DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN iN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 77. CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, APRIL 1st, 1931. LETO XXXIII—VOL. XXX1I1 Kako se "deli pomoč brezposelnim. V mestni zbornici je bil ropot Mestna zbornica je že lansko leto dovolila $250.000, da preskrbi delo gotovim brezposelnim in ta vsota je bila pozneje povišana za nadaljnih $250.000. Toda da nekaj ni prav, nam dokazuje debata v mestni zbornici, iz ktere se jasno vidi, da se podpora ne deli pravilno. Pri tem so bile omenjene tudi razne dobrodelne organizacije, katere podpira Community fond. Neki councilman je izjavil tekom debate, da dobrodelne družbe porabijo 20 procentov za druge namene kot pa za podporo brezposelnim in pomoči potrebnim. Naš councilman John L. Mihelich je izjavil, da namesto, da bi se dajalo podporo potrebnim ljudem, naj se jim rajši da delo, da bodo sami zaslužili denar in sami plačevali svoje potrebščine. Marsikdo se sramuje prositi za pomoč, dasi je potreben, dočim je ponosen, če se mu preskrbi delo in lahko sam plačuje stroške za življenje. Vse preveč se porabi za stroške uprave, vse premalo za pomoč in direktno delo onim, ki so v resnici potrebni. Skratka, vse preveč politike je pri razdeljevanju denarja. -o- Novi napadi na upravo župana Walker j a New York, 81. marca. — City Affairs Committee je danes predložil governerju Rooseveltu nove obtožbe proti županu Wal-kerju. Sinoči se je vršilo veliko zborovanje, pri katerem so govorniki povdarjali, da bi se nioralo mesto New York čimprej iznebiti vlade župana Wal-kerja. Darovi za čitalnico Za dobitke k tomboli za S. N. Čitalnico so prispevali še sledeči: Louis Eršte, Frank Grdina, Sterle mesnica, Fr. Turk, Jernej Knaus, John Možina in Mike šterbenc. čitalnica se vsem lepo in iskreno zahvaljuje. Enako tudi Mr. Louis Belletu, ki je na Čajanki zapel nekaj krasnih pesmic, in seveda tudi g. Zorma-nu, ki je tako mikavno spremljal g. Belleta na glasovirju. Iskrena hvala! Smrt pobira Družini Martin in Rozalija Sintič, 1391 E. 39th St. je umrl 13 letni sin Johnnnie na vnetju slepega črevesa, ko je bila operacija prepozna. Ran j ki zapušča še štiri brate, Martina, Antona, Franka in Edwarda, ter dve sestri: Rozalijo in Angelino. Pogreb se vrši v četrtek dopoldne pod vodstvom A. Grdina & Sons. Prizadeti družini naše iskreno sožalje! l,000 ubitih! Nad glavno mesto republike ''Nicaragua, nad Managua, jej Prišel včeraj strašen potres, ki je zahteval silno žrtev. Najmanj en tisoč oseb je bilo ubitih, tisoče pa ranjenih. Nad 15,000 ljudi je brez strehe. Položaj je naravnost strašen. In česar ni Potres porušil, to je naredil ogenj, ki je vzbruhnil takoj za Potresom. V naglici so precenili storjeno škodo na $30,000,000, toda bo najbrž še veliko hujša. "Več ameriških vojakov, ki so bili tam v službi, je bilo ubitih ali ranjenih. Vlada Zedinjenih držav je takoj odredila vse potrebno za.pomoč nesrečnim ljudem. * Turki morajo nositi moderne klobuke, sicer so kaznovani. Zvezna vlada je nastopila proti sladkornemu tru-stu s posebno tožbo NeW York, 31. marca. — Potem ko je zvezna vlada preiskovala položaj skozi dve leti, je zvezni pravdnik v tem mestu šel na zvezno sodnijo in vložil tam zahtevo, da se razpusti sladkorni trust, znan pod imenom "Sugar Institute." V zahtevi zvez- i i nega pravdnika se pojasnjuje, da se je 16 velikih korporacij in 27 individualnih oseb zarotilo, da na umeten način skrbe, da se! računajo cene sladkorja višje, j kot je pa potrebno. Mnogo kor-j poracij v tem trustu je služilo | silne milijone, in mnogo privatnih oseb je postalo milijonarjev, ker se je cena sladkorju držala umetnim potom visoko. Med j j drugimi korporacijami, ki so imenovane, da so se zarotile proti Sherman postavi, ki prepoveduje enako združenje za dik-itiranje cen, se naštevajo American Sugar Refining Co. National Sugar Refining Co. Ti dve kompaniji proizvajata letno 46 | procentov vsega sladkorja za j ameriški narod. Prva kompa-nija je tekom zadnjih treh let naredila osem milijonov dolarjev več dobička kot prej, druga kompanija pa nad tri milijone dolarjev. Zvezna vlada bo zahtevala, da se te korporacije razpustijo in kaznujejo. -o-— Je umrl, ker je Risko zgubil rokoborbo New York, 31. marca. — V Madison Square Garden sta se sinoči borila John Risko, iz Cle-velanda, in Stanley Poredo. Ko je komisija naznanila, da je Risko izgubil, je nekega Rud. Haa-se-ja, ki je bil gost Poreda, zadela na licu mesta srčna kap, da je takoj umrl. Manj couneilmanov Mestni odsek zbornice za po-stavodajo namerava na novo razdeliti štiri .mestne distrikte, iz katerih se volijo councilmani. Dočim ni še nič gotovega, pa je sigurno, da se bo nova porazdelitev izvršila, in kot se je izjavil councilman Petrash, je rifogoče, da izgubi sedanji tretji distrikt enega councilmana, dočim drugi distrikt enega pridobi. Tretji distrikt ima sedaj šest council-manov, in eden izmed teh je Mr. John L. Mihelich, ki je bil izvoljen v III. distriktu, ker tu biva največ Slovencev, štatistika pa baje kaže, da se je mnogo ljudi izselilo iz tretjega distrikta. Listnica uredništva Naročnik. — Ako nimate režita ali pobotnice v rokah, ne morete proti dotičnemu sleparju nastopiti. On bi lahko vse utajil, vi pa priče nimate. Ako veste za ime in naslov dotičnega sleparja, sporočite to policijskemu načelniku Matowitzu, ki se bo gotovo potrudil, da vam gre na roke. Mi smo v našem časopisu že ponovno svarili pred enakimi sleparji. A. K. — Kanada šteje danes 9,934,500 prebivalcev. Glede davkov Okrajni blagajnik Collister i naznanja, da je zadnji dan za plačilo davkov dne 6. aprila. Na dotični dan se zaprejo davčne knjige, in kdor pozneje plača, bo moral dodati 10 procentov' kazni. Blagajnik je dosedaj nabral kakih $35,000,000, pa manjka še vedno do $11,000,000 davkov. * Včeraj so pokopali Manning Fisher j a, predsednika Fisher 'Bros. Co. čudno se plete obravnava proti Hymie Martinu, ki je da-1 nes že deveti dan v poteku. Mar-, tin je obtožen umora republikanskega councilmana Potterja, o katerem se je trdilo, da bo izdal imena onih, ki so sleparili z mestnim denarjem. Javno mnenje je prepričano, da je bil Potter radi tega ubit, da se mu za-pro usta. Zato pa posveča država toliko pozornosti temu slučaju. Gre se baje za stolisoče dolarjev, katere so pogoltnili "višji krogi." Dramatičen trenutek je nastal včeraj, ko je Mrs. Joseph Berger pričala, da je videla neko žensko, podobno Betty Gray in nekega moškega, podobnega Julius Radlichu, v stanovanju, kjer se je pripetil umor, in to ne- i kako ob času, ko je bil umor iz- j vršen, Dasi je bila Mrs. Berger že prej zaslišana pri veliki poro-1 ti in pri policiji, pa ni nikdar tega omenila kot šele včeraj na sodniji. Priznati