Izlitij a: 10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat. & Velja : za celo leto 2 goldinarja. Denar naj se pošilja pod napisom: I pravnisi v» „Mira44 v Celovcu. * Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. 'Št Leto XVIII. V Celovcu, 10. julija 1899. Štev. 19. Vabilo na II. poučno zborovanje, katero priredi za koroške slovenske posojilnice „Zveza slovenskih posojilnic v Celju“ vpondeljekdné 31. julija 1899, ob Vs^.urj popoludne v Celovca v mali dvorani hotela „Sandwirt“. Dnevni red : 1. ) Pozdrav predsednika. 2. ) O poslovanju koroških posojilnic. 3. ) Vprašanja posojilnic gledé davčnih razmer, ko-lekovanja itd. 4 ) Posvetovanje zaradi vzajemnega postopanja koroških posojilnic v socijalnem oziru. 5.) Razni nasveti. K obilni udeležbi vabi vse koroške slovenske posojilnice, njih načelstva in rodoljube, ki se za razvoj slovenskega posojilništva na Koroškem zanimajo Zveza slovenskih posojilnic v Celju. Poraz velikovškili „tajčnaceljnov“. (Dopis „Mir-u“.) Naši nemško-nacijoualci in rudečkarji so se dozdaj splošno prav dobro razumeli kot pravi telesni bratje in sinovi onemoglega starčka liberalca, izjemši pri volitvi za peto kurijo, pri kateri ste obe stranki svoje lastne kandidate postavili. Nemški nacijonalci so rudečkarje takorekoč celo božali, nemško-nacijonalni gostirji so jim svoje gostilne po znanem geslu „raji z rudečkarji, nego s klerikalci11 za shode na razpolaganje postavili, dà, pri občinskih volitvah pri tretjem razredu ste obe stranki celo skupne kandidate postavili. Tako pa so mlajšemu bratcu rožički zrastli, in, česar se nemški nacijonalci gotovo niso nadejali, ob dani priložnosti je dal tudi starejšemu bratu nacijonalcu občutiti svojo moč. Taka priložnost se je podala v nedeljo dné 18. junija, ko je celovško nemško-nacijoualno društvo v tukajšnji gostilni pri „Stern- 11 IMI—BBWSHBWMtWPPBKBaKgaMSBgHi WWlWIWIIIIB»HWB—CaE— 4>4«4>4 POBIIlfll. Klobase. (Spisal Bogdan.) I. „Liza, sneg otresi očetu s suknje, saj vidiš, da je vsa bela. No, bo že. Zdaj pa le uotri, oče, vem, da vas zebe. Sem pa tudi zakurila, da se boste takoj ogreli.“ „Pasja nogica, ves premrazen sem. Boljše bi bilo, da bi bil šel peš s kolodvora; na vozu še bolj zebe. Kje so pa mati?“ „Klobase kuhajo za večerjo. Le počakajte, stečem gledat, jeli bodo kmalu skuhali.11 Kolenčeva Milica pohiti v kuhinjo, stari Kolenc pa sede v naslonjač pri peči ter si drgne zmrzli roki. „Per punktum! te klobase so pa trde,11 huduje se sam seboj. „Smo že tukaj: mama iu klobase in jaz,11 zakliče veselo Milica. Za njo pa stopa počasi, oprezno mati Kolenka, nesoč na krožniku dve dolgi meseni klobasi. „Ali si se že pogrel, Jože? Kar pojdi in jej ! Danes na vse zgodaj je zaklal Miha praseta, Milica in Liza pa ste pridno rezali meso, — moram reči, pridni ste bili.11 „Le sem postavi, mati ; pasja nogica, ta vožnja tako pretrese želodec, da nič notri ne ostane.11 Kolenc primakne stol k mizi, vzame v roke vilice in nož ter začne rezati. Kmalu izgine polovica ene klobase; sodil bi, da možu tekne jed. rvirtu11 napravilo svoje zborovanje. Političnega gibanja je v našem mestu dosti, ali priznati se mora, da se rudečkarji še bolj marljivo gibljejo kakor nacijonalci, zakaj vsak trenutek imajo kako veselico, keglanje ali kak shod, na katerem govori navadno tuj govornik ali govornica iz Dunaja ali od drugod. V saboto dné 17. jun. zvečer so imeli rudečkarji zopet svoje zborovanje v gostilni pri „Kronwirtu“, kjer je „sodružica“ Karola Glas iz Dunaja v obilnem številu zbranim sodrugom razkladala rudeče evangelje o političnih pravicah, katere naj se podelijo tudi ženskemu spolu. Navdušeni po tem shodu so rudečkarji drugi dan prihrumeli k „Sternivirtu“, kjer so nemški nacijonalci zborovali in sta državna poslanca Dober-nik in E is el e kot govornika nastopila. Kako se nacijonalci bahajo v svojih glasilih, da stoji ljudstvo za njimi, ali zborovanje pri „Kronwirtu“ je nemško-nacijonalne kolovodje sijajno na laž postavilo. Začetek tega shoda je bil prav klavern, zakaj le 30 zborovalcev je bilo ob začetku navzočih in polovica od teh so bili rudečkarji. Polagoma se je sicer nabralo do sto zborovalcev, ali bilo je med njimi le kakih 30 mestjanov, ostali so bili trgovski pomočniki, čevljarji in drugi. Poslanec Dobernik pozdravi navzoče v imenu nemškega ljudskega društva in naprosi g. župana Pinteriča, naj prevzame predsedstvo. Kot prvi govornik nastopi posl. E i s e 1 e , deželne sodnije svetovalec in zastopnik našega mesta v državnem zboru. Najprej, ker vidi v začetku prostorno dvorano skoraj prazno, milo toži, da je shod tako slabo obiskan. Morda se je poslanec pri tej priliki tudi spominjal, da se nebrižnost velikovških volilcev prav strinja z osamljenostjo, v kateri se zdaj govornik in njegova stranka nahaja, ko se je njemu tako neljubi vladi vkljub vsej obstrukciji vendar posrečilo nagodbo z Ogri dognati, tabo da zdaj grof Thun lahko do 1. 1903. vlada brez državnega zbora in je tedaj bilo vse ropotanje zaman. Govoreč o svojem „delovanju“ v državnem zboru, pravi govornik, more malo poročati, ker je bilo treba za nemško stvar obstrukcijo delati(!!). Nekaj se je pa vendar doseglo, ker je obstrukcija zabranila obdačenje žganja in piva, ob-dačenje sladkorja pa žal ni bilo mogoče zabraniti. Dalje govori o ogerski nagodbi in trdi, da, ako bo grof Thun to nagodbo uveljavil po § 14., potem „Kaj ne, da so sočne11, se oglasi Kolenka, ko je nekaj časa zaman čakala, da jo pohvali mož kot dobro kuharico. „So že dobre, niso slabe, pa pri Meti sem jedel še mnogo boljše. Ta jih zna napraviti! Milica, ti pojdeš k njej za nekaj mesecev; dejala je, da moraš priti.11 „Jože, zdaj na zimo vendar ne bo hodila, tudi doma ima dovolj posla," oglasi se Kolenka užaljeno. „Per punktum! ravno zdaj bo šla, ko bodo pri teti zopet klali, da se bo navadila okusne klobase delati.11 „Ali si čuden!11 ugovarja Kolenka, «poprej nisi rekel nikoli besedice zoper mojo kuho11----------- «Dokler nisem pokusil klobas pri Meti. Pasja nogica, premalo mesa ste djale vanje. Sol šegeče grlo in poper žge kakor hudičevo olje." „Oée, ali naj pripravim posteljo takoj, ali še ne,“ oglasi se Milica, kateri so tudi hudo dele besede očetove. Bala se je, da ne bi se oče in mati sporekla. «Spat pojdem, spat, — le takoj napravi!11 Mati Kolenka je bila vzela med tem šivanje v roke in umolknila je, ko je uvidela, da je Kolenc slabe volje. «Niti pozdrava od Mete mi ni izročil11, si je mislila sama pri sebi in ni mogla strpeti, da ne bi prašala: «Ali ni Meta nič rekla, da me pozdravlja?11 «I kajpak da je! Kdo naj pa misli na take vsakdanje malenkosti!11 Oče Kolenc je bil malo-beseden sitnež, sicer pa poštenjak dobrega, blagega srca. Danes pa ga je bilo še vreme tako prevzelo, da je bil zastonj ves trud, spraviti ga v dobro voljo. krši ustavo, zakaj ovi paragraf sme se le rabiti o slučaju, ko državni zbor ni zbran. To seveda pa poslanec ni povedal, da je le obstrukcija zakrivila, da državni zbor ne more delovati. Potem omenja znani nemški program, ki se je o binkoštih objavil, in nadrobno o raznih točkah govori z ozirom na Koroško, katerih kratka vsebina je: «Nemcem vse, Slovencem pa nič11. Zaganja se sosebno v trgovinskega ministra, barona Dipaulija, češ, on je poprej obljubil, da bo z Nemci držal, zdaj pa se je oklenil Slovanov. Konečno pravi še, da je treba tistih 80 klerikalnih grofov, ki vladajo Avstrijo, na stran poriniti, kar npa s tem doseči, ako se obstrukcija nadaljuje. — Res, pravi čudaki so ti nemški kljubovale! ; šestnajst milijonov avstrijskih Slovanov naj bi bilo pokorno le osem milijonov broječemu nemškemu „Herrenvolku“ in katoliški Nemci naj bi pri zatiranju Slovanov sodelovali! To razumi, kdor more. S takimi oholimi možmi nobena avstrijska vlada ne more vladati. Zdaj se oglasi izmed rudečkarjev, ki so ves čas poslanca motili z vmesklici, „sodrug“ čevljar Grabičnik za besedo. Najpoprej se huduje nad našo slovensko stranko, češ, da mi pri zaprtih durih zborujemo. To je pa grda laž, zakaj naši shodi so navadno javni shodi in rudečkarjem, ki so prišli naše shode v velikovški okolici motit, smo na dveh celo besedo dali, le na zadnjem shodu v Št. Štefanu pa nismo več pustili govoriti, ker smo se že prej prepričali, da jim ni za delo, ampak le za zabavljanje. Vsa rudečkarska jeza na našo stranko izvira pa od tod, ker vidijo, da pri naših kmetih nič ne opravijo. Potem se zažene v poslanca