Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Uhaja y Ljubljani vsak torek, četrtek In soboto.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7'90, za četrt leta 4 K; za Amerika za pol leta 9-50 K za četrt leta 4'SO K
I« «.
Reklamacija so poštnine proste. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se nei vračajo Inseratl: Enostopna peti -vrstica' (širina 88 ara) n enkrat 80 vin.-večkrat po dogovora.
76. štev.
V Ljubljani, v torek, dne 28. junija 1910.
Leto XIII.
NASLOVA: Za dopise in rokopis« ta Ust: Urednlitvo • Rdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne poiiljatv*
naročila na list, reklamacije, inserate i. t d. s UpravnUtiO ■Rdečega Prapora«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/11.
Vabilo na naročbo.
Sodruge in prijatelje vabimo na novo naročbo, dosedanje naročnike pa, katerim je potekla naročnina koncem meseca junija, da jo zopet obnovi.
»Rdeči prapor"
izhaja trikrat na teden ter velja
Za Avstro-Ogrske	deiele:
za celo leto	K 14'—
za pol leta	M 7--
za četrt leta	„ 3*50
na mesec	m 1*20
Za Nemčijo:	
za pol leta	K 7*90
za četrt leta	„ 4«—
Za Ameriko:	
za pol leta	K 9*50
za četrt leta	n 4*80
Obenem prosimo cenjene naročnike, naj priporočajo naš list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in kavarnah, v katere zahajajo in naj nam pošljejo naslove takih znancev, ki’ bi ga naročili, če jim ga pošljemo na ogled.
Upravništvo »Rdečega Prapora". V pota svojega obraza.
«V potu svojega obraza boS jedel krub,» je dojal bog po pripovedovanju starega zakona Človeku, ko ga je izgnal iz raja. S/, pisno je krasna knjiga, polna poezije, v kateri je posebno bujno razvit simbolizem. Filozofija starih židov je našla v Bjej prelepo obliko in kdor čita biblijo brez mučnega predsodka, da posluša besedo nedosežnega višjega bitja, temveč iiče v njej duha njenih avtorjev in tedanjega časa, najde v tem berilu bogat ulitek.
človek je grelil in bog ga je uto kaznoval. Obsodil ga je aa večno delo, pravi stara knjiga, ta i tem izreka priznanje, da je delo Človeku ne* prijetno, kajti kar mu je ugodno, ni kasen. Taka Velik križ so videli pesniki sv. pisma v delu, da M pripisali svojemu praoCetu greh, ki je bil po njihovem mnenju vrhunec hudobije, s svojimi po* ■ledicami obremenjujoč ne le njegovega začetnika, ampak tudi vse njegove potomce. Vte ie neporočeno človeštvo se je v Adamovi osebi uprlo bogu in zato je zadela kazen celo pleme. Iz raja je bilo pognano na delo.
Tako so sodili o delu stari židovski književniki, ki niso poznali moderne industrije s njeno nervmno roboto, ponižajočo človeka-delkvca na nit d tovorne živali ali avtomata. Katica greh bi moral zapisati na roval pradedu literat, ki bi hotel pisati mitologijo, utemeljeno na sedanjih razmerah? «V polu svojega obraza bol jedel kruh,* je dejal Jehova. «V potu svojega obraza, v nevarnosti ca avoje zdravje in življenje, moreč svojega duha in uničujoč svoje telo imaš trpeti pomanjkanje in Mnemarjati družino,* zapoveduje kapitalistični za* kon delavcu dvajsetega stoletja. Križ na Golgoti j$ bil znamenje reiitve, a sveto pismo je moralo
ustvariti svet onkraj groba, da postane odkupljenje s krvjo nazarenskega mučenika vsaj transcendentalno verjetno; kajti na tem svetu se rešitev vsled Pilatove obsodbe ni izpolnila. Drugo sredstvo je pomagalo ljudem, da so se osvobodili mučnih posledic podedovanega greha; z denarjem se lahko odkupijo dela in jedo beli kruh in pečenke in ostrige, pa pijejo rensko vino in Šampanjca, ne da bi se jim lice potilo od telesnega in duševnega napora.
V	potu svojega obraza si boi zaslužil vsakdanji kruhl
A mnogo je takih dui, ko človek, ki je delal v potu svojega obraza, nima kruha. Dosti pa je ljud<, ki nikdar nimajo skrbita vsakdan j i kruh, ker imajo vsega dovolj in preveč za vse življenje ...
Ciovek je čudno bitje. Vsak dan lahko opaža, kakšne ogromne razlike so med ljudmi. Tu miljar-dt-iji, tam nemaniči; tu lenuhi, ki lo zapovedo, pa imajo, kar hočejo, tam od prekomernega dela upehani ljudje, ki ne dosežejo niti potrebnega. Vsak dan opazuje človek to nasprotje, komaj mu pride na misel, da tu nekaj ni prav, a koliko je takih, ki bi vprašali, zakaj je tako P
Navada leži človeštvu na plečih kakor podedovani greh. Od navade spe njegove misli in se ne zganjeo. Ker gleda krivico od svojega rojstva, jo sprejema kakor nekaj neodvretnega in se komaj zmeni zanjo. la ker se je na milioae ljudi navadilo delati, stradati in trpeti, se jih je nekoliko tisoč navadilo, izkoriščati navado prvih in si od te navade polniti žepa.