je morala, da ji je to izjavo priporočil posebni zastopnik zagovornikov Martina. Nič kaj posebno novega ni prineslo na dan pričevanje ta-kozvane "Akron Mary," ki je tudi pričala v pondeljek in deloma v torek. In vendar je njeno pričevanje skrajne važnosti, kajti če ne gre za drugega, gre za krivo prisego. Akron Mary je izpovedala, da je njen dom na 395 Manchester Ave., Akron, O. Tam je bivala dve leti in tam stanuje tudi njena mati. Mary je bila nervozna, ko je sedla na stol za priče. Poleg nje je stal nje odvetnik Scheck. Sodnik je dovolil fotografom, da vzamejo slike, predno se je začelo zaslišanje. Akron Mary se je pogosto smejala Hymie Marti- nu, ko je pričakovala, da se začne zaslišanje. Mary je izpovedala, da se je prvič srečala z Martinom pred enim letom v nekem roadhouse blizu Akrona. Predno je prišla v Cleveland, se je nahajala v Pittsburghu. Od novega leta se je nahajala v stanovanju pri bratu Hymie Martina v Dor-mont, Pa., ki'je predmestje mesta Pittsburgha. Povedala je, da se je nahajala sredi decembra v Clevelandu z Martinom. Stanovala sta v Hollenden hote-jlu. Nadalje je povedala, da je 2. februarja, ob eni uri popoldne dobila brzojav od Hymie Martina, v katerem je bilo $20.00. Povedano ji je bilo, da pride v Cleveland. V Cleveland je dospela ob 6. uri popoldne in se nastanila v Auditorium hotelu, kjer je zanjo preskrbel sobo Hymie Martin, pod imenom Mrs. H. j Chambers. Istega dne med 8.30 in 9. uro zvečer sta šla z Marti-jnom v neke prostore, kjer sta 'jedla steak in pila pivo. Tam Ista ostala do štirih zjutraj, na-;kar sta se vrnila v Auditorium 'hotel. Ob 11. uri zjutraj, dne 3. februarja, sta vstala in se napotila na zajtrk v Schwabov restav-rant na Prospect Ave. Martin j je odšel potem z nekim "Mr. Col-jlinsom," ona pa je šla potem z j ženo tega "Mr. Collinsa" v raz-| ne trgovine, potem pa v gledališče. Okoli pete ure popoldne dne 3. febrtiarja je dospela z Mrs. Collins v Winton hotel. Ob 5.-30 zvečer jo je Martin poklical po telefonu, nakar sta se sestala v veži Winton hotela, kjer ji je Martin dal $20.00 in ji naročil, da prekliče stanovanje v Auditorium hotelu. Iz tega hotela se je1 izselila ob 5.45 popoldne, in se peljala v taksiju do postaje av-to-busov blizu Winton hotela. Od tu je poslala brzojav na nekega Frederick Eadie na E. 93rd St., in telegram je bil oddan ob 6.45 dne 3. februarja. Potem je Akron Mary čakala kakih 45 minut v hotelu Winton, dokler ni prišel Hymie Martin, nakar sta se podala v postajo busov, kjer sta dobila svoje kovčege in sedla v mal coupe avto, s katerim sta se odpeljala v Akron. Povedala je, da ne ve, kako sta prišla v Akron, toda v Akronu je Martin dvakrat telefoniral na neko gotovo osebo, nakar sta odšla v neki restavrant. Potem sta se odločila za hotel, kjer sta hotela prenočevati, in izvolila sta Anthony Wayne hotel, kamor sta dospela ob 10. uri zvečer. Kmalu zatem sta se oba odpeljala iz hotela ter spotoma pobrala nekega Italijana, nakar so zopet šli v restavcacijo, kjer so jedli steak in pili dobro pivo. Ob 2. uri zjutraj sta dospela zopet v hotel. Potem sta se odpeljala v Pittsburgh. Akron Mary je priznala, da je silno "lagala" policiji in veliki poroti, ko je bila aretirana, toda ker ni bila zaprisežena, je mislila, da taka laž ne škoduje. Priznala je, da je lagala, ko je izpovedala, da je hotela v Akro-. nu obiskati svojo mater, toda je ni obiskala. Akron Mary je bila izpuščena iz ječe v torek dopoldne, potem ko je dobila $14.00 za svoje pričevanje. Odpeljala se je v Akron k svoji materi. Včeraj popoldne je nastopil kot priča v svojo lastno obrambo obtoženec sam, Hymie Martin. Bil je naj prvo zaprisežen, nakar je izjavil, da ni on umoril Newyorski roparji mučijo svoje žrtve. Zobozdravnik napaden v uradu New York, SI. marca. — Policija išče neko roparsko tolpo, ki je najbolj brutalna, kar se jih ie doslej še pojavilo v mestu. Trije moški in dve ženski sta prišli v stanovanje dentista dr. Edmund Bigall-a, kjer je stanoval s svojo ženo in svojo taščo, na 88 E. 195th St. Tu so počenjali divje orgije, ki so trajale nad dve uri. Roparji sp v stanovanju plesali, kričali, pijanče-vali in uničevali pohištvo. Pri tem so počenjali orgije, o katerih se bere samo v zakotnih romanih. Ko sta se dr. Bigall in njegova žena vrnila smoči okoli 11.30 zvečer domov, ju je sprejel neki moški z revolverjem, ki jima je velel roke dvigniti kvišku in stopiti v stanovanje. Dva nadaljna moška in dve ženski so se pridružili prvemu roparju. Vsi so odšli v stanovanje. V hiši so dentista najprvo prisilili, i da jim je izročil ves svoj denar in svojo zlatnino. Dr. Bigall jim je izročil $48.00 in diamantni prstan, dočim je ena izmed roparic potegnila njegovi ženi diamantno ovratnico ?, vratu. Druga ženska se je med tem oblekla v obleko in perilo denti-stove žene, potem ko ji je vzela $15.00. Hinavsko je plesala pred dentistovo ženo in jo vpraševala, če lepo , izgleda. Denti- j štirje bilo to preveč, pa je skočil proti enemu izmed roparjev,; ki ga je pa takoj udaril po glavi z revolverjem. Potem je moral dentist sezuti čevlje in nogavice, nakar so ga žgali roparji z žveplenkami in tlečimi cigaretami po bosih nogah in ga silili, da pove, kje ima denar. Pri tem so njega in njegovo ženo pretepali in suvali. Roparji so med tem ves čas pustili, da je igral radio aparat, in ko so "dve uri tako veseljačili, so se" odpeljali z avtomobilom. -o- Sinček v bolnico Včeraj zjutraj je bil odpeljan v St. Luke's bolnico tri-letni Leonard Zallar, sin Mr. John Zallarja,, poznanega pekovskega m'ojstra na 16002 Waterloo Rd. Podvreči se je moral operaciji. Nove priče Zagovorniki Hymie Martina imajo nove priče na razpolago, s j katerimi bodo baje dokazali, da je Potter večkrat zahajal v poslopje na 880 Parkwood Drive in da torej ni bil tja nalašč z vabljen v stanovanje, kot trdi državni pravdnik. Ne odlašati Trgovina Mr. Anton Anžlo-varja na 6202 St. Clair Ave., vam nudi tako nizke cene v ženskih oblekah in suknjah po tako nizkih cenah, da prav lahko 'kupite v tej trgovini in boste na dobičku. Toda ne odlašajte. Či-tajte oglas! Potterja,, da nikdar ni koval ka-;kih načrtov, da bi sploh koga S umoril, in da councilmana Pot-j terja sploh nikdar poznal ni, niti ga je kdaj videl. Danes zju-traj ga bo še izpraševa! njegov zagovornik, nakar ga dobi v roke državni pravdnik Miller. To bo najhujša preskivšnja zanj, kajti državni pravdnik ima še nekaj skritega, kar doslej še ni znano. Pričakuje se, da dobijo jutri porotniki vso zadevo v pretres. * Slavnemu zdravniku dr. Erdmanu v New Yorku, so tatovi odnesli za $40.000 draguljev. Zedinjene države nameravajo deportirati načelnika Amtorg družbe Washington, 31. marca. Carinska komisija Zedinjenih držav je danes odredila, da se za-!