Ei-sele-ta, očitajoč mu, da ni glasoval za povišanje plač državnih uradnih slug, on tedaj ni zastopnik ljudstva, ampak njegov sovražnik in ga imenuje parasita (ušivca). Ljudstvo, pravi dalje, ne mara za jezikovne prepire, ampak ono zahteva kruha. Mi socijalni demokrati, pravi h koncu, smo mednarodni, in izjavlja seveda, da so le rudečkar-ski državni poslanci pravi ljudski zastopniki, oni so grofa Badenija vrgli (?!), oni se vojskujejo vedno za prosto šolo itd. Nastop rudečkarjev je nemško-nacijonalce zelo neljubo dirnul. Poslanec Eisele zanikuje v svojem zagovoru, da bi on v državnem zboru samo delal jezikovno politiko, ljudski blagor pa zanemarjal. Kar zadene povišanje plače uradnim slugam, Kolenc je bil pospravil večerjo, Milica se je bila vrnila v sobo, odkoder je bila odšla pripravit očetu ležišče. „Ali si postavila luč na omarico?11 «Sem, oče, in hlapca sem postavila pred postelj, da si boste lahko sezuli čevlje, če so kaj mokri. Pomagam vam pa tudi jaz lahko.11 «Nič ni treba — kaj bodo mokri, saj sem se vso pot vozil. “ Kolenc se vzdigne, voščijo si lahko noč, oče odide v spalnico, mati in hčerka pa še ostaneta v sobi. «Če bodo oče tako slabe volje, ne bodo privolili,11 reče Milica z glasom, šilečim na jok. „In zdaj še silijo, naj grem k teti!" «Jutri, ko se prespé, bo že bolje. Da bi Stanko le dobil mesto šolskega voditelja na Okrogih ! Dvorazrednica je, ne li ? No, za to mesto se menda ne bodo poganjali starejši učitelji.11 «Oh, da se le ne bi! Stanko mi je rekel, da ga je občina predlagala na prvem mestu, ne vé se pa, če ne bo skušal preprečiti imenovanja okrajni glavar, kateremu Stanko nič kaj ne ugaja, ker je po njegovi sodbi preveč nàroden.11 «E, kaj mu je treba, potegovati se za slovenščino ! Boš že videla, to mu bo tudi sedaj škodovalo, kakor vselej.11 «Ali je tak greh, če pošilja svoje dopise rajši «Šolskemu Prijatelju11, nego tistemu nemškemu listu, ki se pri vsaki priliki norčuje iz Slovencev in grdi njih jezik in vsa njihova prizadevanja?11 «Kaj ti ta Stanko natvezi! Ko sem bila jaz v tvojih letih, ni bilo nič tega prepira in vsaj me ženske nismo ničesar vedele o teh stvareh, ali se vsaj brigale nismo zanje". HUP’ Opominjajte OiriI-I$ffeto©! je on dvakrat za ta predlog glasoval, ali vlada je kriva, da ni stopil že v veljavo. Kot tretji govornik nastopi poslanec Dober-nik. Vidno pod vtisom Grabičnikovega govora stoječ, skušal je svoj govor omiliti in se delavcem prijaznega delati, ali on tudi ni našel milosti pri rudečkarjih. Nadrobno govori o obrtnem in zadružnem gibanju, pa vedno povdarja zraven nemško-naci-jonalno stališče. Zahteva ustanovitev zadružne banke, da bi ž njeno pomočjo mogli nemški obrtniki skupno na debelo kupovati potrebnega blaga in tvarine. Tudi on se zaganja v barona Dipaulija ter mu očita, da je sicer obljubil za obrtnike kaj storiti, ali obljube ni spolnil. Seveda kakor posl. Eisele, tako tudi Dobernik ni pristavil, da je le obstrukcija za-branila potrebne postave v korist obrtnikom in delavcem. Dalje povdarja potrebo strokovnjaške iz-obražbe obrtnikov, govori za upeljavo poučnih tečajev za učence in mojstre. Ako se kdo, dejal je poslanec, domene obrne kot nemški mož, (!!) rad mu vselej pomagam s svojim nasvetom. On in njegov tovariš dr. Lemiš, ki je zastopnik 5. kurije, sta vedno pripravljena za delavce se potegovati (??). Tako se je dr. Lemiš obrnil do vlade, naj bi ona pri planinski družbi radi delavcev v Prevaljah v tem smislu posredovala, da bi jih ne na enkrat, ampak le polagoma odslovila, ali vlada ničesar ni storila. Socijalni demokrat Grabičnik se zopet oglasi in ugovarja Doberniku, češ, poslanec Dobernik je danes za nemške delavce sicer lepo govoril, ali to so samo besede, tudi nikakor ne gre samo enostransko skrbeti, samo za delavce ene nàrodnosti, ampak tudi za delavce drugih nàrodov, zakaj češki in slovenski delavci so tudi ljudje in jim gredo enake pravice; kar pa posl. dr. Lemiša zadene, izjavljam, da on za prevaljske delavce ničesar ni storil, tudi on je parasit (ušivec), on ne zastopa delavce, ampak njihove izsesalce. Poslanec Dobernik skuša nato še enkrat zborovalce pridobiti za nemško strugo, in povdarja velike vspehe, katere si je vzajemna nemška obstrukcija v državnem zboru pridobila. Vsled ved-nega ugovarjanja od strani rudečkarjev postala je razburjenost med zborovalci vedno večja, poslanca Eisele in Dobernik sta bila kar poparjena. H koncu se vzdigne še predsednik župan Pinterič, ves razburjen izrazuje, da ima nemško (?) mesto Velikovec toliko nasprotnikov, ker so se zdaj klerikalcem “ pridružili tudi socijalni demokratje. Ojstro prijema rudečkarje in imenuje jih lenuhe, hvali pa mojstre, ki se celi teden gulijo, da morejo svojim rudečkarskim pomočnikom v soboto tedensko plačilo izplačati in zagotavlja konečno, da bo ves svoj vpliv kot mestni župan v to porabil, da zatre socijalno-demokratično gibanje. (!!) Radovedni smo, kako neki misli g. župan svoj namen doseči. Morda s silo, s tem tedaj, da svojo gmotno pomoč brezobzirno izkorišča. Ali skušnja uči, da vsaka sila rodi zopet protisilo. Železni Bismark s svojim nasilnim postopanjem proti socijalnim demokratom nič ni opravil, ampak pri vsaki volitvi je čedalje le več rudečkarskih poslancev prišlo v nemški državni zbor. Ali hoče Pinterič doseči več, kakor Bismark?! Nasprotno pa v katoliških krajih na Nemškem socijalna demokracija ni imela nič vspeha. Kot edino zdatno sredstvo rudečo kugo omejiti se priporoča tukaj v Velikovcu ustanovitev katoliškega društva rokodelskih pomočnikov in tako zopet krščanskega duha spraviti med obrtnike in delavce. Ali ker vemo, da naši nemški nacijonalci za naš nasvet ne bodo marali, tedaj bodo gotovo doživeli sramoto, da bodo pri prihodnji volitvi za peto kurijo proti rudečkarjem propadli. Tako se je o polnoči končalo ovo pomenljivo zborovanje, na katerem so nemški nacijonalci doživeli ne ravno majhen poraz in to od tiste stranke, katero so oni sami doslej božali in jo izredili. Gotovo bo pa imel ta shod to dobro posledico, da bodo nemški nacijonalci in njihovi poslanci, ki so dozdaj, češ, da stoji ljudstvo za njimi, na Dunaju in doma tako oholo in brezobzirno postopali, bolj ponižni postali, ker se je jim na tem shodu tako glasno na uho povedalo, da delavci ne marajo za nje. Dostavek uredništva. O predstoječem shodu so poročale kajpak tudi „Freie Stimmen", ali po — svoje! Kako se je shod vršil prav nečastno za „tajčnaceljne“, videli so bralci zgoraj. Pravijo nasprotni listi, da so govorniki socijalno-demokrate „krepko“ zavrnili. No, no; to pa že ni res! Ali si domišlja Pinterič to?! On s svojim „receptom“ k večjemu vzbudi javni — smeh. — „Er. St.“ pravijo tudi, da so bili na shodu „trije Slovenci" in da je to dokaz, da nacijonalci ne zborujejo pri zaprtih vratih. Tudi ta je čisto prazna in gospodje naj se le nikar ne ponašajo s tistimi 15 purgarji in 15 socijaldemokrati, ki so bili ob začetku shoda navzoči ! Tudi to zopet kaže, da se bo kmalu moralo reči: laže, kakor — „Freie Stimmen" ! Naša prihodnost. S tem naslovom je prinesel ljubljanski „Glas-nik“ članek, ki je napisan najprej slovenskim delavcem, ki je pa pomenljiv in poučen za slovenske delavske stanove sploh, tedaj tudi za kmete. Podamo ga tù le nekoliko skrajšanega. Zakon prirode je, da iz malega raste veliko. Ta prirodni zakon velja tudi krščansko-socijalnemu združevanju delavskih stanov. Iz malega zrnca pognalo je vitko drevesce krščansko-socijalne organizacije med Slovenci, katero bode zrastlo v krepko drevo, v katerega senci bodo našli okrepila vsi do sedaj poniževani, teptani in zaničevani stanovi dela. Danes že nam podaja krščansko-socijalna organizacija vspešnega leka proti vjedam žuljavih rok. Kako brenčč s kropom našega zadružnega gibanja poparjeni liberalno-kapitalistično navdahnjeni čmrli, ker jim je ta krop zamoril najlepše cvetke — medene cvetke — izkoriščanja žuljavih rok. Kako brenčč in gibljejo svoja strupena žela proti našim delavskim društvom, ker jim je jasno, da od tukaj preti njihovim nenasitnim žepom in železnim denarnim shrambam najgotovejša nevarnost. Oni dobro vedó, da možatosti ne manjka krščanskim socijal-cem. Zato pa le s strahom in namišljenim izgovorom o naši nepomembnosti sanjajo. Vsak pošten človek mora priznati, da se je nad našim ljudstvom vsestransko veliko grešilo. Te grehe popraviti je naloga krščanskih socijalcev. Pred vsem je potreba našemu ljudstvu temeljitega