Odkar na svetu ni raja, je delo rei potreba človeštva. Priroda je čudna mati. Postavila je človeka na svet, dala mu je življenje; kako si ga ohrani, je pa njegova skrb. Trava nima brige, kako bo rastla; ptičem je pogrnjena miza. Ciovek si mora z delom dobavljati vse, kar potrebuje za svoje Življenje.
Ciovek, Adamov sin.
Toda čudno. Ali nismo vsi Adamovi sinovi P Ali na velja ukaz: c V potu svojega obraza...* vsem ljudem P Soditi bi se moralo, da pač, kajti v sv. pismu se ne govori o nobenih izjemah. In tudi prirodoslovci uče, da so nam bili starši vsem enaki. Zakaj morajo torej le eai delati v potu svojega obrasa, drugi pa le uživati P
Prijatelj, delavec I Dostikrat če ti je ušla bridka beseda radi žalostaih razmer tvojega življenja iz ust, si moral slišati besede t Taka je božja voijal Toda gleji V sv. pismu je rečeno, da je božja volja vsem ljudem naložila delo v potu svojega obraza. Katera božj| volja je torej prava t Tista, ki jo uči sv. pismo, ali tista, ki jo razglašajo gospodje?
Razmišljaj malo o tem, prijatelj delavec in kadar sam razmisliš, vprašaj tovariše. Morda bo kaj koristilo, če bodo tudi oni razmlišljali.
Naiori finančnega ministra.
Oddnedodne večji deficit — to je umetnost avstrijskega državnega gospodarstva, posebno umetnost barona Bienertha in njegovega finančnega ministra Bilinskega. Deficit je stalno na programu. Bati se je že vsakega govora finančnega ministra. Kadarkoli odpre usta, pove gotovo zopet kaj novega o naraščajočem deficitu. In čudno je le, da je ljudstvo v Avstviji še tako mirno, da se „ni davkoplačevalcev še kar povprek polotila blaznost. Zakaj deficit v državnem gospodarstvu ne pomeni nič druzega, kakor pomanjkanje sredstev za ljudske
potrebe in nova bremena za davkoplačevalce.
Svoj zadnji govor je imel naš ljubljeni finančni minister v sredo v državnem zboru. Dobro je, nekoliko se pobaviti s številkami, ki jih je navedel. Povedal je to:
Deficit, čigar znesek se je s finančnim zakonom dognal z 42 milioni, se zviša še za 4 mi-lione, ki bodo potrebni za penzioniste po starem sistemu, potem za 5 milionov za skupne (avstro-ogrske) izdatke, dalje za celoletne namesto polletnih obresti za zadnje posojilo, tako da bo ves deficit znašal 70 milionov.
Jasno je, da igra malenkostno zboljšanje pokojnin za stare penzioniste popolnoma neznatno vlogo. Kar prihaja največ v poštev, je zadnje posojilo in to posojilo se je najelo za militarizem. To je prvo, kar bi si morali zapomniti davkoplačevalci. A največji davkoplačevalci so ob našem davčnem sistemu delavci.
Ko je gospod Bilinski povedal, kako kla-verno je njegovo gospodarstvo, je začel poučevati zbornico, da ta deficit ni le enkraten in da se mora zato iskati trajno pokritje. Ta namen imajo vladne davčne predloge, katerih pa zbornica doslej še ni rešila.
Nato je začel ekscelenca Bilinski razvijati svoje nazore o davkih. Jako zanimive nazore I Delavcem je toplo priporočati, da se seznanijo s temi nazori, ki jim bodo pokazali, kakšno moč ima kapitalizem v državi in kakšne poklone delajo naši ministri kapitalistovskim žepom.
Gospod Bilinski ne zahteva, da bi se njegovi predlogi sprejeli do pike tako, kakor jih je izdelal. Pripravljen je celo sodelovati pri vsakem »zboljšanju*. Vpraša se le, kaj imenuje gospod Bilinski „zboljšanje“. Pred vsem zahteva gospod Bilinski zvišanje davka na žganje. To je tista stara pesem, ki jo gode že, odkar je mini-nister. In človeka, ki jo posluša ves čas, mora nazadnje biti sram. Če je tako, kakor trdi Bilinski in ž njim seveda njegov patron Bienerth, tedaj je Avstrija odvisna od — žganjarjev. Zvišanje davka na žganje, ali pa pogini Ce ne bo večjih dohodkov od šnopsa, napravi država bankrot!
Če se dovoli ta zvišani davek, tedaj naj bi se obenem vpeljala tudi medalja za žganjarje in čim pijanec dokaže, da ga je podelal hektoliter, naj dobi posebno odlikovanje, n. pr. majhen frakelj, ki ga sme nositi na klobuku ali pa okoli vratu. Za reševanje Avstrije 1
Na široko in kakor da se mora opravičevat:, je finančni minister razkladal, da se morajo nekoliko zvišati tudi direktni davki. Predlagano je, da se osebni dohodninski davek v višjih razredih nekoliko zviša. To je v celem finančnem načrtu skoraj ediga točka, ki bi se lahko pozdravila. Predlagano zvišanje je sicer malenkostno in ne bo bolelo kapitalistov. Vendar bi bil to vsaj prvi korak, da bi se sčasoma preuredili davki sploh.