čne preiskava glede načina, kako se iz Rusije importira asbest, ker je vlada prepričana, da prihaja asbest nepostavnim potom {v Ameriko. Ob istem času pa naznanja delavski tajnik ameri-I ške vlade, da mora Feodor Ziv-\ kin, ki je načelnik Amtorg rus-ke trgovske družbe, prostovoljno iz dežele, sicer ga bo vlada samo dsportirala. Družba Amtorg je uradna boljševiška tr-| govska korporacija v Ameriki. ■ i Carinska komisija je odredila dan 19. maja- za zasliševanje. Več ameriških kompanij se je i pritožilo, češ, da ruska Amtorg družba nepostavnim potom kon-1 kurira s ameriškimi družbami, ki prodajajo asbest. Ameriške ! družbe so morale zapreti več svojih delavnic za izdelovanje asbesta radi kompeticije ruskih družb. Predsednik Amtorg trgovske korporacije, živkin, je prišel sem z dovoljenjem lansko leto. Za enkrat so mu podaljšali bivanje v tej deželi, toda ko je prosil za ponovno podaljšanje bivanja, mu je bilo odrečeno. če se v kratkem ne odpravi iz Zedinjenih držav, bo deportiran, kot vsak drugi tujec. —--o............ Ponovno linčanje zamorca v južni državi Vicksburg, Miss., 81. marca. Šerifov urad je dobil sporočilo, ki pravi, da, je kakih 50 mož napadlo nekega Zamorca v bližini tega' mesta, ga vleklo v šumo, kjer so ga enostavno ustrelili. [Zamorec je bil obdolžen, da je | hotel napasti neko belo žensko. , Direktorska seva I Direktorska seja Slovenskega i Doma se vrši v sredo, 1. aprila, Job 8. uri zvečer. Direktorji so' prošeni, da se polnoštevilno udeležijo. Bolna na domu j Mrs. Josephine Virant, hčerka poznanega Frank Budicha, je precej zbolela. Družina stanuje na 20091 Lindbergh Ave., Prijateljice jo lahko obiščejo. Nič več 5 centov Pred tedni je družba cestne železnice upeljala na nekaterih progah pet-centno voznino. Ta voznina je postala tak fiasko, da jc je - družba sedaj preklicala. Urad bo zaprt Urad Ameriške Domovine bo I v soboto, 4. aprila, vse popoldne ' zaprt, in ravno tako ves dan na Velikonočno nedeljo. Prevzel brivnico j Mr. Frank. A. Gredenc je j prevzel brivnico na 6124 St. i Clair Ave., in se vljudno priporoča rojakom v obilen poset. Osem ubitih Cottonwood Falls, Kansas, 31. marca. Knute Rockne, največji ekspert sveta na football polju, je bil zaeno s sedmimi drugimi 1osebami ubit, ko se je zrušil njih zrakoplov na potu v Californijo, ter padel na tla. Nesreča se je pripetila, ko se je naredil led na enem izmed kril zrakoplova, kar je povzročilo, da se je krilo odlomilo, in je zrakoplov padel na tla. V zrakoplovu sta se nahajala dva pilota in šest potnikov. Nesreča je povzročila splošno žalost po Ameriki, i * Grki v Clevelandu so včeraj j praznovali 110. obletnico grške | neodvisnosti. Ljudje so lačni, stric Sam pa ne ve kam s pšenico (VJUIRE \ oo Vv)E V GO V 'cVERE?/ "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER __Published dally except Sunday« and Holidays NAROČNINA: Ea Ameriko In Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto 97.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta 13.00 Za Cleveland, po polti, pol leta IS.50 Za Cleveland po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna Številka 3 cente. Via plama, dopise ln denarne po&lljatve naslovite: Amerttka Domovina, 1117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderion 0031. JAMES DEEEVEO and LOUIS J. PIRO, Editor« and Publisher« Entered as second class matter January 5th, 1S0S, at the Poat Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1878. (»83 No. 77. Wed. April 1st, 1931. ČESTITAMO HRVATOM! V imenu ameriško-jugosloven- rali priznati, da je hrvatska pe- Konvencije veljajo denar Osem tisoč dolarjev je veljala zadnja konvencija Slovenske Dobrodelne Zveze, pa so bili bratje delegati vendar sosedi eden drugemu. Da mora veljati konvencija osem tisoč dolarjev, to nam narekuje državna postava, ki zahteva, da se delgacija zbere vsako 3. leto. Mi člani in članice, bi bili lahko bolj pametni in bi konvencije opravili brez velikih stroškov. Včasih so naša pravila bolj pametna in "pravilna" kot pa državne postave. Na drugi strani, so pa državne postave zopet bolj prebrisane kot smo pa mi. Namreč, za angleške podporne organizacije so potrebne postave, da se morajo shajati delegati organizacij, ki poslujejo v državi Ohio, vsaka tri leta. Kajti ameriške organizacije dobro vedo, da pridejo delegati za en dan ali dva skupaj, odobrijo, kar so predstavniki in glavni odborniki organizacij pronašli, da je dobro za napredek organizacije, potem se pa podajo domov. Pri nas je pa vse drugače. Mi sicer prihajamo z naj boljšimi idejami, nasveti in predlogi ter podporami na konvencijo. In vsi hkrati želimo govoriti, predlagati in nasveto-vati. Prve dneve smo silno počasni. Potem pa hitimo, rag-ljamo, in tako je koncem konca uspeh ta, da smo mnogo govorili, ukrenili pa ničesar. Pravila, ki jih je naredila prva konvencija Slovenske Dobrodelne Zveze so bila silno dobra. Temu je priča velikanski porast Zveze, ki ga je slednja dobila od prve konvencije naprej. Toda nobena stvar na svetu ni popolna, in tako tudi najboljša pravila Zveze od začetka niso mogla enaka ostati, kot so bila v letu 1910, ko se je Zveza ustanovila. Imeli smo torej ponovne konvencije, in od konvencije do konvencije so prihajali k zborovanju različni delegatje, ki so imeli seveda popolnoma drugačno mnenje kot njih predniki. Pravila so se spreminjala tako, kot je bilo indivi-duelno mnenje odločujočih delegatov na konvenciji, in kot so pač razmere nanesle. Nikomur niso razmere pri Slovenski Dobrodelni Zvezi bolj znane kot ravno glavnemu odboru Zveze. V ta glavni odbor se zatekajo vsi člani in članice, ki se čutijo prizadeti, vsa društva, ki bi rada videle, da Zveza posluje po tem ali onem načinu, skratka, vrhovni odbor Slovenske Dobrodelne Zveze je nekako zatočišče vseh prošenj, nasvetov, predlogov, poleg tega pa tudi središče vseh napadov in kritike ter pohvale od skupnega članstva Zveze. Vrhovni odbor v treh letih "zasluži" z vsem svojim triletnim delom nekako toliko kot vzame konvencija stroškov v nekaj dnevih. In vendar je jasno, da vrhovni odbor tekom treh let mora rešiti več važnih problemov, mora narediti več postav, mora tolmačiti pravila v v"eč slučajih, kot pa to naredijo dve ali tri konvencije skupaj. Vendar, ker želimo slediti državni postavi, ker želimo demokratično ustanovo, ki pravi, da več ljudi več ve, zato imamo konvencije, ki trajajo pet ali šest dni na vsaka tri leta, in katere konvencije včasih naredijo več škode kot bi mogel vrhovni odbor v šestih letih, včasih pa več koristi kot jo naredi vrhovni odbor v desetih letih. Res pa je, da posamezni delegatje, ki pridejo na konvencijo, niso povsem poučeni o vseh razmerah, ki obstoje pri Zvezi. O tem vesta najbolje povedati glavni predsednik in glavni tajnik Zveze. Oba sta