pouka in naobrazbe. Ljudstvo se mora učiti samostojno misliti, spoznavati lastno svojo moč in dobiti v se ono samozavest, ki bo močna dovolj prekreniti sedaj obstoječi liberalno-gospodar-ski nered. Naše zadruge so jasne in žive priče, koliko je mogoče v našem ljudstvu doseči v na-obrazbi. Škoda le, da je v tem oziru premalo delavcev. Posebno ljudski učitelji bi lahko storili marsikaj, kar bi ndrodu in njim samim mnogo koristilo. Toda ti gospodje raje lové liberalne muhe in so raje sluge liberalnih slug, kot sluge blaginje svojega naroda. (Zlasti na Koroškem !) Ljudem je treba podajati dobrega berila in jim s tem buditi veselje in smisel do vzajemnosti in resnega mišljenja. Slovenci imamo družbo sv. Mohorja, ki nam podaja vsako leto na tisoče in tisoče knjig, priložnosti torej dovolj do izomike. Za jeden goldinar poda družba vsakemu članu na leto šest knjig razne vsebine. Treba je, da se te družbe oklenemo Slovenci v še vsaj dvakrat večjem številu kot do sedaj. Potreba bode pa tudi družbi skrbeti za znanstvene in poljudne socijalne spise. Nasprotniki krščansko-socijalnega gibanja vporabljajo vsa sredstva proti nam. Treba torej ljudstvu poštenega berila, da se varuje volkov v ovčji obleki. Skrbeti se mora tudi za razširjanje našega časopisja. Vsa naša društva naj bodo zbirališča omike in prosvete našega ljudstva. Koliko zla je vko-reninjenega v nas samo vsled nevednosti. Ko bi ljudje vedeli, kako škodljivo je za nje žganjepitje, gotovo bi skušali otresti se tega zla. Po omiki morajo priti k nam drugačne razmere. Po omiki mora postati delavec to, kar bi moral biti po pomenu dela za družbo že davnej, namreč : vpoštevan, spoštovan in za delo tudi pošteno odškodovan. Po omiki mora delavcem zasijati boljša prihodnost. Doseči to, moramo pa skrbeti vsi, da se varujemo madežev, ki nam jemljejo našo čast in vgled. Bodimo pošteni krščanski možje, skrbimo, da se krščanska misel tudi po mestih med delavstvom vedno bolj širi. Skrbimo odločno tudi za to, da se po naši organizaciji, kolikor mogoče že sedaj zboljša uaš gmotni položaj. Bodrimo tovariše k vstrajnosti in možatosti, bodrimo se med seboj k vzajemnosti, katera nas pelje brez dvojbe do zmage. Znamenje naše v ljutem boju za boljše čase pa nam bodi križ, ono sramotilno znamenje starih časov, po katerem je prišlo odrešenje človeškemu rodu, bodi nam častno znamenje upanja v našo boljšo prihodnost. V tem znamenju je zmaga, v tem znamenju naša prihodnost! V tem znamenju možje dela, naprej ! Učitelji in profesorji v službi nemških nacijonalcev. Mnogokrat že smo morali opozarjati na to, da za nemško-nacijonalno stvar rogovilijo skoro največ od dežele in države plačani ljudje: učitelji, c. kr. profesorji, c. kr. uradniki! Izgled za-to je zlasti znani vodja Knapič, a on ni sam in v zadnjem času so se godile stvari v tem oziru, katere je treba pribiti! V Vetrinju so imeli shod „schulvereinske“ podružnice. Kdo vodi in vzdržuje to podružnico? „Mati, že večkrat sem vam pravila, kako plemenito je delo za nàrod in da je dandanes neob-hodno potrebno, da se mu noben Slovenec ne odtegne. Tudi dekleta in žene morajo storiti, kolikor jim je mogoče." „Seveda! Pri prihodnjem zborovanju »podružnice družbe sv. Cirila in Metoda« bo zapisano na sporedu: L točka: „Govor o našem položaju. Govori gospica Milica Kolenc." Pa radi mene delaj, kar hočeš, le glej, da očeta ne ujeziš in vsega sama ne preprečiš! Lezive tudi medve v postelj, da naju oče jutri ne prebite in ne začnd iznova sitnariti." II. „Pasja nogica, danes pa nisem slišal petelinovega petja," je mrmral drugo jutro oče Kolenc. Seveda, utrujen je bil; kako pa ne! Iz Retij do Praproč se presneto dolgo sedi, predno se ustavi vlak. In Kolenc ni bil vajen dolge vožnje po železnici. Kot bogat posestnik in župan v Javorniku, lepi vasi na slovenskem Koroškem, je imel dva iskra konjiča, s katerima se je vozil k maši, na semenj, ali kedar je šel k birmi za botra. Saj mu še na misel ni prišlo, da bi se vozaril kam daleč iz Praproč. Toda na pogreb svojega dolgoletnega ljubljenega prijatelja Selaka je pa vendar moral in hotel iti. Selak je bil poprej občinski tajnik v Prapročah, oziroma v Javorniku. Pra-proče so bile oddaljene od Javornika dobrih petnajst minut. V Prapročah je bilo župnišče in prostorna farna cerkev. V Prapročah je bila tudi železniška postaja. In vendar so imeli tamošnji prebivalci toliko spoštovanja do Kolenca in toliko zaupanja vanj, da so si izvolili župana v Javorniku. Večkrat sta posetila g. župnik in občinski tajnik na večer Kolenčevo hišo. Kaj radi so seli naši trije veljaki okrog zaokrožene mize in vrgli kvarte. Tu se je večkrat zgodilo, da je Kolenc izgubil. Pa nikar ne mislite, da je bilo Kolencu toliko za tiste krajcarje, e kaj še! Najbolj ga je jezilo, da se mu je Milica prav razposajeno zasmi-jala, kedar je štel, pa ni mogel dosti našteti. „Le k materi se spravi, da ne bodo sami pomivali posode", je velel hčerki in porinil soigralcema denar. Pa malo mu je pomagalo, da je odstranil porednega „kibica“. čez kratko sta prišla dva. Ko je mati Kolenka s hčerkino pomočjo uredila vse potrebno v kuhinji in spalnicah, seli ste obe k igralcem. Kolenka je bila seveda bolj resna, kakor mlado, zdravo, živo dekle, vendar se tudi ona ni mogla vzdržati smeha, kedar se je Kolenc razvneto hudoval nad svojim soigralcem in mu očital, da je spridil igro. Veliko prijetnih večerov so preživeli Kolenčevi v družbi g. župnika in tajnika. Vsem je bilo torej hudo, ko se je preselil Selak v Retje, ker mu je skrb za družino velevala, da ne odkloni boljše službe, ki se mu je ponujala. Ko sta bila Kolenc in Selak ločena, ostala sta si vdana prijatelja; celo pisala sta si včasi. „Milica, vzemi pero, pa piši, veš, Jaka obhaja jutri svoj god." Tako je velel Kolenc vsako leto hčerki in ta je vzela čipkast papir, na katerem je bila prilepljena lepa cvetka, ter pisala je počasi in pazljivo. In Jaka je moral pod zemljo, prehitro je moral v grob. Kako žalostno so peli zvonovi in štiri sirotice so stopale ob plakajoči materi za krsto. Kolencu se je redkokdaj zrosilo oko, a tačas je držal robec vedno v roki in si brisal oči. „Per punktum, počitnice si bom napravil," je dejal Kolenc pri odhodu od doma. „Meta me je že tolikrat prosila, naj jo vendar enkrat obiščem; zdaj pa jo bom in ostal bom pri njej vsaj 14 dnij. Pasja nogica, tudi jaz naj imam enkrat mir!" Županstvo je napravljalo Kolencu dovolj posla in sitnosti, tako, da se je večkrat jezil: »Per punktum, to pa vem, da čez tri leta naj volijo kogar hočejo, jaz jim ne bom več hlapčeval". Vendar se mu je na drugo stran tako dobro zdelo, če ga je nagovoril gospod okrajni glavar: „Gospod župan", ali če je stal pri slavoloku in pričakoval milostljivega knezoškofa, da ga pozdravi v imenu občine. Kolenc si je pa tudi sam nakopal dela s tem, da je hotel vse videti in vedeti, kar bi bili mati županja lahko brez njega izvršili. Zatrjeval je, da ženske gotovo skazé, če se same lotijo kakšne stvari. Zato tudi ni ostal 14 dnij pri sestri Meti, ki je bila v Retjah omožena s trdnim posestnikom Janezom Lokarjem, temveč se mu je čez dober teden že tako mudilo domov, da ga tudi klobase niso mogle več zadržati. Ej, klobase, ki jih je jedel pri sestri, so mu tako k srcu prirasle, da jih ni mogel zabiti. Seveda glavni vzrok, da mu domače niso tako ugajale, je bil ta, da je živel pri sestri lepo v miru, posedal, jedel in pil ali hodil po hiši in po širnem posestvu svojega svaka. Tako življenje ugaja vsakomur tako, da se težko zopet privadi napornemu delu. In dasi je sam hotel domov, vendar mu ni bilo nič kaj prav, da je minul mirni, prijetni čas počitnic, in v kupéju ga je nadlegovala misel: Bog vé koliko nerešenih stvarij, dopisov od glavarstva, sodnije, bolnišnice in od drugod te čaka. Zato je prišel domov čmeren in nekako nezadovoljen sam s seboj. JPriž^topite slovensliemu in ^osp. «Irnjštvn! ^Hgf Samo učitelji ! V odboru so kar štiri učitelji, namreč: Rainer, Stotter, Kruleč in Staudacher. V prejšnjem odboru je bil nadučitelj Trupe. Vprašamo: Kaj bi se zgodilo, ako bi bil kak slovenski učitelj na Koroškem v odboru Ciril-Metodove podružnice. Kako bi zavihtel deželni šolski svet svoj bič nad njim in gorjé mu! Pri uradnih konferencah pa poživljajo učitelji, naj krepko podpirajo „Schulverein“. Ali je to dovoljeno?! V zadnjem času deluje na celovški gimnaziji suplent g. dr. J. Anger er, ki v bratski družbi s „šriftlajterjem‘‘ lista „Freie Stimmen“, z imenom Lackner, dela nemško politiko in nastopa prav izzivalno na raznih nemških slavnostih. Kakor smo že zadnjič omenili, je govoril na Križni gori pri „Sonn-wendfeier", a študentje so mu svetili! Proslavljal je staronemško poganstvo, pridigal boj Slovanom in sicer vse to — mladini, ki bi se sploh takih slo-vesnostij ne smela udeleževati. Pozno v noč je trajalo tam veselje, mladina s profesorji se ga udeležuje, — ali je to prava vzgoja? Isti dr. Angerer in Lackner sta ustanovila tudi društvo „Sudwacht“ (!!), ki naj združuje nemško mladino. Dné 1. t. m. so društvo otvorili, kdo je ud, ne vémo, a bržkone tudi dijaki, katere vodi — profesor! Ta je zopet navduševal mladino za nemštvo. Da so težnje društva naravnost proti-avstrijske, je pokazalo vse. Pozdravi od Wolfa in Schonererja so se posebno navdušeno sprejeli, „haj-lalo* se je nad vse, „Bismarcklied“ in „Wacht am Rhein“ so vzbujale posebno navdušenje! S pestjo hočejo udariti po nas, kakor kaže konec slavnostne pesmi : „Wir stehen nicht auf verlornem Posten, Im Siiden halten wir die Wacht; Un wer die deutsche Faust will kosten. Der komm’ und fuhle uns’re Macht.