Socialno-demokratični program zahteva progresiven (t. j. nararaščajoč) dohodninski davek. To je v kapitalistični državi edini pravični način davkov. Kdor ima milion dohodka, plača tudi petdeset odstotkov laže kakor pa delavec en odstotek.
O	resni obremenitvi kapitalista sicer tudi v novem načrtu ni govora. — Komaj nekoliko drobtinic se zahteva od bogatinov. A že zato ima gospod Bilinski mazilo. Da ne bodo gospodje
kapitalisti hudi, jim predlaga, naj sedaj dovolijo malenkost, ki jo zahteva, zato naj se pa določi, da se
osebnidohodninskidavekdesetletsploh ne sme zvišati, po desetih letih pa tudi le tedaj, če sklene dvetretjinska večina.
Politično neznanje je v Avstriji veliko. Našli se bodo gotovo backi, ki bodo mislili, da je ta predlog še kakšna dobrota. Deset let se osebni davek ne bo zvišal ... Ampak večje klofute ne more noben finančni minister pripeljati ljudstvu kakor s tem predlogom. Zakaj vprašati se mora: Odkod bo pa država teh deset let jemala sredstva za potrebščine, ki bodo tudi v tej dobi neizogibno naraščale ? ... Gospod Bilinski je molčal o tem. Toda mogoč je en sam odgovor: Na-raščali bodo indirektni davki. Deset let bodo kapitalisti imeli mir, deset let se bo molzlo samo ljudstvo!
Kakor da ni ljudstvo z indirektnimi davki 'že tako obloženo, da komaj diha. Temu izžetemu ljudstvu si upa vlada ponujati take »darove “ !
Meščanske stranke, ki so si znale z obljubami pridobiti poslanske mandate, pa molče! Minister se klanja kapitalistom, meščanskim strankam je to prav. Bilinski obljubuje ljudstvu, da mu bo obrnil žepe do zadnjega, meščanski poslanci molče. Če tu ali tam kak pijan študentek zahajla, se pišejo uvodni članki po vseh meščanskih časopisih. Ko se ima iz ubogega ljudstva izžeti zadnja kaplja potu, pa ne znajo meščanske stranke reči ne bev, ne mev.
Kdaj bo naše ljudstvo odprlo oči?
Politični odsevi.
* Na leji klubskih načelnikov je v petek finančni minister Bilinski zahteval, da se naj rešijo njegove davčne predloge še v tekočem državnozborskem zasedanju. Tej zahtevi sta ugovarjala poslanca dr. Kramar in sodrug dr. Adler.
* Driavnl zbor je v petek zaključil proračunsko razpravo. Prihodnja seja bo dne 1. julija. Predsednik Pattai je predlagal, naj bi bila šele 5. julija, toda sodrug Seitz je protestiral, da bi se seje prekinile tako dolgo, pa je predlagal 1. julij. Ta predlog je bil sprejel s 160 glasovi proti 135.
* 0 oddaji javnih dol je v državnem zboru proročal sodrug Schafer v imenu draginjskega odseka. Omenil je, da je draginjski odsek doslej rešil le majhen del svoje naloge. Draginjo občutijo najteže delavci, ki so morali prebiti tudi hudo gospodarsko krizo. Ta kriza, ki še ni končana, ]e zadela vse panoge industrije. Zlasti bi bila naloga države, poseči v dobi krize vmes na ta način, da pospeši razpis javnih del in dobav. Ker ni vlada zadnje leto v tem oziru nič storila in še celo hotela varčevati, je odsek sprejel več sklepov, s katerim se vlada pozivlje, da stori svojo dolžnost. Zadnje čase se je celo zgodilo, da je država sama odpuščala delavce iz svojih podjetij. Govornik toplo priporoča, naj se nemudoma oddajo javna dela. To pa ni dovolj. Ako se hoče, da bo ta korak res kaj koristil, se morajo podjetniki prisiliti, da bodo plačevali poštene plače in izvršili tiste pogoje, ki so si jih delavci priborili s svojimi organizacijami Med sredstvi, ki jih predlaga odsek, je jako važno tudi zavarovanje za slučaj brezposelnosti. V tem oziru se mora končno zbrati potrebni material, ker danes ni druge statistike kakor tista, ki so jo izdelale strokovne organizacije.
* Slovesna otvoritev ogrskega parlamenta je bila v soboto v budimpeštanskem kraljevskem gradu. Cesar je prečital prestolni govor, ki ga je sestavil seveda ministrski predsednik grof Khuen Hedervary; On je zanj tudi odgovoren. Prestolni govor omenja tudi volilno reformo, ampak tako mimogrede in frazasto, da je Khuenu v tem oziru komaj še verjeti ljubezen do splošne in enake volilne pravice.