možaka, kot ju imamo danes, kateremu lahko članstvo popolnoma zaupa. Zveza ima namreč to prednost pred drugimi bratskimi podpornimi organizacijami, da se Zvezi ni treba loviti s člani po vsej Ameriki, pač pa so vsi centralizirani prav tukaj v državi Ohio, v kateri biva dob%eršnih 100,000 Slovencev in Hrvatov. Omenili smo že v zadnjem članku, da so te vrstice namenjene prav domačemu "kramljanju" med članstvom "Slovensko Dobrodelno Zvezo" in med glasilom Zveze, ki je od početka obstanka Zveze — Ameriška Domovina. Vsako sredo se lahko po domače pomenimo medsebojno. In ti članki naj vas vzpodbudijo, da tudi vi začnete pisati in se zanimati za Zvezo. Letos je konvencija Zveze, in bolj si bomo eden drugemu izprašali vest pred konvencijo, bolj se bomo na konvenciji razumeli, ne bomo cincali in čamali, pač pa s konkretnimi predlogi prišli na dan, ker bomo že prej o njih poučeni in bomo vedeli, koliko so vredni in koliko niso. Le pišite, zato je "Ameriška Domovina" kot glasilo Slovenske Dobrodelne Zveze vam vsem skupaj na razpolago, da se kot bratje in sestre — razumno — medsebojno pomenite. Prav po domače in po bratsko, toda jedrnato, kratko in da kaj zaleže. Prihranili bomo s, tem prihodnji konvenciji in našim lastnim žepom par tisoč dolarjev. skega kluba izrekam sobratske čestitke za tako fini program, ki so ga nam podali bratje Hrvatje zadnjo nedeljo po radio v Clevelandu. Uredništvo lista je že podrobno pisalo o tem programu, zato se ne bom spuščal v podrobnosti. Ko sem se po programu sestal z tamburaši, so bili ti v strahu in so mislili, da so ga polomili in niso vedeli, da so napravili s svojim izbornim programom najboljši utis na poslušalce. Motilo in begalo jih je, ker so po nepriliki zamudili par minut in niso pričeli s tistimi točkami, ki so bile na programu. Izpusitti so morali dve najboljši točki: Sanje poroke in Kolo. Da so zamudili je bil vzrok, ker niso mogli dobiti prostora za parkiranje avtomobilov pred oddajno postajo. Mi pa smo jim povedali, da naj bodo tamburaši, pevci in pevka v zavesti, da so se imenitno postavili s svojim programom. žal, da je sezona za slovenski radio program že pri kraju, toda kmalu bo zopet prišla jesen in takrat boste pa zopet nastopili, ker vas iskreno 'želimo zopet poslušati. Cenjeni čitatelji! Ko ste slišali nedeljski program, ste mo- sem jasna in razumljiva, slišali ste jo tako jasno, kot svojo domačo pesem. In godba tambura-šev — ali ni ravno tako milo-glasna, kot je naša slovenska! Da, cenjeni Jugoslovani, to naj nam bo v dokaz, da smo vsi enega naroda sinovi in hčere, da se lahko med seboj razumemo, da lahko med seboj občujemo v skupnih odnošajih. Ves čas do sedaj so bratje Hrvatje z veseljem poslušali slovenski radio program, v nedeljo smo pa mi poslušali nje in reči moramo, da z velikim zanimanjem. Treba je, da se večkrat izmenjamo v eni ali drugi narodni zavesti, ker smo si najbližji, razumemo se medseboj v besedi, pesmi in glasbi, ki je izraz narodove duše. Medsebojna pesem in glasba nas bo naredila še večje prijatelje,' spoznali bomo, da med nami ni razlike, o kakoršni smo včasih mislili da je, ali o kateri so nam pravili drugi. Le pridimo večkrat skupaj, ter si zapojmo pesmi iz dna srca I in iz dna duše in tako bomo po-| stali pravi bratje Jugoslovani. V imenu ameriško-Jugoslo-vanskega kluba: Anton Grdina, predsednik. vsled svoje pretkanosti in ustraj-nosti. \ Upati je, da bo zdaj njegovo krvavo rokodelstvo enkrat za vselej končano. V.soboto so odpeljali zločinca v zapore v državo Michigan, in sicer so ga odpeljali v oklopnem avtomobilu, katerega je posodila policiji neka ekspresna družba. Oklopni avtomobil, v katerem je sedel zločinec, je spremljal na-daljni avtomobil, v katerem so sedeli težko oboroženi stražniki. Kako nevaren je zločinec Burke, je razvidno tudi iz tega, da so dobili stražniki, ki so ga spremljali na tej vožnji, povelje, da zločinca na mestu ustrele. v slučaju, če bi na potu ustavili avtomobile Burkejevi pajdaši, ki bi ga poizkusili rešiti. OKOSTJE PRED 170,000,000 LETI ŽIVEČE ŽIVALI Če verjamete al' pa ne. Znano je dejstvo, da je bila ljubezen že marsikomu v pogubo. O tem se je mogel te dni prepričati tudi Fred Burke, eden največjih zločincev Zedinjenih držav, na čigar zajetje je bilo razpisanih 101,000 dolarjev nagrade. Njegova ljubezen do neke krasne blondike je povzročila, da sedi on danes v ječi, odkoder bo vodila njegova pot samo še na električni stol. Fred Burke je čikaški gangster, ki ima na vesti več kakor dvajset človeških življenj in ka1 terega je policija nad dve leti brezuspešno iskala. Zdaj pa mu je bila, kakor že rečeno, ljubezen v pogubo. Burke-a so prijeli te dni, ko je spal v neki samotni farmski hiši v Missoury, daleč od pozorišča svojih orgij nižinskega sveta. Aretiran je bil, ne da bi bil tekom aretacije izstreljen en sam strel, in ne da bi zločinec izrekel besedico protesta. "All right, fantje, kar zaprite me," je rekel, ko so vstopili štirje detektivi z naperjenimi revolverji v hišo staršev njegove žene, oddaljeno 90 milj od St. Joseph, Mo. Njegovo aretacijo je indirekt-no povzročila njegova žena, krasna plavolaska. Ta ženska je bila policiji poznana kot Bonnie Porter in je prebivala v Kansas City, Mo. Policija je izvedela, da imata ona in Burke na gotov dan sestanek na dotični farmi. Detektivi so nemudoma odhiteli tja, v upanju, da se jim bo posrečilo aretirati notoričnega zločinca. Ko so dospeli detektivi v Milan, majhno vas v bližini dotične farme, so še več izvedeli o Bonnie Porter. Domači, preprosti vaščani so jo vedno občudovali, in kadarkoli je prišla na obisk, so hiteli sušljati to in ono med seboj. Kot rečeno, je bil Burke eden največjih zločincev Zedinjenih držav. Njemu pripisujejo sledeče zločine: Masakrinanje na dan Sv. Valentina v Chicagu, ko je bilo pod njegovim poveljstvom ubitih v neki garaži sedem Moranovih gangster j ev. Umor nekga policista v St. Joseph, Mich. Umor dveh mož s strojno puško v Detroitu. Oropanje Merchant Trust banke v Pattersonu, N. J. Umor nekga policista v Toledo, O., tekom napada na American Express Co., ob kateri priliki je bilo odnešenih 100,000 dolarjev. Umor bančnega blagajnika v Louisville, Kentucky, tekom napada na banko, ki je bila oropana za $350,000. Napadi na banke v Peru, Ind., Cadillac, Mich., Cincinnati in Hamilton, Ohio. Napad na neko prodajalno draguljev v Los Angeles, Cal. Umor neke ženske tekom napada na banko v Columbia City, Ind., ob kateri priliki sta bila ranjena še neka druga ženska in {neki šerif. To je torej rekord tega notoričnega zločinca. Kot smo že rekli, je razpisanih na njegovo prijetje $101,000 nagrade; največji del te nagrade je prispevalo mesto Chicago, in sicer $41,000, v zvezi z onim umorom na debelo, ko je bilo sedem nasprotnih