“ In to „deutsche Faust" vihti drugim na čelu -—c. kr. profesor! Na čelu društva, ki je očitno in naravnost protiavstrijsko, stoji — c. kr. profesor! Kaj pravijo h temu poklicani krogi? Ali morejo in smejo to trpeti, ali smejo mirno gledati, kako se namenoma zapeljuje mladina? Ravno srednješolska mladina — to čutimo v Celovcu — podivjd vedno bolj! Se li smemo temu čuditi, ko vidi, kako postopajo, kako jo k temu napeljujejo njeni učeniki — profesorji sami? To Vam je torej zopet podoba naših razmer! Kdaj hoče biti boljše? Za Velikovec zopet — nemšk c. kr. okrajni glavar! Že pred več časom so poročale „Freie Stim-men“, da bo za Velikovec imenovan okrajnim glavarjem gosp. pl. Mayrhofer-Grunbuhel v Celovcu, t. j. mož, ki ne zna ne besedice slovenski! Sedanji okrajni glavar g. Kreuter pride v Celovec, a na njegovo mesto je že imenovan omenjeni gospod. G. Mayrhofer veljà za vestnega uradnika. A za Velikovec nikakor ni sposoben, ker ne zna slovenski. Kakor se je z imenovanjem Kreu-terja bilo v obličje slovenskemu prebivalstvu tega okraja, ravno tako se bije tudi z imenovanjem Mayr-hoferja, in mi moramo zato temu imenovanju kar III. Praproško mladino sta poučevala dva učitelja. Nadučitelj je bil oženjen in je skrbel za svojo družino, po dnevu hodil po vrtu od drevesa do drevesa, cepil, čistil drevje, na večer pa posedal med svojci. Kedar mu je vzela zima še to zabavo, ljubil je še bolj gorko sobico, ženo in otročiče. Gostilnam ni koristil mnogo, niti škodoval, politika, narodnostni in gospodarski prepiri ga niso Bog vé kako vznemirjali. Izpolnjeval je po najboljši vesti in vednosti svoje stanovske dolžnosti, sicer pa živel za se. Ves drugačen je bil mladi, živahni, neoženjeni podučitelj Stanko Potokar. Pred tremi ali štirimi leti je zapustil pripravnico v Celovcu. Bil je eden izmed tistih redkosejanih mladeničev, ki samostojno mislijo in se ne dado pitati s puhlicami in neresnicami. Kričanje velike množice ga ni premotilo, s prenapetimi tovariši je občeval kolikor je moral, več pa ne; političnih vprašanj ni sodil le po nekaterih nemških listih, temveč se je potrudil, da dobi v roke tudi slovenske časnike. Primerjal je, kar so pisali ti in oni, spoznaval s paznim očesom razmere na pripravnici in spoznal, da so tožbe in zahteve Slovencev opravičene. Vnel se je za materni jezik, za nàrod, iz katerega se je rodil in stopil je v javnost z namenom, da hoče po svoji moči delovati za zboljšanje položaja koroških Slovencev. Na prvi službi je videl, kako muči današnja šola slovenske otroke, kako je osamljen s svojimi čuti in nazori, in večkrat mu je bilo prav britko pri srcu. „Pusti domovino, pa pojdi na Kranjsko ali Štajersko! Kaj bi se ubijal, kaj bi sanjaril o boljši bodočnosti, katere nikdar ne bo!" Take in enake misli so mu šumele po glavi in mu hotele vzeti najodločneje ugovarjati, ker se nam s tem kradejo najpriprostejše naše pravice! Ljudstvo, ki s svojimi težko prisluženimi novci plačuje uradnike, ima vendar pravico zahtevati, da ga ti uradniki tudi razumejo, da se more ž njimi v toliko važnih zadevah pogovoriti! Naša «dobrohotna" vlada pa se na vse to ne ozira, marveč nam dosledno pošilja uradnike, ne vešče jezika ljudstva, uradnike, ki težnjam in potrebam ljudstva naravnost nasprotujejo ! V velikovškem okrajnem glavarstvu je po zadnjem uradnem štetju 43.6 84 Slovencev in samo 9535 Nemcev! Te številke povejo vse, na glas kričijo, kako krivico dela vlada, ko tja pošilja za okrajnega glavarja trdega Nemca ! Res, mi vidimo, kako vlada dela čisto po zvitih nakanah nemških obstrukcijonistov! Grof Badeni je bil — to vemo iz gotovega vira — od nekega višjega uradnika krivo poučen in nam je poslal Kreuterja; a grof Thun, kateremu so želje in opravičene zahteve koroških Slovencev na drobno znane, — nam pošilja trdega Nemca Mayrhoferja, — vprašamo, ali bi sam Schonerer in Wolf mogel še hujše postopati z nami?! Badenija so podpirali slovenski poslanci, slovenski poslanci podpirajo in držijo tudi Thuna! V plačilo za to pa sprejema slovenski ndrod od vlade — klofute ! Kakor nam koroškim Slovencem, godi se tudi drugim — in resno moramo vprašati, čemu še sedijo slovenski poslanci v desnici, čemu podpirajo vlado, ki nas zua samo prezirati, ki ob vsaki priliki teptà pravice, ki gredó po postavi vendar tudi še Slovencem! Imenovanje okrajnega glavarja v Velikovcu je zopet jako značilno za naše žalostne razmere. Kakor rečeno, mi takemu imenovanju odločno ugovarjamo! Naše zahteve gotovo niso pretirane! Dà, le preskromni smo in premehki, in zato menda tudi vladni možje tako kruto, tako brezobzirno postopajo z nami! Kdaj hoče biti temu konec, kdaj zasije dan p ra vic e ? Wolfov sI]o 4 K; župnik J. Lubej, Slov. Šmihel, 4 K; dek. adm. Ivan Držanič, Libeliče, 4 K; župnik A. Klemenčič, Borovlje, 4 K; Fajfarjevi gospodičini, Sv. Višarje, 4 K ; župnik S. Greiner, Št. Jakob, 4 K; župnik J. Fric, Dvor, 4 K; župnik Franc Mihi, Št. Lipš, 3 K; župnik Janez Vintar, Bilčoves, 5 K; župnik M. Vedenik, Otmanje, 2 K ; župnik France Treiber, Št. Rupert, 6 K; provizor J. Eichholzer, Lipalja vas, 2 K; župnik A. Šturm, Borie, 4 K; gdč. Marija Wakonig, Sp. Dravograd, 1 K; posestnik Fr. Kogelnik, Podklanc, 1 K; Rodoljubi pri sv. Križu 3 K ; posestnik Fr. Čevnik, Dobrova, 20 b ; pos. Mat. Wutti, Ločilo, 1 K; posestnik K. Trupe, Št. Lenart, 1 K; pos. J. Pfeifer, Št. Lenart, 1 K; župnik Fr. Bergman, Št. Lenart, 1 K; gdč. U. Assig, Celovec, 2 K; pos. J. Pušl-Štefan, Št. Jurij, 2 K ; pos. M. Kumer-Hubelnik, Vinogradi, 2 K; posestnica M. Podgorc-Marička, Olšenica, 2 K; posest. J. Slugovec-Hornarca, Olšenica, 2K; zakristan Dav. Schmidt, Sv. Višarje, 3 K; kanonik Fr. Holec, Velikovec, 4 K; Tomaževa Mica iz Hotunj, 3 b ; prefekt A. Stres, Celovec, 4 K ; kaplan Fr. Meško, Št. Kancijan, 2 K ; dekan S. Incko, Žab-nice, 6 K; Neimenovan rodoljub iz Apač, 2 K; župnik Cv. Izop, Glinje, 2 K; župnik Jožef Kokic, Šteben, 2 K; prošt L. Vavtižar, Dobrlavas, 8 K ; Neimenovan duhovnik, Celovec, 8 K; župnik J. Strojnik, Marija na Zilji, 2 K; kn. šk. tajnik Mart. Kovač, Celovec, 6 K ; župnik Jan. Majrič, Sachsenburg, 2 K; c. kr. prof. Jan. Wang, Beljak, 3 K; dekan Jan. Muller, Kotmaravas, 6 K. — C. g. Drag. Hraba, farni oskrbnik na Jezerskem je nabral 40K, in sicer so darovali gg.: A. W. p. d. Virnik 4K; na pošti 3 K; rodbina Anz. Muri 2 K ; Marija Muri 1 K; gdč. Lakner 40 b; Jurij Šenk 2 K; Al. Nachtigal 2 K ; Janez Virnik 2 K ; Jož. Virnik 1 K ; Valentin Bitter 1 K ; Janez Slapar 1 K; Miha Tevl 1 K; Pongrac Nachtigal 1 K; Janez Nachtigal 1 K; Ant. Šenk 1 K; gospa Kropivnik 1 K; Mar. Naglič 1 K; Urš. Kumer 1 K; Ant. Šenk 1 K; Mat. Šenk 40 b; Ahac Romšak 1 K; Murn 1 K; Matija Karničar 1 K; Jan. Rezman 1 K; Mica Vidmar 30 b; mati Nachtigal 40 b; Mave 20 b ; Peter Rezman 40 b ; g. Tepina 40 b ; nabiratelj 6 K 50 b. Vse blage darovalce, iskrene prijatelje slovenske mladeži, za poslane darove iskreno zahvaljujem. Bogato povrni jim vsemogočni Bog! Rozman. Iz Celovca. (Kresovi.) Vreme zadnjih dnij za napravo kresov ni bilo ugodno, ker je dež premočil vse. A vkljub temu, in ne oziraje se na razne druge nepričakovane zapreke, je žarelo v četrtek dne 6. t. m. po vseh naših hribih in gorah, na visokih vrhovih kakor nižjih holmih, obilo