* Za vojaštvo pri ogrskih volitvah morajo biti stroški prav čedni. Uradno se naznanja, da je bilo pri teh volitvah na nogah 194 bataljonov infanterije in 114 eskadronov kavalerije. Torej prav znatna armada! Same doklade, ki jih ima plačati ministrstvo za notranje zadeve, znašajo 30 do 40.000 kron. V tem znesku pa niso všteti niti vozni izdatki. Koliko znaša cela svota, se uradno ne javlja, lahko pa sl je izračunati, da dosega nekaj milionov, kajti vojaščina je ostala 10 dni v volilnih okrajih, za transport pa je bilo treba vsekakor poprečno Štiri dni tja in nazaj. Glavne stroške plača seveda vojna uprava, za davkoplačevalce je to prav vseeno, kajti nazadnje gre vendar vse iz njihovega žepa.
* Zarota v atarl Srbiji? Iz Carigrada poročajo, da je turška vlada prišla baje na sled oblimi zaroti v stari Srbiji (kosovski vilajet). ško-
peljskega škofa je dal vali zapreti na vizitacij-skem potovanju; nekaj odličnih Srbov je zbežalo iz Škoplja, srbski list ,Vardar" v Kosovem je ustavljen. Vlada je zaprla več srbskih šol. Srbski poslanik je zaradi tega preganjanja Srbov
—	odkritje zarote bo le pretveza — posredoval pri turški vladi, a doslej brez uspeha.
*	Kriza na Portugalskem postaja resno nevarna za nadaljni obstoj monarhije. Kralj Ma-nuel ne more dobiti človeka, ki bi prevzel sestavo ministrstva. Vrhutega ga zapušča tudi že armada; častniki prestopajo k republikancem. Ako se sedanja kriza ne reši povoljno — utegne biti proglašena republika.
Domače vesti.
Ljubljanske vesti.
z Narodnjaki močo. V državnem zboru so socialni demokratje vložili predlog, s katerim se ima pomagati šolam narodnih manjšin, dokler se ne uredi splošno narodno vprašanje v Avstriji. Sodr. Adler je imel pri tej priliki govor, o katerem se lahko brez pretiravanja pravi, da je bil znamenit. Za mali slovenski narod je predlog nedvomno sila važen. Ako ga državni zbor sprejme, je to desetkrat vež vredno kakor dvomljiva Kotnikova zapuščina. Slovenske šole v narodno mešanih krajih bi dobile znamenito letno pomoč, o kateri bi Slovenci lahko popolnoma samostojno odločevali. Človek, ki spoznava to, bi vprašal: Kaj pravijo naši narodnjaki ? — Ko se je slišalo, da bo cirilmetodova družba uživala obresti Kotnikove zapuščine, se je pelo po narodnjaških časopisih hozana in aleluja. Koliko mora torej biti šele veselja ob tem predlogu? Kaj pravijo aaši narodnjaki? — Niči Molče. Komaj da so nekateri listi mimogrede omenili socialno-deraokratični predlog. Ce bere človek neštevilne kilometrske članke, ki jih spišejo narodnjaški žurnalisti o italijanskem in slovenskem vseučilišču, mu ne gre v glavo, da nimajo par vrstic za predlog, ki je tako važen za šole našega ljudstva. Ampak nič se ne čudite, prijatelji ! Socialao-demokratični predlog je stvaren, našim narodnjakom pi ne gre za stvar, ampak le zato, da je dovolj viharja. 01 tega živi njihova politika. Nam res ni nič na tem ležeče, da bi naši nacionalisti slavo peli socialnim demokratom. Naj nas napadajo po stari navadi. Ampak zamolčati predlog, ki je tako važen za naše šolstvo, le zato, ker je predlog socialno-demokratičen, je pa že vrhunec strankarske zakrknjenosti. In če bi naše ljudstvo čitalo kaj druzega kakor narodnjaške čenče, bi moralo ob taki priliki jasno spoznati, kako ga nacionalisti vodijo za nos. Tedaj bi tudi lahko uganilo, kako se mu voditelji — smejejo.
X Bogaboječi »Slovenec* vodi sistematičen boj proti socialni demokraciji, ampak trudi se ob tem težkem delu prav malo. Njegov način je najlažji, pa tudi najpodlejši. Obrekuje namreč pavšalno. V soboto se je spravil nad socialno demokratična gospodarska podjetja in pripoveduje, kako strašno se v njih izkoriščajo uslužbenci. Nič nedeljskega počitka, nočno delo, škandalozne plače i. t. d. Vprašajte »Slovenca*, kje se tako godi, pa vam odgovori: V rdečih konzumb, v rdečih pekarnah.
... V katerih ? E, v socialno-demokratičaih! Da je socialno - demokratičnih gospodarskih podjetij danes že prav veliko, ve tudi »Slovenec*. C j bi bil njegov namen pošten, bi narava ist povedal: Tupatu je tako. Ampak potem bi dotično podjetje lahko prijelo psštenjakoviča in treba bi bilo dokazati, ali pa iti v luknjo. Okrekuj pavšalno, pa te ne more nihče prijeti in la lahko se pobahaš: Aha, ne upajo se tožiti. »Slovenec* pravi, da ni katoliški! — čudno je le, kako se to obrekovanje vjema z drugo, »Slovencu* priljubljeno trditvijo, namreč z mastnimi plačami socialističnih uslužbencev, katerim je na svojem papirju pripisal že toliko graščin, da jih vsi klerikalci ne premorejo toliko. In zdaj smo sami v največji zadregi: Ali smo berači ali milionarji?
