ySaj smo rekli: Obračunajmo... Življenje za :živp(jenje. . . še več smo dobili...“	(Konec)