slovenskih kresov na čast slovanskima blagovestnikoma sv. Cirilu in Metodu. Iz Celovca videli smo jih krasno število, nad trideset; od mnogo stranij je donelo tudi mogočno streljanje, rakete so letale v zrak in večer 6. julija je zopet kazal, da i koroški Slovenec še živi ! Kako klaverno so se nasproti našim kresovom videli nemški „Sonnwendfeier“. — Naj ostane duh Ciril-Metodov vedno živ med nami! Iz Kotmarevasi. (Shod.) Dné 18. junija imela je naša podružnica sv. Cirila in Metoda svoj letni občni zbor, ki je pa bil zbog skrajno neugodnega vremena bolj slabo obiskan. Poročila odbora so se vzela z odobravanjem na znanje, iz Celovca došli g. govornik pa nam je v daljšem govoru razložil pomen naše šolske borbe. — Ob tej priliki naj omenim, da so naši ljubeznivi nasprotniki — „tajčnaceljni“, na čelu jim sevéda učitelji, žgali kres v spomin 30-letnice naših protiverskih šolskih postav. Porabili so tako tudi to priložnost, da se pokažejo v pravi luči. Že prav, da si dajo svetiti s takimi kresovi, a najbolj potrebno bi bilo, da bi vendar enkrat zasvetilo tudi v njihovih — glavah! Iz Št. Tomaža pri Čilbregu. (,,Bauern-bundarska“ pamet.) Neki tukajšnji nemški „Nacej“ v slovenski kapi je enkrat pravil: „Vsak, kdor bere „Miru, postane ves zmešan in neumen, — kdor pa bere „Bauernzeitung-o“ (luteransko), ta postane še-le pameten, vsakemu takemu se v glavi razjasni". Glej, dragi bralec, po tem receptu tedaj lahko prideš k pameti, ako je še nimaš! Škoda le, da recept pri „bauernbundarjih“ samih menda nič ne pomaga. Akoravno imajo „Bauern-zeitung" za svoj evangelij že toliko časa, se jim v glavi še čisto nič ni razjasnilo, pač pa marsikomu izmed njih v — mošnji ! Iz Dobrlevasi. („Nemško“ kresovanje.) Koncem junija so bili dnevi ali bolje večeri nemških „Sonenwendfajrovu. Da pri tem tudi naša nemškutarska garda ni izostala, je umevno. In jaz bi o tej nemškutarski slavnosti tudi nikakor ne poročal, ako bi ne bila zanimiva vsled posebnih okoliščin. Najprej moramo odločno zavrniti predrznost naših posili-Nemcev, da si upajo v našem slovenskem kraju strašiti s takimi nemškimi, pagan-skimi slavnostmi. Oni se živč in rede od slovenskega denarja ali pa morejo samo zato kot uradniki in učitelji izhajati v lepi Dobrlivasi, ker za silo lomijo slovensko narečje, in vendar so zagrizeni sovražniki slovenskega ljudstva! Ali ni to še več kakor ciganska nesramnost? O ognju samem kratko to-le: Zažgali so ga na posestvu benediktinskega samostana, samostanski hlapci so tudi pomagali znašati les in so morali zvečer streljati. Da bi bil veleč. g. administrator sam dovolil sodelovati pri slavnosti, kjer so se častili staronemški paganski bogovi, zelo dvomimo. Streljali so tudi, kakor sem že omenil. In ker sami niso imeli topičev, so jih „vzeli“, da ne rabim hujšega izraza. Ker se jim je namreč zdelo, da z dovoljenjem ne dobé cerkvenih topičev, vzeli so jih brez dovoljenja, ker slučajno niso bili pod ključem. To je nemški „Anstand“ ! Dalje: mali šolski otroci so morali nositi nemškobarvane lampijončke v pozni noči pod vodstvom celega učiteljskega osobja!! Da se je pri celi slavnosti veliko „heilalo“ itd., je ob sebi umevno. — Sedaj pa še nekaj za smeh: Vreden cele slavnosti je bil konec pri „Zankerju“, kjer so se gospodje stepli, kakor kmečki fantje pri kakem „žegnanju“. Nagajivi jeziki namreč sedaj pripovedujejo, da je nek uradnik prav po „nobel“ pobijal in metal steklenice raz mizo! Iz Železne Kaple. (Nezgode. — Semenj.) Selški kmet, Matevž W as ne r p. d. Bažar, je šel v pondeljek popoludne od tukaj proti domu. Gredé je padel v Obirski potok in je utonil. V torek so ga našli blizu Logarja visečega z eno nogo na veji. Imel je pri sebi 191 gld., s katerimi je mislil kupiti par volov na tukajšnjem semnju. Pokopan je bil v Kapli dné 5. t. m. — Semenj dné 3. julija je bil prav dobro obiskan. Kupčevalci so prišli iz daljnih krajev, celo iz Dunaja in Gornjega Avstrijskega; tudi judovskih obličij je bilo videti med njimi. Živina je bila zelo draga. Volov je bilo na trgu okoli 1000, potem 47 krav, 132 ovac in 4 konji. Goveja žijvina je bila skoraj vsa prodana. Iz Št. Lipša pod Juno. (Zlata poroka. — Neurje.) Izvanredno lepo in redko slavnost smo obhajali tukaj v pondeljek dné 26. junija. Imeli smo zlato poroko in ob enem dve poroki. Stopila sta pred aitar spoštovani gospodar Anton Petek p. d. Puton na Zagorju in njegova žena, da si ponovita obljubo, katero sta si dala pred 50. leti. Ob enem sta njegov stričnik Fr. Petek in neki drugi ženin imela poroko. Nagovor pri zlati poroki je ganil vse v obilnem številu navzoče do solz. Prav veselo so svatje obhajali to izvanredno ženitev in njihovim željam se pridružujemo i mi, starim in novim parom kličoč: Na mnoga leta! — Za veseljem pride žalost! To smo skusili tudi tù. Na praznik sv. Petra in Pavla smo imeli hudo nevihto, „lermo“, kakor pravimo pri nas. Minulo je, hvala Bogu, brez toče, a udarilo je na več krajih. Udarilo je tudi v farovž in je začela streha goreti. S pomočjo božjo in pridnih ljudij, med katerimi so nekateri posebno pogumno delali, smo rešili večji del strehe. Druge škode ni bilo in tudi ni nihče poškodovan. Udarilo je tudi v strelovod na stolpu, šoli in v več dreves. Hudega vremena varuj nas, o GospodJ Iz Št. Vida v podjunski dolini. (Blago s lovljenje novega altarja v Št. Danijelu.) „Kaj pa je danes v Št. Danijelu, da streljajo kakor v vojski," tako so se popraševali ljudje v nedeljo dné 11. junija t. 1. In res je bila tam lepa slovesnost. Blagoslovil se je novi glavni aitar v cerkvi sv. Danijela. Št. Danijel je ena najboljših podfar št.-Vidske fare in tudi ena najstarejših cerkev, leži na prijaznem hribu kakih deset minut nad vasjo Grabljavas, na južni strani gore Gracarce, od koder imaš lep razgled čez celo št.-Vidsko faro in podjunsko dolino. V starih časih so se obhajali tam po ustnem izročilu veliki shodi. Okoli cerkve je majhno pokopališče, kjer se pokopujejo spodnji farani. Cerkvica je zidana v gotičnem slogu. Imela je že zelo stare, strohnele altarje brez vse umetnosti zidane, posebno veliki aitar je že bil v nevarnosti, da bi se nekdaj ne podrl in zasul sv. Danijela, patrona št.-Danijelske cerkve, in ž njim vred tudi tiste strašne leve, ki so obdajali sv. Danijela in ki so imeli na pol zverinsko in na pol človeško obličje. Zato so napravili spodnji farani iz lastnega nov glavni aitar. Izdelal ga je prav lepo in umetno g. Ign. Oblak, podobar iz Celja. V sredi altarja je sv. prerok Danijel v levnjaku, ki klečč moli k Bogu, okoli njega srditi levi ; nad levnjakom plava angelj Gospodov s prerokom Habakukom, ki nese v loncu živež za Danijela. (Danijel 14, 35.) Na desni in levi strani imamo sv. Tomaža in Donata. Tudi so napravili spodnji farani pozlačene svečnike za aitar in tabernakelj. Ako pomislimo, da se dandanes kmetu le slabo godi, moramo hvaliti farane, da še toliko darujejo za svoje cerkve. Tukaj se vidi, da, kdor pošteno, varčno in krščansko živi in pridno dela, ima vedno tudi kak dar za božje reči. Je pa tudi takih, ki svoje goldinarje nesejo rajši krčmarju, ali pa jih obračajo za škodljivo žganje; kedar se pa zahteva kak dar za cerkev in službo božjo, tedaj nimajo beliča za ta namen. V nedeljo dné 11. junija so novi aitar cerkveno blagoslovili domači župnik č. g. Štefan Lasnik namesto g. prošta v Doberlivasi, h ka-terej slovesnosti je prišlo veliko ljudstva. Od Sv. Petra nad Spod. Dravogradom. (Godo va nje. — Tepež. — Neurje.) Na god sv. Petra in Pavla smo obhajali pri naši sloveči romarski cerkvi veselo godovanje. Komarji so prišli iz bližnjih in daljnih krajev v velikem številu, da je kar mrgolelo po hribu. Citale so se tri svete maše; ob 10. uri bila je tudi procesija svetega Kešnjega telesa. Popoldne je bilo vse veselo. Okoli 4. ure pa so sloveči praznik grdo onečastili nekateri pobalini, ki so iz ošabne in požrešne pijanosti napravili grd tepež z domačimi kmeti, katerih v pijanosti niso poznali. Dobili bodo svoje plačilo! — Isti dan imeli smo tudi neurje. Strela je ubila nekega hlapca, ki je pod drevjem iskal zavetja. Na Sv. Višarjih. („Slo vensko planinsko društvo" na Sv. Višarjih.) Po hvalevredni naklonjenosti cerkvenega predstojništva v Žabnicah je dobilo naše delavno planinsko društvo svojo planinsko sobo na Sv. Višarjih. Ni se čuditi, da se je zanimalo za Sv. Višarje društvo, ki se je tako lepo razvilo, ki na gorskih planotah zraven svojih koč zida