—	»Slutenskl Nared* pred lodifečeai. Zadnjo zimo so se zagorski narodnjaki strahovito trudili, da bi uničili socialno demokracijo. Kakor so naivni, so mislili, da dosežejo to, ako uničijo sodruga čohala | kajti ta gospoda ne zna nikdar razlikovati, kaj so osebe in kaj je stranka, špekulirali so torej po sv?je. že v prejšnjih časih so napadali sodruga Cobala, kjer so mogli. Lani so se napadi pomnožili. Pri volitvah za bolniško blagajno in za občiao so porabili vse strele, ki so bile ie količkaj v žlahti z dostojnostjo. Ko jim je zmanjkalo teh so pa postali taki kakor da so hodili pri Mark Twainovih divjih zapadnjakih v šolo. Vrhunec nesramnosti sta dosegla dva dopisa v »Slov. Narodu* dae 24. in 26. februarja, v katerih se je dopisnik drznil sodrugu Cobalu naravnost očitati celo vrsto is trte izvitih nepoštenih dejanj. V prvi vrsti je mislil s tem povzročiti revolucijo v koasumnem društvu in upal, da se potem razpade organizacija v Zagorju sploh. Sodrug čobal je bil dolgo prizanesljiv: morda je ptičem ravno vsled tega zrastel greben. Očitanja v omenjenih člankih so bila pa vendar tako in* famna, da bi bila morala razgreti najhladnejšo kri. Sodrug čobal je torej vložil proti »Slov. Narodu* tožbo radi žaljenja ča iti. Odgovorni urednik gosp. Pustoslemšek je pri zaslišanju izjavil, da ni čital člankov. Tožiti se je torej mogel le radi zane-
marjenia dolžne pažnje. Med tem pa še je oglasil neki Habe kot dopisnik. Proti njemu gre tožba pred porotnim sodiščem. Proti uredniku »Slov. Naroda* pa je bila razprava v soboto. Sodrug Go* bal je tudi tukaj pokazal, da mu ne gre za maščevalnost; po svojem zastopniku gosp. dr. Tekavčiču je izjavil, da mu ne bi bilo ležeče na obsodbi uredaika, toda kakršen je položaj, je to edini način za sedaj, da dobi zadoščenje. Vsled te kavalirske izjave je bil gosp. Pustoslemšek obsojen samo na 20 kron globe. — Kako bo s porotno obravnavo proti dopisniku, bomo svoječasno poročali.
— Zastrupljevalna afera v Logatcu je rodila nov dogodek. Zena osumljenega Hladnika je bila na zahtevo preiskovalnega sodnika aretirani in izročena v preiskovalni zapor. Prvi sum, ki je letel nanjo, je bil ta, da je prevedla v italijanščino in prepisala tista pisma, ki so bila poslana tržaškemu »Piccolu* in preiskovalnemu Bodniku s trditvijo, da je nekdo drug, ki se bo pozneje sam ovadil, storilec. S temi pismi, ki jih je sestavil Hladnik sam, je hotel odvaliti sum od sebe. S primerjanjem so grsfološki izvedenci dognali, da je prepisana, oziroma prevedena pisma spisala roka Hladnikove žene. Nastal je pa še drug sum: Namreč ta, da je ona spisala poštno spremnico, s katero so se one strupene krogtjice odposlale gospe Hamerlitz in naslov na zavoj, v katerem so bile krogljice. Pri zaslišanju je baje nekaj priznala v tem oziru. To je razlog, da so jo pridržali v zaporu. Seveda ni naša stvar, da bi na podlagi teh podatkov izrekali kakšno sodbo; sploh menimo, da bo najbolje, če se v tem oziru počaka razprave, ki bo gotovo podala kolikor mogoče jasno sliko. To, kar je javnosti doslej znano, pač opravičuje sum, ni pa dokaz. Preiskava in razprava bo imela nalogo dognati, če je žena vedela, čemu piše naslove in kaj je v usodepolai pošiljatvi. Umevno je, da je zanimanje za nenavadno sfero veliko, vendar pa ne sme to zanimanje zavajati na predčasno izrekanje sodbe.
— Afora Anton Kristan Kocmur. Pred okrajnim sodišč jm v Ljubljani sta se tožila sodruga Anton Kristan in Kocmur vzajemno radi žaljenja časti na zadnjem občnem zboru Delavske tiskovne družbe. ffer se ni posrečia poravnava, je Drišlo do razprave ter je bil Kocmur obsojen na 100 kron globe, Kristan pa oproščen. Kakor se nam poroča, je Kocmur vložit priziv.
Tržaške vesti.