gangsterjev ubitih v neki garaži na severni strani mesta. Burkejevi zločini so tako strašni in številni, da je skoro nemogoče verjeti, da bi jih bil mogel sam izvršiti. Gotovo je, da je on zločinec, ki je skoro nima primera v moderni kriminalisti-ki. Med največjimi zločinci tega zločinca je bil masaker v Chicagu, ki se je primeril na dan sv. Valentina, leta 1929, ko je bilo s strojno puško hladnokrvno postreljenih sedem mož, ki so pripadali neki drugi gangsterski tolpi, že takrat se je splošno smatralo, da je bil Burke, ki je bil tedaj oblečen v policijski uniformi, oni, ki je streljal s strojno puško. Svojo zločinsko karijero je začel Burko v St. Louisu z zloglasno Egan Ratsovo gango. Policija ga je kmalu izgnala iz St. Louisa, nakar je šel v Chicago, kjer se je pridružil tolpi gange-žev, katerim načeljuje Al Ca-pone. Zadnja štiri leta je "de- V par tednih bo prepeljano v muzej v Washingtonu okostje ogromne predpotopne živali, o kateri so učenjaki dognali, da je živela na severo-ameriški celini pred 170 miljoni leti. Okostje so našli v severovzhodnem delu države Utah, žival je spadala v družino dinosaurov in so ji dali ime diplodocus. Po okostju je soditi, da je bila žival dolga 80 čevljev in da je tehtala od 15 do 30 ton. Okostje so odkrili zaprto v peščenem kamnu in stalo je raziskovalce velikanskega truda, predno so zvrtali kamenje, ki je oklepalo okostje, ker je bilo treba pri tem velike previdnosti, da ostanejo kosti nedotaknjene. Na delo so se spravili na ta način, da so odlomili cele kose kamenja, v katerem so se nahajale kosti, ker se je bilo bati, da bi se kosti pri transportaciji pokvarile. Kamenje, v katerem se je nahajalo okostje te ogromne živali, je tehtalo 52,000 funtov in to je bilo treba spraviti do železniške postaje 150 milj daleč. In če povemo, da so našli to okostje visoko v hribih, 9,000 čevljev visoko, potem se lahko misli, ko- liko truda je stalo, da so vso to ogromno maso spravili do ceste. Kjer je molela kost iz kamenja, so jo zadelali s cementom, da se ni pokvarila, vsak kos kamna so dobro prevezah, vso stvar spravili na vozove in do bližnje železniške postaje. Ena pa je prepeljati to ogromno maso kamenja v Washington, druga pa je sestaviti ogrodje skupaj in postaviti žival pokonci pred strmeče občinstvo. Skoro osem let jih je vzelo, da so skrbno izločili okostje iz kamenja in da so sestavili posamezne dele skupaj. Toda izplača pa se, da se z okostjem, ki je staro milijone let, dela previdno. žival ima preko sto raznih kosti, velikih in malih in te je bilo treba spraviti skupaj, da bo celotno okostje predstavljalo žival tako, kot je v resnici živela. Toda tudi to se je potrpežljivim učenjakom posrečilo in delo je sedaj skoro gotovo. In čeprav je bila to velikanska žival, soditi po okostju, pa se po lobanj^ sodi, da je bila jako zabita, ker so njeni možgani tehtali samo par unč. RIMSKI VODOVOD V KRŠKI DOLINI Nekako sredi med Krškim in Cerkljami se nahaja vas Drno-.vo. Tu je stalo takrat, ko so še Rimljani gospodarili v naših krajih, mesto Neviodunum. Odtod je vodila cesta proti mestu Siscia, današnji Sisek pod Zagrebom. Cesta je pri vasi župe-ča vas (par minut od Cerkelj) zavila proti mostu čez Krko. Sled poti k mostu je mogoče videti še danes takoj pod vasjo župeča vas, a mostu seseda že ni davno več. Kamor so Rimljani prišli in se naselili, tam so najprej poskrbeli za dobro pitno vodo. Ker pa reka Sava, ki je takrat tekla prav ob mestu (struga se še dandanes pri vasi Drnovo prav lepo pozna), ni mogla dajati dobre pitne vode, so šli Rimljani iskat studenčne vode. Našli so jo na desnem bregu reke Krke, ki teče prav mimo Cerkelj, in sicer pod Gorjanci, vrh katerih stoji znana vlaška vas Stojdraga. — Ta studenec je od Krke oddaljen tri in pol kilometra ter nosi ime Izvir. — Močan je pa tako, da takoj po priteku iz skalne dupline žene dva mlinska kamna. Merili so ga in dognali, da daje 67 litrov vode na sekundo. Ljudje trdijo, da je vedno enak ter razne letne dobe in vremenske spremembe (padavine) nič ne vplivajo na količino in kakovost vode. — Je pa ta voda tudi kvalitativno zelo dobra. Kadar gre človek mimo tega studenca, skoro da ne greš naprej, da ne bi šel pit, čeprav nisi ravno žejen. — In najboljša priča, da je voda res bila in je dobra, je to, da so Rimljani ta studenec zajeli in ga po lončenih ceveh napeljali v mesto Neviodunum. še danes je prav lepo ohranjen tlak iz opeke, ki so ga naredili Rimljani takoj pri dotoku vode iz skal ter še prav lepo so tam ohranjeni ka-meniti kvadri, ki so usmerjali vodi pot k cevem. — Kakor je to še lepo ohranjeno, tako pa ni težko dobiti v zemlji cevi, ki so bile položene v zemljo, da je po Cleveland (Newburg), O.— Celo sezono smo pri nas mirovali s kulturnimi prireditvami in imeli smo le eno igro: Skapino-ve zvijače, ki jo je priredilo društvo Krka v korist S. N. Doma in cerkve. Pa še tista je bila slabo obiskana. Vzrok je v prvi vrsti seveda: slabe delavske raz- mere, nekaj pa tudi v brezbrižnosti občinstva. 50c vstopnine, mislim, bi si lahko marsikateri odtrgal, Raj s tem podpiramo plemenite kulturne ideje, za katere smo si zgradili S. N. Dom, da s tem dlje časa ohranimo slovenski jezik med našo mladino. Na Belo nedeljo, 12. aprila ob 8. uri zvečer priredi S. P. P. društvo Zvon koncert, pri katerem se bodo proizvajale raznolične skladbe. Nekaj novih pesmi bo proizvajal moški zbor, dva ven-čka slovenskih narodnih pesmi mešan zbor in zapetih bo tudi več solospevov. Po koncertu bo pa šulen duet nam ene par jih zaigral, da se bomo lahko malo zavrteli. Zato kličem v imenu Zvona, vsem ljubiteljem petja: Na svidenje! A. Ž. lal," po izjavi policije, samo za Caponeja, za katerega je prevzemal izvršitev takih zločinov, katere so vsi ostali Caponejevi gangeži smatrali za preriskant-j ne. V žargonu nižinskega sveta je j Burke poznan pod vzdevkom "profesor;" ta naslov jo dobil njih tekla voda v mesto. Te cevi so dolge po 47 cm ter imajo svetlobe 130 mm. Narejene so — kot sem že omenil — bile iz ilovske, in sicer tako, da so se ena v drugo vtikale. Vrat cevi ima 10. cm dolžine. — Pred leti so na Gorenji Pirošici Vintarje-vi rigolali za vinograd. Pa so naleteli na te cevi in so jih na metali iz cevovodnega jarka cele skladovnice. Pod skedenj so jih zmetali, kolikor jih niso raznesli na razne vetrove. Dve izmed teh cevi pa sta dobili to čast, da sta bili porabljeni pri Vintarjevih za dimnik, kjer še danes lepo sedita na strehi, izpostavljeni vsem vremenskim spremembam, katerim pa kljubujeta z lahkoto — Solidno rimljansko delo. Po teh ceveh je torej tekla voda v nekako 7 km oddaljen Neviodunum. čez Krko je šla pod mostom v župeči vasi. Kmalu po priteku čez Krko pa je tekla voda v vodni nabiralnik (rezervoar), ki je stal koncem vasi