tudi kapele v čast Božjo, katero skrbi, da morejo njegovi člani pri skupnih izletih ob nedeljah ali praznikih zadostovati tudi svoji verski dolžnosti. In to zadnje se tem lažje zgodi na Sv. Višarjih, ki nudijo svojim obiskovalcem prelep razgled, kakor malo katera gora iste visočine (1792 m.). Tu upliva na dušo kristjana miloba Marijinega svetišča in veličastna krasota Božjih del, ki ti stopijo pred oči v podobi gorskih velikanov od blizu in od daleč. Tedaj na tem vzvišenem kraju je dobilo slov. planinsko društvo svojo domačijo v planinski sobi. — Turist najde zdaj na Sv. Višarjih prav čedno sobo s popolnoma novo opravo za svoj počitek in v gostilni skrbno ter dobro postrežbo. — Da postanejo Sv. Višarje v turističnem oziru še bolj zanimive, se je lani ob jeseni na stroške rodoljubnega g. župnika Ebnerja, ki je kot spovednik na Sv. Višarjih bival, napravila pot na sosednega „Kamenitega Lovca" (2079 m.) in letos se je po trudu Višarskega gostilničarja g. Blaža Lakata podaljšala in popravila neka lovska steza iz Višarij v slovečo kotlino „Za jezero". Obe novi poti ste se zaznamovali in s slovensko-nemškimi napisi označili. To in drugo bo pripomoglo ohraniti Sv. Višarjam slovenski značaj in bo vabilo turiste, posebno slovenske in češke, na to znamenito goro. In res je slov. plan. društvo sklenilo na dan sv. Petra in Pavla napraviti skupen izlet na Sv. Višarje in ob tej priložnosti otvoriti planinsko sobo. Nad 30 članov slov. plan. društva, med njimi načelnik, g. profesor Fr. Orožen, se je udeležilo tega poseta. Med pokanjem topičev in vihranjem zastav se je popo-ludue vršila slavnostna otvoritev. Govorilo se je in napivalo v izrazih hvaležnosti do vseh onih, ki so pripomogli z nasvetom in delom, da se je slov. plan. društvo naselilo na lepih Višarjih. Slovenski planinci so prinesli seboj in razobesili v društveni sobi slike častnih udov slov. plan. društva in njegovih planinskih koč, nekateri so se tudi podali na strmega „Lovca“. Z velikim zadovoljstvom so zapustili dragi slovenski turisti Sv. Višarje s srčno željo, kmalu zopet obiskati ta lepi kraj slovenske Koroške. Slov. plan. društvo pa naj sprejme od koroških Slovencev iskreno zahvalo, da je začelo delovati tudi v potujčeui koroški pokrajini. Naj bi koroški Slovenci z obilnim pristopom podpirali to prekoristno društvo, ki brani naše planine pred navalom tujstva. Tako bomo najbolj uspešno vabili naše brate onstran Karavank in iz daljne Češke v naše lepe kraje slovenske Koroške. V slov. planinskem društvu bomo našli močno zaslombo v našem do zdaj obupnem nàrodnem boju in vzbudil se bo tudi po vrlih slovanskih gostih nàrodni ponos v našem ljudstvu. Tedaj živelo in procvitalo slov. planinsko društvo na Koroškem! Iz Ločila nad Beljakom. (Letina. — Razdelitev zemljišč.) Lepo upanje na mnogo sena nam hoče uničiti dolgotrajni dež, ki škoduje tudi žitu. Bog nam obvaruj poljske pridelke ! — Po agrarični operaciji so nam na našo željo razdelili naše soseskine pašnike. Razdelilo se je hitro in I vestno, v polno zadovoljnost vsem posestnikom. BF" IVaročajte in razširjajte „i>Xir66! Zato izrekamo javno zahvalo slavnemu vodstvu c. kr. agrarične operacije in pridnemu g. asistentu E. Storch-u, ki se v težavnem položaju in jako slabem vremenu ni vstrašil dela, marveč je je marljivo nadaljeval. BI No vičar. |111§ Na Koroškem. (Dan sv. Mohorja.) Prihodnjo sredo dné 12. julija je god sv. Mohorja in Fortunata, zaščitnika naše družbe sv. Mohorja. V Celovcu obhajali bomo ta praznik s skupno božjo službo. V cerkvi sv. Duha se bode ob 7. uri darovala sv. maša z blagoslovom in s tem uljudno vabimo celovške ude družbe sv. Mohorja, da se udeležč sv. maše! (Pobegnila) sta oni teden iz Celovca dva vojaka 17. pešpolka. Orožniki so ju zasačili in vjeli na Gorenjskem. Enega sumničijo, da je morda dné 16. junija t. 1. umoril 22letno šiviljo Marto Stossier pri Celovcu. 11®} (Treme) je letos skrajno neugodno. Mnogo deževje je zelo zaviralo delo, od mnogih stranij se čuje, da je udarila strela. Na mnogih planinah je dné 2. t. m. zapadel sneg, kar je zelo na škodo živine. Vsled snega se je po ziljskih planinah vkoučalo več konj in govedi. (Železnica v Rožno dolino.) Železniško mi-nisterstvo je dalo koncesijo (dovoljenje) za navadno-tirno krajevno železnico iz Celovca v Rožno dolino. (Požari.) Na Bregu ob Krki je dné 27. jun. pogorel mlin s postranskim poslopjem. Škode je kakih J000 gld. — Blizu Trga je pogorelo dvoje hiš. Škoda je precejšnja. (Judeževi groši.) Od nemškega „schul-vereina“ so zopet dobile podpore šole v Št. Janžu, na Tratah, v Črni in Domačalah, torej samo v slovenskih krajih! Sram jih bilo! (Sklep celovških šol.) Te dni je po celovških šolah sklep šolskega leta. Dné 5. so sklenili na realki, dné 15. bode sklep na gimnaziji. Ljudske šole sklenejo dné 15., meščanske dné 12. Zrelostni izpiti so se pričeli na realki dné 6., na gimnaziji se prično dné 17. julija. (Potres) na raznih krajih več ali manj močen so čutili v pondeljek dné 3. t. m. zjutraj ob 1I28. uri v raznih krajih. Tako poročajo iz Pontablja, Žabnic, Trbiža, Šmohora, Celovca, Rožeka itd. (Hudo neurje) smo imeli na dan sv. Petra in Pavla popoludne. Posebno hudo je bilo v zgornjem delu vrbskega jezera, kjer je udarjal blisk za bliskom v vodo in v bližnja drevesa, dalje v podjunski dolini. — Dné 2. t. m. je bilo zopet hudo neurje zlasti v ziljski dolini. Dné 4. je bilo neurje na Gosposvetskem polju. Strela je tam vžgala Krapingerjevo posestvo na Dobu. — Pri Lušinu blizu Tinj je strela isti dan ubila dvoje ljudij. — Okrog Tolšberga se je dné 29. jun. vtrgal oblak. Po več krajih se je vsula toča ter popolnoma uničila poljske pridelke. Škode je nad 25 tisoč gld. (Ždravišče) po Kneippovem načinu zida č. g. župnik dr. J. Amšl na Jezerku nad Tetrinjem. Deželna vlada je napravo tega zdravišča že dovolila in dné 18. avg. bode otvorjeno. (Osebne novice.) Prestavljen je učitelj Jan. Janc iz Karnskega grada v Telikovec. — Učitelj J. Steinberger v Telikovcu je izstopil iz učiteljske službe. (Telike vojaške vaje,) katerih načrt smo objavili že zadnjič, se bodo vršile po teh občinah: Št. Jur (Anabihl), Žrelec, Grabštanj, Trdnja Tas, Kriva Trba, Čanjče, Gospa Sveta, Št. Martin, Ot-manje, Št. Peter nad Karnskim gradom, Št. Peter ob Celovcu, Ponfeld, Poreče, Št. Rupert, Št. Tomaž, Tetrinj in Žihpolje. (Duhovske zadeve.) Č. g. J. E d er, župnik v Iršenu, je dobil župnijo Motnica. — Prestavljeni so: č. g. Cv. Kramar, kaplan v Pliberku, za provizorja v Črneče: č. g. kaplan Fr. Fuchs iz Šmohora v Špital; č. g. kaplan B. Hodil iz Spitala v Milštat. — Nastavljeni so č. gg. sem. duhovniki za kaplane: Fr. Hafner v Št. Tidu ob Glini; A. Oberiuggauer v Greifenburgu; M. Paulitsch v Wolfsbergu; H. Pietschnig v Pliberku ; J. Schiwitz v Šmohoru. — Do 11. avg. je razpisan kanonikat pri kol. kapiteljnu v Velikovcu. (Tudi stoletnica.) Letos mine sto let, odkar so prvikrat šli na Veliki Klek (Zvonar). Kakor znano, je bil prvi na njem celovški kardinal grof Salm. V spomin tega dogodka bode dné 28. avg. na planini večja slavnost. (Gospodarske novice.) Nameravana razstava kuretine v Celovcu letos zaradi vojaških vaj izostane. — Običajna dirka bo letos dné 27. avg. ob 3. uri popoldan na vresu nad Celovcem. Dobitki so letos znatno zvišani. — C. kr. kmetijska družba je pripoznala srebrne zaslužne medajle (kolajne) oskrbniku Izid. Oswaldi-ju pri Poganču v Trušnjah in Janezu Jeretina pri Kriegl-nu na Gorci, občina Važenberg. (Skladišča.) Dobro se spominjamo, da je naša „slavna“ c. kr. kmetijska družba (in nje gg. odborniki) ugovarjala kmetijskim zadrugam in napravi skladišč. Ali — časi se spreminjajo iu ž njimi tudi gospodje, ki imajo v rokah kmetijsko družbo. In tako so tudi oni zdaj nakrat za — zadruge in skladišča. Na shodih kmetijskih podružnic je sedaj večkrat govor o tem. V nedeljo dné 9. t. m. ima velikovška podružnica shod pri Raku na Ruštatu. Ob tej priliki bode g. Nagele iz Velikovca rogovilil za velikovško nemškutarsko-liberalne skladišče. Ali bode kaj pomagalo? Mi vémo, da so g. Nagele in sodrugi našli srce, ki „blje“ bojda za kmete, še le tedaj, ko se je začelo graditi skladišče v Sinčivasi. („Značaj zgubi“) lahko, kdor se mnogo ukvarja s politiko, — tako je govoril ,,pristni Nemec41 s pristno-slovenskim imenom in krvjo Dobernik pri neki veselici celovškega moškega pevskega društva. Glejte, glejte, to je lepa izpoved moža, ki na Koroškem