— Shod v Delavskem domu. V nedeljo, dne 19. t. m. se je vršil j »Delavskem domu* v Trstu javen shod z dnevnim redom, ki je objemal razna \8žaa občinska vprašanja. Ni bil prav dobro obiskan. Lahko bi bil bolje. Toda zdi se, da se slovenski delavci v Trstu nočejo zanimati preveč za občinska vprašanja, ki gotovo niso manj važna kakor parlamentarna. Predsedoval je shodu sodr. Novak. Poročal je sodrug Regent. Njegovo poroč.lo objavljamo v posebnem članku na drugem mestu. Sprejeta je bila sledeča resolucija: »Delavci, zbrani na shodu v Delavskem domu dne 19. junija 1910 jemljejo na znanje poročilo o bližajoči se rešitvi raznih socialnih občinskih vprašanj; izjavljajo se solidarne z delom socialno-demokratič-nih mestnih svetovalcev v korist delavnega ljudstva; žele da delujejo v tem smislu tudi nadalje in izjavlajo, da so vedno pripravljeni pristopiti jim na pemoč z vsemi razpnložnimi sredstvi in vsekdar kadar bo potrebno.* Resolucija je bila soglasno sprejeta. Nato je sodrug Novak zaključil shod z navduševalnimi besedami, ki se porode samo v srcu globoko naobraienega delavca.
— Čuden linčaj. Alozij Donda, redar v Trstu, in njegova soproga Rozalija stanujeta v pritličju hiše na Belvederju, ki je zgrajena ob tamoSojem strmem obronku hriba. V sredo zjutraj je bilo okno, ki gleda na hrib, odprto in zakonska Donda sta bila v kuhinji. Naenkrat se je s zgornjega obronka odtrgal debel kos skale, težak najmanje 120 kg, in se zvalil doli s silnim ropotom ter priletel naravnost v kuhinjo zakonskih Donda, kjer je zadel oba. Mož je dobil rano na desno nogi in par bunk na prsih, žena pa rano na sencih in na desni rami.
—	Poklicana je bila zdravniška postaja.
Goriške vesti.
Sodrugi na Goriškem I
Širite „Rde6l Prapor" In ailtlrajte zanj I »Rdet! Prapor" Je edino elorentko ilatlloI Nabirajte nore »a-robnike In prltperke za thkovnl tklad I Naša parola mora biti:. Vid k sooiailtt mora biti naročnik »Rdedefa Prapora_____________________
Štajerske vesti.
— Smrt valed stropa. Iz Ptnja poročajo, da je postalo minuli pondeljek pos. Francu Marčiču v Zlatoličju, obč. 9t. Janž na Dr. p., naenkrat slabo: naenkrat se je zgrudil in umrl. Zdravniki so dognali, da je bil mož zastrupljen. Na kak način — to se sedaj še ne ve.
— Samomor. Minuli torek so v Polzeli našli obešenega F. Flisa iz Sočice. Dae 11. junija jo prodal svoje posestvo, popival nato po raznih gostilnah in sledojič kar nanagloma zginil
— Nemile« ioU v Sevnici. Deželni šolski svet je zavrnil prošnjo za javno nemško ljudsko šolo v Sevnici, ker se ni dalo dognati potrebno število nemških otrok.
— Zavrč n že Ptuja. Viničarskega sina Franca Majhena so našli v jutru dne 20. junija ubitega v gozdu v bližini Turšakovega vinotoča. Zandarme-rija je izsledila morilca še tisti dan v osebi Janeza Trančarj:>, virvčarskega sina iz Gorišaka. Morilec je prizaal, da je videl Majhena spati v gozdu; njegov tovariš Kostemvein ga je baje nahujskal, uaj spečega Majhena ubije. Trančar si je v ta namen pripravil močno gorjačo. Šel je še poprej v vinotoč, kjer se je do pijanega napil vina. Potem se je odstranil in po preteku četrt ure zopet vrnil v gostilno. Spečega Majhena je udaril i tako silo z gorjačo po glavi, da mu je popolnoma razbil črepinjo in mu po celem truplu zadal straSae rane. Po preteku pol ure se je zopet vrnil k Majj-henu, ker je Se dihal, ga je zopet večkrat udaril in potem mrtvega zavlekel dalje v gozd. Trančar je bil zelo udan nesrečnemu žganju.
— St. Marko niže Ptuja. V torek, dne 14. t. m. so izvlekli tukaj iz Drave truplo soproge železniškega revidenta Eme Novak, ki je dne 15. aprila t. 1. v Mariboru skočila v Dravo in utonila.
— Bratomor. V Donački gori pri Rogatcu sta živela brata Ivan in Martin Turk skupno na posestvu. 19. junija, zadnjo nedeljo, je prišel Ivan Turk malo pijan domu in si je iskal v kuhinji ju-žino. Pri tem se je sprl s bratom in se tako razjezil, da je šel v stiskalnico po puško dvocevko in nstrelil ž njo dvakrat na brata iz neposrednje bli-ž ne, tako da sta Martina Turka zadela oba naboja. Zgrudil se je in na mestu umrl. Morilca so ž i zaprli.