župeča vas — proti Cerkljam Posestniki tamkaj stoječih hiš (Urekar, Turšič, žarn) so že mnogokrat zatrjevali, da večkrat slišijo v tleh votlo bobnenje Kaj n&j to bo drugega kot ostanki tega rezervoarja, ki je moral biti dokaj velik. Od rezervoarja dalje se da prav lepo še slediti cevovod, in sicer ob poslopju Zdravstvenega doma tja gori proti vasi Zasap (zasip), kjer se ob vrtu trgovca Pleterskega vzdolž še sedaj nahaja do 2 me tra visok nasip. Od tu pa do prvih vrat mesta Neviodunum je komaj en kilometer. -o-— Bivša igralka je šla prostovoljno v smrt Zakladniški tajnik v Washingtonu je dobil zadni teden sledeče pismo: "Dragi tajnik! Nekako pred štiridesetimi leti sem ukradel vladi Zed. držav en tisoč dolarjev. Od tistega časa naprej me vest neprestano in strašno peče. Da svojo vest nekoliko pomirim, vam pošljem od ukradenega denarja dva centa nazaj; kadar me bo vest ponovno pekla, vam bo še poslal." A ženske od suhaške lige so hodile okrog in prirejale shode in predavanja zoper božjo kapljico. Tako se vrši v neki mali dvorani v Clevelandu tako predavanje, pri katerem je stasita matrona na vso moč udrihala po mizi in rekla in vpila, da je treba to (hudičevo) pijačo zatreti, ker prinaša samo zlo. Razume se, da so bili pri predavanju sami privrženci svete vojske, to je taki, ki mislijo, da jih bo vrag vzel, če bodo deli na jezik eno kapljico opojne pijače. Ko je bila predavateljica gotova s svojim govorom, vpraša navzoče, če ima kdo kaj pripomniti k tej Bogu dopadajoči stvari. Pa vstane med navzočimi nek možiček, ki začne navdušeno: "Dragi prijatelji! Pred tremi meseci sem se tudi jaz zaobljubil, da ne bom pokusil nikake pijače več v svojem življenju. (Ploskanje od vseh strani). En mesec zatem, sem imel že pet dolarjev v žepu, česar prej nisem nikdar imel. (Silno ploskanje od vseh strani). En mesec pozneje sem imel novo suknjo in novo obleko. (Navzoči tako ploskajo, da se je hotela dvorana podreti). Dva tedna pozneje sem si pa kupil mrtvaško rakev. (Avdijenca je že, mislila zaploskati, pa se je premislila). In vi se čudite, dragi prijatelji, zakaj sem si kupil mrtvaško rakev? In da se ne boste čudili, vam bom povedal, zakaj sem rakev kupil. Kupil sem jo zato, ker sem vedel, da če se bom še nekaj časa vzdržal pijače, da bom umrl in da brez pijače sploh živeti nočem." A Vršil se je pogreb nekega moškega in vdova je tulila na grobu po svojem možu in vpila, da bi se jo lahko kamen usmilil. Končno pa se le nekoliko potolaži in vzdih-ne: "Edina tolažba mi je, da bom vsaj odslej vedela, kje se ponoči nahajaš." A Mali Jožek pravi svoji teti: "Tetka, daj, daj, zatisni malo oči." "čemu pa, Jožek?" "Zato, ker so oče včeraj rekli, da bomo bogati, kadar teta za-tišne oči." A "Uh, le zakaj se nisem dvakrat premislila, predno sem te vzela." "Kaj dvakrat, jaz bi bil vesel in zadovoljen, če bi si bila premislila le enkrat." A Ko je Amundsen odhajal na severni tečaj, je iskal tri izredno pogumne sopotnike. Oglasil se je tudi neki žid. "Bomo videli, če imate pogum," je dejal Amundsen ter iz daljave 10 metrov prestrelil Židu klobuk. Ta ni niti z očesom trenil. Nato mu jo izstrelil karto iz roke. Tudi zdaj je ostal j ud miren, ker je pač hotel poceni na sever. "Izvrstno," je dejal Amundsen, "ali imate morda kakšno željo, katero vam lahko izpolnim?" "Da," pravi jud, "prosim če mi hitro daste sveže spodnje hlače." A Mahi Ančka je bila zelo jezična in še bolj poredna, pa ji re- Nice, Francija, 30. marca. Peggy Davis, bivša ameriška igralka iz leta 1922, ena izmed lepotic med takozvanimi "Follies Girls," je včeraj zavozila svoj avtomobil na vrhunec morskega brega blizu Vanderbiltove vile v tem mestu, nakar je pustila, da je avtomobil ž njo vred strmoglavil kakih 200 čevljev globoko v morje. Omenjena igralka se je poročila s polkovnikom Davi-som„ ko je bila 12 let stara. On jo je vzel za ženo rekoč, da bi rad, v slučaju, da bi bil on ubit v vojni, da bi ona podedovala premoženje za njim. Kot mož in žena nista živela skupaj. Za- pustila je pismo, v katerem pravi, da je spila dva kozarca žganja, da se je naveličala življenja in da gre v smrt. Za seboj je imela zelo burno življenje. če učiteljica: "Anuša, če ne bos pridna, te bom zaprla v kurnik!" "Čeprav," se odreže Anica, "ampak jajec vam ne bom nesla." EDEN NAJVEČJIH ZLOČINCEV PRIJET DOPISI POSEBNOST ZA PRAZNIKE! Domače šunke.. .25c funt Suha plečeta____16c funt Najboljše suhe klobase......25cfunt Pri meni dobite najbolj okusne želodce. Imamo tudi suhe noge in rivce za živco. Se priporočamo. MATT KRIŽMAN dve mesnici: 1132 E. 71st St. 6220 St. Clair Ave. (77) ! Odda se več stanovanj, po 6 sob vsako, j jako poceni. Pozve se na 6218 j St. Clair Ave., na št. 10. (78) ! Glasilo S. D. Z. Slovenska Dobrodelna Zveza The Slovenian Mutual Benefit Ass'n. UST. 18. NOV. 1910. v DRŽAVI OHIO INK. 13. MARCA 1914 V DRŽAVI OHIO Sedež v Cleveland-u, O. C233 St. Clair Avenue. Telephone: ENdicott 0886. Imenik gl. odbora za leta 1929-30-31 UPRAVNI ODBOR: Predsednik: JOHN GORNIK, 6217 St. Clair Ave. I. Podpred. FRANK CERNE, «033 St. Clair Ave. II. Podpred. JULIJA BREZOVAR, 1173 E. 00th St. Tajnik: PRIMOŽ KOGOJ, 6518 Edna Ave. Blagajnik: JERNEJ KNAUS, 1052 E. 02r.d St. Zapisnikar: JAMES DEBEVEC, 6117 St. Clair Ave. NADZORNI ODBOR: 1) JANKO N. ROGELJ. 6207 Schade Ave. 2) LOUIS J. riUC, «117 St. Clair Ave. 3) IGNAC SMUK. «120 Glass Ave. POROTNI ODBOR: 1) LOUIS HALANT, 180K E. 32nd St., Lorain, O. 2) LOUIS JERK 10. 071 E. 7fith St. 3) ALBINA NOVAK, «03« St. Clair Ave. FINANČNI ODBOR: 1) FRANK M. JAKŠIC. «111 St. Clair Ave. 2) LEOPOLD KUSHLAN, 19611 Nottinsham lid. 3) JOSEPH LEKAN. 3556 E. 80th St. GLAVNI ZDRAVNIK: DR. F. J. KERN, 62S3 St. Clair Ave. GLASILO ZVEZE: AMERIŠKA DOMOVINA. 6117 St. Clair Ave. NAZNANILO IN ZAHVALA S težkim srcem naznanjam prežalostno vest, da je umrl po kratki bolezni naš ljubljen soprog in oče Frank Vidmar v najlepši dobi, star samo 26 let. Rojen je bil v Clevelandu, in zaspal je za vekomaj, previden s svetimi zakramenti dne 5. marca, 1931. Bil je član društva sv. Cirila in Metoda, št. 191 K. S. K. Jednote. Na tem mestui se prav lepo zahvalim vsem onim, ki so nas tolažili v času bolezni. Hvala vsem, ki so prišli kropit, in ki so čuli ob krsti ranjkega, in vsem, ki so ga spremili do groba. Nadalje lepa hvala vsem, ki so darovali tako krasne vence: Mi-, in Mrs. M. Podnar, družina Korenčan, druž. Frank Vidmar, Sr., družina August Červan, družina Louis Nosse. družina Frank Wolf, Mr. in Mrs. L. Veasley, Mr. Joseph Fakult, Raybestos Brake Service Co., Mr. in Mrs. Leo Ramsauer. družina John Drganc, Mr. in Mrs. F. J. Koss, Mr. in Mrs. Joseph Meršek, Mr. in Mrs. Frank Skufca, Mr. in Mrs. Louis Starman, Mr. in Mrs. Rudolph Perdan, Mr. in Mrs. Mike Hrvatin, Mr. in Mrs. Joseph