prodaja „visoko politiko11. On mora to vedeti iz lastne skušnje in zato se ne čudimo, da jih toliko išče pri njem — „značaja“. ^Siidmai’k44.) V soboto dné 8. t. m. je bil ustanovni shod podružnice „Sudmark“ v Železni Kapli. „Fr. St.11 so poživljale nnemške11 Ce-lovčane, naj se v velikem številu udeležijo te slavnosti. Kaj pravijo h temu Slovenci? Ali bi ne kazalo tam ustanoviti Ciril-Metodovo podružnico?! (Drobiž.) Dné 15. julija bodo otvorili novo postajico „Metlovo“ južne železnice med Pliberkom in Sinčovasjo. — V Št. Štefanu v labudski dolini se je sam utopil 80 letni berač J. Heit. — V Št. Urhu, blizu tam, pa se je ustrelil 70 letni posestnik B. Markut. — Razstava cerkvenih oblačil v Celovcu bode letos dné 11. avgusta. — Na Vrbskem jezeru je sedaj 1710 tujcev. Lani jih je bilo ob tem času več! Po drugih slovenskih deželah. (Goriški deželni zbor) je sedaj tudi zaključen. Kakor znano, ni mogel zborovati, ker se slovenski poslanci niso udeleževali sej. Laška večina Slovencem dosledno zabranjuje vse, tudi najpotrebnejše pravice in stvari, in tako Slovencem ni preostalo druzega, kakor da so dež. zboru obrnili hrbet. Obravnave med Slovenci in Lahi, s katerimi so hoteli doseči sporazumljenje, so bile brezuspešne. (Slovenske zmage.) Pri občinskih volitvah vJarenini, na slovensko-nemški meji štajerski, so Slovenci zmagali v I. in III. razredu vkljub silnemu pritisku nasprotnikov. — Slovenci so letos prvikrat zmagali pri volitvah v okrajni zastop v Brežicah iu si pridobili i prvi razred (veliko posestvo). Slava ! — Pri občinskih volitvah v Višnjanu (Istra) so zmagali Hrvatje v III. in I. razredu. Tlada je ovrgla volitev v I. razredu (sevéda iz same prijaznosti do Slovanov!), a pri drugi volitvi so Slovani zopet sijajno zmagali. (Dva otroka sta utonila) v Gor. Jaršah (Kranjsko) Tereziji Krivec, ki ju je pustila brez nadzorstva blizu meter globoke vode. Petletno hčer in triletnega sina so po preteku ene ure mrtva potegnili iz vode. (Bismarkov trg t Gradcu.) Prostor okrog Auerspergovega vodnjaka v Gradcu bo odslej nosil ime velikega sovražnika Avstrije, Bismarka. Tako je skenil graški mestni svet. Tudi poštene Nemce je sram takih velikonemških komedij, a kaj pravi h temu vlada. Ali hoče vse to izdajsko početje samo mirno gledati? Gotovo bodo tudi celovški mestni očetje hoteli kmalu cincati za svojimi graškimi brati — hajlovci! (Oproščena ubijalka.) Marija Drenovec iz Leskovca pri Mariboru je 1. 1888. ubila svojega moža. Pred nekaj dnevi se je o tem uboju obravnavalo pred porotnim sodiščem v Mariboru. Daši je bila krivda obtoženke dokazana, dasi so porotniki soglasno potrdili vprašanje o njeni krivdi, je bila vendar povsem oproščena in sicer zaradi tega, ker je šele po preteku 10 let prišla ta njena krivda na dan. (Umor v prisilni delavnici.) T ljubljanski prisilni delavnici je dné 27. jun. zjutraj prisiljenec Franc Celjhar zaklal prisiljenca Jan. Gregoruttija. Umorjeni je Italijan, morilec pa poitalijančen Slovenec. Sokrivec je Italijan Appolonio. (Iz Ljubljane.) Cesar je potrdil izvolitev g. Ivan Hribar-ja ljubljanskim županom. Dné 3. t. m. je slovesno prisegel. — Ta mesec prično graditi novi deželni dvorec. — Ustanovili so v Ljubljani novo društvo „Meščanski klub11. (Drobne novice.) V Trstu so se naselili Salezijanci, ki vzgojujejo zanemarjeno mladež. — List «Naša Sloga11, ki je doslej izhajala v Trstu, se je preselil v Pulj. — Shod slov. lesotržcev se je vršil dné 2. jul. v Ljubljani. Sklenili so ustanoviti si svoje društvo. — Medvedko, staro nekaj mesecev in težko 38 kil, je na Teliki gori pri Ribnici ustrelil lovec A. Rudež. — Dné 9. jul. je bilo iz Ljubljane veliko skupno romanje na Brezje. Romarje je vodil mil. knezoškof. — T Mozirju se napravi z dném 1. avg. podružni urad c. kr. okr. glavarstva v Celju. — Dolenjska železnica ima letos zopet zgubo. — Nov list „Gorica11 prične izdajati politično društvo „Sloga“ v Gorici. Križem sveta. (Naš cesar) je od svoje bolezni zopet popolnoma okreval in se je dné 3. julija podal v Ischi, kjer ostane črez poletje. (Kardinal Schbnborn f.) Kakor smo poročali že zadnjič, je dné 25. junija umrl po kratki bolezni pražki nadškof kardinal grof Schonborn v Falknovu, kjer je bil birmoval. Zbolel je bil na pljučnici vsled prehlajenja. Prepeljali so ga v Prago. Pokopali so ga v stolni cerkvi sv. Tida. Pogreb je bil jako veličasten. Udeležilo se ga je tudi troje nadvojvod. Dosegel je starost 55 let. Pred svojim vstopom v duhovski stan je bil kirasirski častnik ter se je leta 1866. udeležil bitk pri Nahodu in Kraljevem Gradcu. Konservativno plemstvo češko je ž njim izgubilo odličnega sobojevnika. Bil je eden najodličnejših cerkvenih knezov avstrijskih in predsednik škofovskih zborovanj. (Trije vlaki so trčili) v noči od nedelje na pondeljek na ameriški železnični postaji Winsford. Najprej je pred postajo skočil s tira tovorni vlak in s tem zastavil bližnji tir, po katerem je nekaj minut pozneje pridrdral drugi tovorni brzovlak in se z vso močjo zagnal v razbite vozove prvega vlaka. Toda to še ni bilo dovolj. Od nasprotne strani je došel kmalu nato zabavni vlak z velikim številom izletnikov ter z vso silo butil v razbite vozove prvih dveh. Razbitih je do 50 voz in ranjenih veliko število oseb. (Cerkev zgorela.) Kakor poročajo iz Lvova, je cerkev Krasnopuserska zgorela do tal. Cerkev je bil postavil Ivan Sobijeski. Ogenj je nastal tako, da se je prevrnila sveča ter zažgala altar. Plamen se je širil z neznansko hitrostjo. T kratkem času je zgorela vsa cerkev. Le malo oprave in nekaj slik so mogli rešiti. Škoda znaša nad 100 tisoč goldinarjev. (Pri zidanju stolpa ponesrečili) so se v vasi St. Jurij na Zgornjem Avstrijskem trije delavci. Zgrudil se je oder, na katerem so delali, in vsi trije so padli v globočino. Dva sta bila takoj mrtva, eden je umrl pozneje. (Devet ljudij utonilo) je v vasi Pembof na Francoskem. Tožilo se je 13 oseb v mali ladjici, ki se je pogreznila. 4 osebe so se mogle rešiti. (To in ono.) Ruska carica je dobila tretjo hčer. — Pri občinskih volitvah v Rimu so katoličani pridobili 20 sedežev, liberalci jih imajo tudi 20. — Papeževega odposlanca Talijanija na Dunaju je zadela kap. Sedaj se mu stanje zopet boljša. — Kakor poročajo turški listi, je bilo oni teden v Elassoni enega dné obešenih 16 grških roparjev. — T bolnišnici Rudolfsheim na Dunaju je navstal dné 1. t. m. po noči ogenj. Nesreča je tem hujša, ker so tri osebe zgubile življenje v plamenu. — Na Dunaju je umoril dné 4. t. m. iz Bavarskega došli K. Weber, star 19 let, 67 letno vdovo K. Preusendanz. Raznoterosti. („Svoboda“ na Hrvaškem.) Kako dela mažarska vlada z Hrvati, kaže sledeči izgled. Nàrodni zastopnik dr. Fr. Vrbanič je sklical dné 28. m. m. tri shode svojih volilcev v Hlebine, Sigetce in Petoranec, da bi jim podal račun o svojem delovanju. Povsod pa je poslala oblast orožniško asistenco ter mu zabranila shod. (Požarov) je bilo 1. 1898. v Avstriji 8189, ki so uničili 17.593 poslopij v skupni vrednosti 22,981.000 goldinarjev. Zavarovanih poslopij je bilo 13.032 za 16,086.000 gld. T 683 slučajih je pro-vzročila zlobnost človeška požar, v 488 slučajih je blisk zažgal. T zadnjih 25. letih je pogorelo 345.839 poslopij v vrednosti 413,482.000 gld. Najmanj požarov je bilo leta 1879., namreč 4834. (Spoštuj očeta in mater !) Na pokopališču v Debrecinu so postavili nedavno spominek, ki je svarilo vsakemu, kdor četrte božje zapovedi ne spolnuje. Napis se glasi: Tu počivajo v Gospodu: Josip Moritz starejši, umrl je star 62 let. Lastni sin ga je ustrelil. Franc Josip Moritz ml., umrl je v ječi v starosti 27 let. Josipina Moritz starejša, umrla je 47 let stara, ustrelila jo je hči. Elizabeta Moritz; svoje življenje je končala stara 17 let. Sin, ki je ustrelil očeta, umrje v ječi ; hči, ki je mater umorila, umrje po samomoru. Četrta zapoved božja še velja! (Petrolej piti) so začeli siromaki v Parizu v toliki meri, da je to provzročilo pozornost zdravniških krogov. Ti čudni pivci trdijo, da jih ta pijača prijetno zgače v grlu, da jih razburja, a ne do divjosti, kakor žganje; drugo jutro pa jih glava |g!