Dnevne vesti.
x Obsodba nad Holrlchterjem se je razglasila, j soboto. Obsojen je na izgubo častniške šarže in na dvajset let poostrene ječe.
x Patersko zabave. Naši nebeški vojščaki imajo navado, slikati položaj tako, kakor da bi bila pri nasprotnikih sama sodrga, med klerikalci pa sami čisti angelci. Mi nismo nikdar stopali na to stališče, ki je skrajno neumno, kajti nobena stranka ne more prevzeti odgovornosti za vsakega človeka, ki se prišteva k njej. V vsaki stranki so lahko poštenjaki in lumpi. Seveda bo vsaka poštena stranka gledala, da se iznebi lumpov, kadar jih spozna. Zato tudi ni bila naša navada, razpletati na dolgo in široko vsak popovski greh. Narobe pa ravna katoliško g'aiilo, ki si je celo napravilo posebno rubriko, da odklada na to gnojišče vse blato, kar ga ima za socialne demokrate. Mi ne bomo sledili pobožnemu «Slovencu» na to gnusno pot, pokazati pa mu hočemo, da bi bilo kaj lahko, napraviti desetkrat večjo rubriko za klerikalne in zlasti za popovske grdobije in grehe. Te dni (v torek) je bil v Inomostu obsojen kapucinski pater Wiedner na šest tednov težke ječe s postom. Razlog je bil sledeči. Lačen vrtnarski pomočnik, ki je bil na yandranju, je prišel pred kapucinski samostan po porcijo «kloštrske juhe*. Pater, ki je bil navzoč, ga je vprašal: Sinko, ali potrebuješ rožni venecf ... Pomočnik ni prav vedel, kaj to pomeni, pa je pritrdil. Na to ga je pater povabil v celico, tam pa je hipoma planil nanj in izvršil čin a la Eulenburg. Potem pa mu je dal par svetinjic in ga prosil, naj za božjo voljo molči. Šele, ko je bil vrtnar na ulici, se je prav uvedel; polotil se ga je ves gnus, pa je šel na policijo, ki je po daljism iskanju našla in zaprla patra. In v torek je bil mož obsojen. —-Kdor bi hotel, bi lahko vsak dan javljal take slučaje, ki dokazujejo, da nima klerikalizem, njegova vzgoja in pobožnost prav nič opraviti z moralo in i človeško plemenitostjo. Pač pa imajo razne zastarele uredbe žalostno posledico, da delajo ljudje, ki ne morejo ubiti naravnih nagonov v sebi, take svinj«ke, nenaravne grehe.
i	Pred rimiko poroto se je v torek začela glavna razprava proti 28 letnemu duhovniku Al-fredo A d or ni, ki je obtožen, da je meseca septembra 1908. ubil 81 letnega duhovnika Gostanzo Constantini in ga oropal. Ko so Adormja prijeli, je tajil; ni pa mogel izkazati, odkod je dobil večjo svoto, ki so jo našli pri njem. Ko je prišel v zagato, je jokaje priznal. Opravičeval se je s tem, 4a mu je starec delal nemoralne ponudbe, vsled česar je nastal pretep. Ko ga je Ubil, je hotel pobi gniti, pa je zato vzel vrednostne papirje in hra-nilnično knjižico ter vzdignil denar. Štirinajst dni pozneje je to preklical in dejal, da ga je zapeljala pohlepnost. Pravijo, da je bil Adorm velik zapravljivec in da je potreboval mnogo denarja za iahko-umno družbo. Zdravniki, ki so preiskavah njegovo duševno stanje, niso enakega mnenja.
z Duhovnik, ki itrajki. V krščanskosocialnih tirolskih listih čitamo veselo epizodo o nekem župniku, ki ni hotel iti s procesijo, ker je konservativnega mišljenja, dočim je godba krščansko-soci-alna, — V dopisu se poroča sledeče: «V občini Wenns, ki ima 1200 prebivalcev, obstojita že več let dve politični stranki: krščaasko-socialna in konservativna. Prvi pripada večina občine; kršč. socialci imajo tudi v odboru večino. Letos so hoteli Telovo zelo slovesno s procesijo proslaviti. Kršč. socialci so se tega veselili, in da proslave božjega odreš-nika, so nastopili s strelci in godbo. Toda zgodilo se je drugače. Po slavnostni maši se je začela procesija gibati. Pride konservativni župnik Evgan Heiseler z najsvetejšim do cerkvenih vrat, in komaj zagleda krščanskosocialno — godbo, se obrne, postavi moštranco v tabernakelj in gre iz cerkve. Lahko si predstavljamo razburjenje. Nikake procesije; ko se vse raduje, naj Wenns žaluje! Jokajoče so odhajale žene in otroci domov, možem se je brala jeza z obrazov. Tako ne more več iti. Strašno pohujšanje jel Na merodajnem mestu v Briksnu je že zdavnaj vse znano, toda ničesar se ne ukrene. Gre vendar samo zoper kršč. socialce! Ce bi kršč. socialni župnik kaj takega storil! Mnogi nočejo več iti k maši v Wenns in gredo v sosednje kraje. Torej prav lepe razmere! Na eni strani štrajka župnik — na drugi strani pa vaščani.
Umetnost in književnost.
: „Nail Zapiski/1 socialna revija, zv. 7. ima sledečo vsebino: Dr. Dermota: Učiteljska gonja. Abditus: Kulturni boj in drugo. J. Pahor: Sociologija vojaštva. Pregled: Politični, socialistični, polemika, literarni, šolstvo.