Tisovec (Maude Ave.), družina Anton Stušek, Mr. in Mrs. Louis Rehar, Friends from E. 156th St., društvo sv. Cirila in Metoda, št. 191 KSKJ, Mrs. Hubbell, Mr. in Mrs. Anton Skufca. Lepa hvala vsem onim, ki so darovali za svete maše: Mr. In Mrs. Martin Zagorc, Edward Zagorc. Joseph in Anton Vidmar, Mr. in Mrs. Joseph Vovk, Mrs. Jane Hlabše, družina Louis Ncsse, Mrs. W. H. Hayden ,Mr. Frank Mohorčič, Mrs. Justine Skufca, Mrs. Mary Petek, Mrs. Roy De Laney, Mrs. Mary Miščič, družina Louis Rodina, Mr. in Mrs. Frank Potočar, Mr. in Mrs. Frank Mramor, Mr. in Mrs. Leo Veasley, Mrs. Mary Jerše, Mr. in Mrs. Joseph Plevnik, Mr. in Mrs. John Lenaršič, družina Frank Vesel, Miss Ivana Merkun, Mrs. Mary Krainz, Mrs. Frances Krainz, Mrs. Novak, Mr. in Mrs. Perko, Mr. John Intihar, družina Mike Marolt, Mi-, in Mrs. A. Matoš. Mrs. J. Hunter, Mrs. Flynn, Mrs. Sadie White, Mrs. Tomer, Mrs. Hass, Vsem onim, ki so dali brezplačno avtomobile tudi iskrena hvala: Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 191 KSKJ, Mr. Joseph Plevnik, Mi-. Frank Vesel, Mr. Joseph Koss, Mr. John Lenaršič, Mr. Joseph Tisovec, Mr, Louis Nosse, Mr. Rudolph Perdan, Mr. August Červan, Miss Mary Novak, Mrs. J. Haberski. Mr. John Fink, Mr. Louis Starman, Mr. Joseph Meršek, Mr. M Jalovec, Mi-. Frank JakSe, Mr. Earl De Laney, Mr. Louis De Laney. Posebna hvala pa Rev. Father Bombachu za prijazne obiske v času bolezni na dom in bolnico, tudi za telažilni govor in spremstvo iz hiše v cerkev in na pokopališče Calvary. Lepa hvala tudi pogrebniku Frank Zakrajšek za tako izvrsten in pa simpatičen pogrebni sprevod, tudi za brezplačni ambulanc v bolnico in pogrebni avtomobil. Ti pa. dragi soprog', oče, sin in brat, mirno spavaj v tem zemeljskem grobu, v nebeškem raju pa v naročju premilost-nivemu in dobremu našemu nebeškemu Očetu prosi za nas, dokler se skupaj ne snidemo. — Žalujoči ostali: Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo Upravnega odbora, naj se po&ilja na vrh. tajnika. Vse pritožbine zadeve, ki jih je rešil društveni porotni odbor, se pošiljajo na predsednika porotnega odbora Louis lSalant 1808 E. 32nd St.. Lorain, O. ODBOROVA SEJA S. D. Z. 24. MARCA 1931 Glavni predsednik John Gornik odpre sejo ob 7:30 P. M. Odsoten je vrhovni zdravnik dr. Kern. Predloži se prošnja za izvanredno podporo od sestre Mary Supan, članica društva št. 2. Prošnja je odobrena od društva. Sklene se, da se ji nakaže $50 izvanredne podpore. Društvo Novi dom št. 7 prosi za izvanredno podporo za člana John Javornika za pokritje društvenih asesmentov za 5 članov njegove družine. Društvo je zanj zakladalo pet mesecev, toda sedaj ne more več. Sklene se, da se nakaže $25 izvanredne podpore, katera vsota se pošlje društvu in sicer naj se porabi samo za ases-ment. Društvo sv. Cirila .in Metoda prosi izvanredno podporo za člana Peter Kluna v pokritje asesmenta. Sklene se, da se nakaže $25 izvanredne podpore", katera vsota se pošlje na društvo in se ta nakazana vsota "more porabiti samo za pokritje asesmentov. John Benčič, član društva št. 8 je bil črtan 31. januarja 1923 iz bolniškega razreda, ker je bil odšel v staro domovino za šest mesecev. Ko je prišel nazaj, je bil poslan k zdravniku, toda v mesečnem poročilu na glavni urad ni bil nikdar naznanjeni za zopet-i sprejem v bolniški razred, dasi je član plačeval pri društvu tudi za bolniško podporo. Ker član zahteva, da se ga sprejme v bolniški razred, se sklene, da se ga sprejme, toda društvo mora Povrniti na glavni urad ves zaostali bolniški asesment z obrestmi vred. Anton Peterle, c. 'št. 17, član društva št. 1, umrl 24. februarja 1931. Zavarovan za $1,000. Dedič: Terezija Kotnik, sestra. Pristopil 23. januarja 1914. Rev. John Miklavčič, c. št. 3,404, član društva št. 10, umrl -0. februarja 1931. Vzrok smrti: rak v želodcu. Zavarovan za $500. Dedič: frančiškanski komisarijat v Lemont, 111. Pristopil 12. junija 1921. John Blatnik c. št. 459, član društva št. 7, umrl 4. marca 1931. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan za $1,000. Dedič Frances Blatnik, soproga. Pristopil 4. januarja 1914. Ivana Kezele, c. št. 4892, čl. društva "št. 28, umrla 13. marca 1931. Vzrok smrti: notranja bolezen. Zavarovana za $500. Dedič Milan Kezele, soprog. Pristopila v Zvezo 4. maja 1924. Ker je dnevni red izčrpan, zaključi glavni predsednik sejo ob 9. P. M. John Gornik, James Debevec, glavni predsednik. zapisnikar. Mary Vidmar, soproga. Alice Marie, hčerka. Frank in Frances Vidmar, starši. Francos, Anna, sestri; Joseph, Anten, brata, Cleveland, O., 31. marca, 1931 HARRY F. GUENTHER 16159 ST. CLAIll AVE. corner Holmes Ave. Slovencem dobro poznana lekarna, kjer dobite vedno najboljša 'zdravila. Imamo 30 let izkušnje! IZDELANE PO VAŠI MERI! $231° Pristni Blue Diamond. Pocahontns, Lchiuh Hard Coni. najboljši iz Ohio. Kentucky in W. Va. Naš vircin»ki Ash big lump gori kakor Pocahontas in stane manj- Razvaiamo iz naše povečana zaloge na Quincy—East 105th, GArfield 1900. PEGAM IN LAMBERGAR POVEST Spisal Dr. Fr. Detela ^^■HHBBMMMMMMHWl Za Vitovca pa so se začele stvari obračati neugodno. Priče-'<' so se obravnave med kneginjo in cesarjem, proti volji Vitovca, ki je menil, da gre v tej stvari njemu prva in zadnja beseda. A cesar in njegovi svetovalci, ki so hoteli rešiti vse izlepa, niso bili tega mnenja in presedala jim je Vitovčeva mogočnost. In ko se •1° ponudil ta po dobrih prijate-'•iih kneginji za zastopnika, ga ona nakratko zavrnila in pooblastila svojega tajnika, doktorja Lenarta, potem priorja Gregorja iz Gornjega grada in komornika, barona Vajdo. Naivno, da se je jezil baron Vito-Vec, ki je bil vajen, da ga je smatralo vse za najpotrebnejšega moža v Celju. Zdaj pa se mu Je iiumigavalo od mnogih strani, Najnovejši vzorci in kroji so sedaj na razstavi The Yates Coal Company 303 Rockefeller Bldg. MAln 7878 Nabavite si vašo velikonočno OBLEKO in SUKNJO SEDAJ lllače izdelane po meri, po $3.75 PRIDITE K MENI ako si hočete postaviti hišo. 15-letno posojilo po 6 in T.\. Hiša 5 sol) za samo $3,800. Imam tudi nekaj lotov v bližini E. 185. cesto na tlakani cc-sti, po $500. Dolgoletna izkušnja. Delamo in popravljamo tudi garaže na eno ali dvoletno odplačilo. Oglasite se ali pokličite KEnmore 3123-J. NEZAHTEVANE OBLEKE IN SUKNJE $13.50 in $16.50 Michael P. Clapacs 1 K.",(»(; East Park Drive blizu La Salle gledišča. Naše trgovino (>905 Superior Ave. 5121 Woodland Ave, LED IN PREMOG TOČNA POSTRKŽHA JOSEPH KERN SLOVENSKI RAZVAŽALEC LEDU IN ritlSMOCA 1194 E. 167th St. Pokličite: KEnmorc 4381 MWSii Oglasi v tem listu imajo vedno uspeh! ALI STE PRIPRAVLJENI ZA VELIKO NOČ? Obleke in vrhnje suknje 2290 East 55Ui SI. 101 East 1561 h SI. Brazis Bros. i Odda se dve čedni sobi, na 1135 Audi: on Rd. (80) IMBRO GRDOVIC SEWER BUILDER 15411 Daniel Ave. V COLLINWOODU Se priporočam POSEBNE CENE ZA ČETRTEK, PETEK IN SOBOTO TEGA TEDNA En ducat jajec za Pirhe .... 