|r" Slovenci! Ibridilo zaliajajte na slo venske škode! ne boli in tudi običajnega „ma6ka“ ni. Nekateri zdravniki pravijo, da ta pijača ne škodi „petro-listom“, ako jo uživajo zmerno, drugi pa so nasprotnega prepričanja. Vsekakor pa je to zelo značilno — znamenje časa! (Časopis t ječi.) Kot posebnost se naznanja izdajanje časnika, ki ima naslov „Star of Hope“ (zvezda upanja) in ki izhaja v newyorski državni kaznilnici Sing Sing. Časopis urejuje in izdaje nek kaznjenec. Urednik mu je «številka 1500“, in drugi kaznjenec «štev. 338“, ki je moral nekdaj časnikarski poročevalec biti, mu je sotrudnik. Časnik je ustanovil dosedanji paznik Sage. Ta je vse kaznjence v zavodu povabil k sodelovanju. Urednik št. 1500, ki je jedini žurnalist v Sing Sing, pozivlje v prvi številki sotrudnike, naj razločno pišejo o dogodkih in se s polnim imenom podpišejo, ker na brezimne dopise se ne bode oziral. Veseli se nad tem, ko mu ne dela skrbi naklad tiska, in pa ker se ne boji tožb vsled razžaljenja časti. List ima listnico za odgovore na vprašanja, domača oznanila, oddelek za svetovne dogodke, in se tiska na 8. straneh. Poleg naslova je slika stolpa tega zavoda, v drugem kotu pa odprta celica. (Najvišja hiša na svetu.) V New-Yorku v Ameriki se je dozidala hiša, ki je 119 m. visoka. Hiša je torej približno šestkrat tako visoka, kakor kaka štirinadstropna. Podstav za velikansko zgradbo se je zidal 17 metrov globoko v zemljo. V hiši se nahaja 950 prostorov, koji se večinoma uporabljajo kot prodajalnice in obrtniške delalnice. Vseh oseb, ki delajo v hiši, je okoli 7000, torej v enem samem poslopju več, kakor v celem Ptuju ali pa v celem Celju. S 1 Vabilo, mm jj1 Podružnica sv. Cirila in Metoda za Ziljsko Bistrico in župnijo Trata ima svoj letni občni zbor v nedeljo dné 16. julija 1899. L, ob 4. uri popoludne, v gostilni pri Rihtiku v Zahomcu s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Sprejem in vpisovanje novih udov. 4. Volitev novega odbora in zastopnikov za glavno skupščino. 5. Razni govori in nasveti. 6. Zanimiva šaljiva igra: „Vaški skopuh/ 7. Prosta zabava s petjem.—Vse zavedne Slovence in Slovenke vabi k obilni udeležbi načelništvo. prerahlja, rastlinam korenine izpodrije in votline napravi, je vendar dovolj pripomočkov, da ga preženeš iz vrta, a nikar ga ne pobijaj. V ta namen zasmràdi njegove podzemeljske rove s kako zoprno dišečo tvarino. Dobro služi v to premogova smola. Kjer opaziš na površji kak rov, napravi z ročajem od grabelj luknjo ter vlij skozi njo v rov nekako toliko smole, kolikor je držite dve orehovi lupini, ter pokrij luknjo zopet z zemljo, da se rov ne zabaše ter da se more smolni duh na obe strani razširjati. Smola je boljša kot petrolej, ker se ne razleze, petrolej pa preveč zemljo prešine. Hudi duh smole je krtu tako zopern, da skuša prej ko prej svoja kopita pobrati ter iti drugam. Seveda je tudi trdovraten in treba ga je pogosto poditi iz jedne strani na drugo, predno se ga iznebiš. — Ne vem, kaj bi bilo z našimi travniki, polji in gozdi, ko bi se kedaj krtovim sovražnikom posrečilo, vse krte pokončati. Menim, da bi potem krte še kupovali ter je spuščali na opustošene travnike. — Zato prizanašajte krtu, ki je jedna najkoristnejših živalij in nikar ga ne obešajte na vislice v plačilo za mnoge dobrote, katere stori kmetovalcu ! Tržne cene v Celovcu dné 6. julija. Ime blaga na birne na hektolitre gld. kr. gld. kr. pšenica 5 75 7 19 rž 4 90 6 12 ječmen — — — — oves 2 58 3 22 hejda 4 34 5 42 turšica (sirk) 3 65 4 56 pšeno (kaša) 7 80 9 75 repica (krompir) — deteljno seme — — — — grah — — — — Sladko seno je po 1 gld. 50 kr. do 1 gld. 80 kr., kislo 1 gld. 30 kr. do 1 gld. 70 kr., slama po 1 gld. 30 kr. do 1 gld. 70 kr. meterski cent (100 kil). Frišen Špeh je po 70 kr. do 75 kr. kila maslo in puter po 1 gld. do 1 gld. 10 kr. — Vprežne vole plačujejo mesarji po 121 do 145 gld. jjSF- Današnja številka obsega šest stranij. častiti duhovščini in cenjenemu občinstvu dovoljujem si naznaniti, da sem v Frohlichgasse št. 20. poleg gostilne «Pri Črncu“ («Zum Moliren") y Celovcu na novo otvoril pasarsko in kovinsko delavnico. Vsled dolgoletne izkušnje morem sam trdno in trpežno izdelovati vsakovrstne cerkvene, kakor tudi druge v mojo stroko spadajoče stvari. Tudi prevzamem pozlačenje v ognju, po-srebrovanje itd. Poprave se izgotove hitro in po ceni. Naročila od zunaj se točno izvršč. Za prav mnoga naročila in cenjeni obisk prosi udani Anton Baumgartner, pasar in izdelovatelj kovinskih stvarij. Celovec, Frohlichgasse št. 20. Matija Planko v Celovcu, Salmstrasse št. 6. '^jg£§ priporoča svojo veliko zalogo šivaJnili strojev najboljših vrst črev-Ijarjem, krojačem iu šiviljam po najuižjih cenah ter je prodaja tudi na obroke. — Dalje ima v zalogi vedno na izbiro železne blagajnice raznih velikostij, varne proti ognju in tatovom. — V svoji delavnici popravlja po nizki ceni vsakovrstne šivalne stroje in kolesa. Listnica upravništva. G. L. D. v T. Na Vaše naročilo se nam ni mogoče ozirati. Lista od slej naprej ne moremo več pošiljati na „puf“. Kdor želi „Mir“ prejemati, mora naročnino plačati naprej. G. M. K. v V. Hvala lepa! Poslano smo vpisali, kakor ste želeli. Rlagovolite skrbeti, da se naročnina vsako leto točno obnovi, in sicer o pravem času, da se dopošil-janje lista ne pretrga. G. C. W. v B. Ne moremo! Imamo velike stroške, podpornikov pa skoro nič. Nekoliko let sèm smo samo doplačevali, in sicer precejšne svòte. Red napraviti smo morali, ako hočemo, da se koroškim Slovencem list ohrani. Gospodarske stvari. Koliko krt koristi. Očita se krtu, da s svojimi krtinami travnikom in vrtom škoduje, a ta tožba je le deloma opravičena, ker vsaka krtina uči, da je ondi krt ukončal več škodljivcev. Ce bi bili ostali ti kvar-Ijivci živi, spričevala bi v kratkem času osušena in posmojena trava, da so ti neopaženi podzemeljski kvarljivci rastline pokončali. Sicer pa krt tudi s tem deloma koristi, da zemljo prerahlja ; po daleč razprostrtih podzemeljskih potih se namreč tla prezračijo in rast rastlin pospešuje. Z malim trudom in malimi troški dadó se krtine razgrebsti in tla poravnati. Kjer vidiš mnogo krtin, je to znamenje, da je ondi mnogo črvov, ogrcev, bramorjev in druzih mrčesov, katere lovi požrešni krt, ki je koj po kosilu zopet lačen, a vkjub temu toliko pošten, da raje pogine lakote, kakor pa da bi jedel korenine ali drugo rastlinsko hrano. Ni dolgo tega, odkar so hoteli na Nemškem nekje dokazati, da krt nikdar ne jé razstlinskih korenin, ampak da požrč le neznansko množino mrčesov. To so naredili tako-le : Izkopali so jamo, veliko 5 Q metrov in 1 meter globoko. To jamo ohili so ob straneh in na dnu dobro z deskami in ta obod je segal tudi 30 cm. nad zemljo. Jamo so napolnili potem zopet z izkopano zemljo ter jo z grmičevjem zasadili, in ko je to jelo rasti, razdelili so po prsti 140 ogrcev in veliko šlevilo glist; oboj iz desk je oviral, da se črvi niso mogli raz-lezti. Ogrci in gliste zarile so se takoj v zemljo. Sedaj spustili so v to prst ujetega krta, ki se je precej zaril in začel loviti. Čez 34 ur so zemljo natančno preiskali. Od 140 ogrcev našli so jih le še 17, in od glist jedno samo; vse druge je pozobal krt v tem kratkem času. Sodi se, da pohrusta krt vsak dan toliko hroščev in črvov, kolikor sam tehta. Če ti je tedaj krt po zelenjadnih vrlih nadležen s tem, da zemljo C. in k. dvorna bratov RIEGER v Kniovem (Jàgerndorf) avstr. Šlezija Uzdeluje! izvrstne in cene cerkvene orgle. Pozor! Priporoča se vipavsko naravno vino za svete maše, rnoi"il>o saelja. Za pridelovanje vina, j Stiskalnice ^ s stalno delujočim dvojnim tiskalom in uravnavo stiskanja „Herkules“. Jamčimo za naj-^ višjo zmožnost, do 20 odstotkov višjo, kakor pri vseh drugih stiskalnicah. ! Ž Popolne naprave za pridelovanje mošta, stalne in za prevažanje. Stiskal-j niče in mlini za pridelovanje sadnih sokov. Sušilnice za sadje in ze-^ lenjad, lupilce in rezalnice, najnovejše samodejne patent-hrizgalnice za grozdje i in rastline ,,SypUoma“, izdelujejo in prodajajo z garancijo kot posebnost v naj- Stiskalnice no delujočim dvojnim tiskalom in uravnavo stiskan jo zmožnost, do 20 odstotkov višjo, kakor Sadni in grozdni mlini. Stroji za obiranje sadja. novejši, najbolj izvrstni in priznano najboljši sestavi PH. MAYFARTH & Comp. c. kr. izključi), privilegirana tovarna poljedelskih strojev, livarna in plavž na par. Idil n sij, II. Taborstrasse št. 71. Obdarovani z nad 390 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami. Obširni ceniki in mnoga priznalna pisma se delijo zastonj. — Zastopniki in preknpci strojev se iščejo. | Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršelič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.