29<* En ducat jajec, bela in rujava 24$ En ducat pomaranč od . .....19<- do 55<> Šopek hrenovih korenin do 15<* En funt orehov, belih in oluščenih do 67? Razno drugo sadje, zelenjava in poljski pridelki po nizkih cenah. Na željo depeljemo na dom. Želeč vesele velikonočne praznike, se rojakom tplo priporočamo. Mihelčič in Kochman ■ 15513 Waterloo Rd. KEnmore 1225 storil. Porožljal je gospod Vito-vec z mečem in se jel potezati za kneginjo, kakor da bi se ne bilo nič zgodilo med njima. A dokler je postopal le zasebno, so se jezili cesarski svetovalci na-tihem; ko pa se je začel mešati v obravnave in zavlačevati dogovore, so sklenili, da se iznebe sitnega mešetarja; in kar ni šlo izlepa, je moralo iti izgrda. Nekega dne, ko so se bili sešli zopet odposlanci cesarjevi, dva brata Ungnada in Ureh, škof krški, s pooblaščenci celjskimi, je prirožljal meni nič, tebi nič tudi gospod Vitovec. Po prijaznih pozdravih otvori škof Ureh zborovanje s tem, da pozove pooblaščence, da naj prebere vsak svoje pooblastilo. Vitovec je obsedel, ko je prišla vrsta nanj. "In čigav pooblaščenec ste Vi, gospod baron?" je vprašal škof. Vitovec je molčal, v nadi, da se oglasi zanj kdo izmed celjskih zastopnikov, katerim je bil že pomagal o mnogih prilikah; a prior je gledal v svoje listine in doktor Lenart je zmignil zlorad z rameni. "čigav pooblaščenec ste, gospod baron?" je ponovil škof. "čigav!" je vzkliknil Vitovec in kri mu je zalila lica. "Sam svoj, za Boga!" in udaril je z mečem ob tla. A na noge je skočil Janez Ungnad in za njim njegov brat, in tudi škofu je silila kri v lice. "Mi, gospod Vitovec," je dejal odločno, "se pogajamo s kneginjo vdovo; njeni pooblaščenci so gospd prior, gospod tajnik in gospod komornik. Z Vami smo se pogodili in se nimamo več pogajati." "A boste se še pogajali, boste!" je zagrozil razvneti mož in zaloputnil vrata za seboj. Kaj bi ne bil hud! Pred mesecem še najvažnejša oseba v grofiji, ko se je polnopravno dogovarjal s cesarjem samim, in zdaj? Peto kolo! Niti kneginja ne mara za njegovo pomoč. Zasedel je konja, da se umiri nekoliko in zbere svoje misli, in dirjal iz mesta ob Savinji doli. Ozrl se je na celjski grad nad seboj, ki je bil že v tujih rokah, in zaškripal z zobmi. Zdelo se mu je, da ga vojaki, ki ga srečujejo, ne pozdravljajo več tako spoštljivo, da se mu ta in oni celo roga, in lomila ga je neizmerna jeza. Jokal bi se bil, da ni pozabil že zdavnaj. Pot mu je prestregel Janez Ostrovrhar, zvesti njegov tovariš. "Kaj ti je, zarjaveli husit?" je vpil nad njim. "Ali se že bojiš večnega miru in pokoja? Morebiti se bodemo pa v nebesih tudi rvali in borili." Zamolklo je vzdihnil Vitovec in pogledal stran, da mu oni ni videl v oči; a Ostrovrhar ga je razumel. "Kaj ne, brate?" ga je tolažil. "Zavrgli so te kakor zlomljen meč, in otroci ti nagajajo kakor brezzobemu psu. Kaj se hoče, starec moj! Vse prejde. Nič več ne bodeva hrumela po Ogrskem in Hrvaškem, čepela1 bodeva mirno vsak na svojem gradu, kakor dva oskubena petelina, preštevala bodeva desetino svojih kmetov in na-večer se opivala s cvičkom. Semtertja bodeva še podrla kakega srnjaka, potlej se nama bodo pa začela tresti kolena in treba bo misliti na oni svet. Zakaj, Vitovec, jaz se bojim, da bodeva morala tudi midva umreti." "Oh!" je vzdihnil zopet Vitovec. "Bes te lopi, Vitovec! Ko sem tako bft;z dela, mi prihaja zopet nevesta na misel, Lambergari-ca. Aj, ni bila napačna deklica; in če presodim po pravici samega sebe, je nisem vreden. A dal sem ji slovo zaradi tebe, Vitovec! Vate sem se zaljubil in pa v božjo kapljico; a, bogme! ne smeta se mi držati kislo! Povej, kaj te teži!" In Ostrovrhar mu ni dal miru, dokler ga ni pregovoril. S pripovedovanjem si je olapšal Vitovec srce, in dobro so mu dela preprosta tolažila zvestega prijatelja. (Dalje sledi) |da se bode prebilo brez njega, I in pri cesarskem obedu sta sedela pooblaščenca kneginje Katarine poleg cesarja, baron Vitovec pa na koncu mize. "Ta ne-hvaležnost" ga je živo spekla, ker je bil preverjen, da se velikanske njegove usluge še niso zadosti poplačale, in se bal, da se ne bode doplačalo nič več. Sklenil je pokazati zopet svojo važnost; da bode pa to le tedaj možno, če se cesar in kneginja ne pogodita, to je uvidel. Treba je bilo torej ovreti pogajanje. A kako? Cesarju je odveč, kneginji preseda; kje bi zastavil? Spoznal je, da je ravnal napačno, ko je tako hudo razžalil kneginjo. Kako bi se to popravilo? S kako prav veliko uslugo. Znana mil je bila onemogla ča-stihlepnost kneginje vdove, in na to je oprl naklep. Priskočil bode na pomoč kneginji, šibkejši stranki, sam od sebe, da se ztavnajo sile. Kneginja mu bode odpustila, in on bode zopet odločeval, pritiskal zdaj na eno, zdaj na drugo stran in varoval svojo korist. Kakor rekel, taltu MALI OGLASI Vabilo na sejo Vabi se vse člane društva Glas Clevelandskih delavcev št. 9, S. D. Zveze, da se v polnem števliu udeleže prihodnje društvene seje v nedeljo, 5. aprila. Rešiti moramo več važnih točk, ki se tičejo vsakega posameznega člana, torej je tudi dolžnost vsakogar se udeležiti, ako le mogoče. Sobratski pozdrav — Jos. Po-nikvar, tajnik. Podružnica št. 10 S. ž. Z. Cenjene mi članice podružnice št. 10 S. ž. Zveze v Collin-woodu, prosim vas, da se malo bolj redno udeležujete sej, posebno bi pa rada videla, da bi prišle vse na sejo 2. aprila, ker moramo urediti več važnih zadev. Ako nas je malo, ne moremo vsega rešiti. Kateri je pri srcu Slovenska ženska Zveza, se bo gotovo začela zanimati in pridobivati nove članice. Ravno sedaj je kampanja za nove članice v teku, torej na delo, da jih pridobimo, kajti podružnica št. 10 je nekoliko zaostala. Toda pojdimo brez strahu na delo, da ■ bo podružnica št. 10 zopet prva, kar se tiče števila članic. Torej vam kličem: le naprej, da dosežemo prvo nagrado! Opozarjam vas tudi, da imamo velikonočno spoved 11. aprila in skupno sv. obhajilo 12. aprila pri osmi sv. maši. Dolžnost je vseh članic, da se udeležijo in vsaka naj ima društveni znak s seboj. Prav iz srca želim vsem članicam podružnice št. 10, kakor tudi ostalim podružnicam in glavnim uradnicam S. ž. Zveze in vsem čitateljem lista Ameriška Domovina — vesele, velikonočne praznike! Louise Milavec, tajnica podružnice št. 10. Farme naprodaj Nekaj ibmed spodaj omenjenih farm se zamenja tudi za hiše v mestu. Imam farme po 12, 14, 25, 27, 28, 32, 55, 75, 93, 100, 139 in 272 akrov. Vse tej farme imajo dobra poslopja, več ali manj sadnega drevja. Ene imajo vse potrebno orodje in živino. j Pripomba: farma, ki ima 75 w r, o O e iJ "" "5 i—i S J5 -2 "o ™ fi a 6033 St. Clair Ave. NAZNANILO, ZAHVALA IN OBLETNICA