Iz stranke.
o Nova zmage na Nenikem. V petek je bila v Friedbergu ožja volitev za nemški državni zbor. Po hudem boju je zmagal socialno-demokratični kandidat Busolt, ki je dobil 12.383 glasov. Njegov nasprotnik, agrarni kandidat pl. H e 1 m o 11 je dobil 9124 glasov. Pri prvi volitvi je imel Busolt 9551, Helmolt 6396 in nacionalni liberalec C a Iker 4397 glasov. Vsa zadnja leta je bil okraj v rokah agrarcev, in ga je zastopal grof Oriola. Socialna demokracija je torej pridobila popolnoma nov okraj.
Shodi.
Shodi m konsnmno drnktvo se vrše te dni v Ljubljani in okolici ljubljanski. Vabimo, da se jih konmnaentje obilo udeleže.
Socialni pregled.
** Ueidaa pogodba med mizarikimi pomočniki in mojltri v Ljubljani poteče konec tega meseca. Pomočniki so predlagali, da naj se obnove pogajanja, toda mojstri so odlašali in odlašili in slednjič izjavili, da se nečejo pogajati skupno. Ta korak bo v škodo mojstrom, zakaj pomočniki so dovolj potrpežljivo čakali in ponujali sporazum mirnim potom. Pomočniki so ravnali po pogodbi točno. Dolžnost mojstrov bi bila tudi, da bi prijeli Kranj »ko stavbinsko družbo in njenega ravnatelja Pammerja, ki je prvi prelomil pogodbo, ki je s tam pojedel častno besedo, ki so jo dali imenom firme nje zastopniki. Takih škodljivcev bi se pač morali mojstri tudi sami braniti in pomočniki bi jih v enakih slučaj h radi podpirali kar se pa da doseči le potom mezdne pogodbe, ki jo čuvata z vso odločnostjo obe stranki. Pomočniki se bodo te dni posvetovali končno o tej itvari in ao
—	na razpolago. — Na .Slovenčeve* čvekarije se pa organizacija mizarskih po- močnikov za enkrat sploh ne bo ozirala.
Zadnje vesti.
Bienerth na avdienci. Dunaj, 27. junija. Ministrski predsednik baron Bienerth je bil včeraj ob 1. popoldne pri cesarju na avdienci, kije bila prav dolgotrajna. Bienerth je poročal o položaju in o tekočih političnih vprašanjih.
Gosposka zbornica. Dunaj, 27. junija. Danes je gosposka zbornica začela razpravljati o proračunu.
Minlitrikl ivet. Dunaj, 26. junija. Včeraj e ministrski svet imel sejo pod predsedništvom jarona Bienertha. Bavil se je z vprašanjem ita-ijanske fakultete in s slovenskimi zahtevami. Stališče, ki ga je ministrski svet zavzel, se naznani jugoslovanskim poslancem. V torek ima baron Bienerth sestenek z jugoslovanskimi poslanci.
Železnlika nezgoda v Bohinja. Bohinjska Bistrica, 27. junija. Osebni vlak št. 12, ki vozi iz Trsta na Dunaj, je danes ob 8. dopoldne trčil ob tovorni vlak št. 87, ki je ostal v tukajšnji postaji. Pet tovorni h, voz je močno poškodovanih. Sreča je še, da ni človeških žrtev. Le pet oseb je lahko, baje neznatno poškodovanih. Škoda na blagu se ceni na 100.000 kron.
Goriika volitev. Gorica, 27. junija. Pri včerajšnji dopolnilni volitvi za državni zbor na mesto odstopivšega Maranija je bil izvoljen, kakor se je moralo pričakovati, italijansko liberalni kandidat Dionis Ussai. Socialni demokrat Callini je dobil 253, italijanski klerikalec dr. Bugatto pa 222 glasov.
Vojaiki kazenski red. Dunaj, 27. junija. ,Sonn.“ u. Montags Zeitung* poroča, da je Hof-richterjev proces dokazal neizogibno potrebo, da se spremeni vojaški kazenski red.
flofrlchterjeva afera. Dunaj, 27, junija. V soboto je bilo Hofrichterju dovoljeno, posloviti se od svoje žene in sestre. Hofrichter je že oddan v vojaško kaznilnico v Mollersdorfu kot kaznjenec prvega reda.
Aretacija avstrijskega korespondenta v Peterburga. Peterburg, 27. junija. Zastopnika avstrijskega korrespodenčnega urada, barona U n-gern Sternberga so aretirali, ker je osumljen, da je neki (?) tuji državi izdajal ruske vojne tajnosti. Baron Ungern Sternberg je ruski državljan.
Boj s policijo. Pariz, 27. junija. Neki mizar, ki je bil pred kratkim pri nekem spopadu s policijo ubit, je bil včeraj pokopan. Po pogrebu so bile velike demonstracije, katere je policija hotela preprečiti. Nastal je boj in policija je poklicala konjeništvo na pomoč. Policija in kavalerija sta napadli demonstrante z golimi sabljami. Z nasprotne strane se je v odgovor streljalo. Ranjenih je 15 policistov in 20 demonstrantov.
Portugalska kriza. L i s a b o n, 27, junija. Na kraljevo vabilo je Sonza sprejel nalogo, sestaviti novo vlado.
Grikl bojkot. At ene, 27. junija. V odgovor bojkotu, ki, je na Turškem razglašen proti grškemu blagu, se je na Grškem razglasil bojkot proti Turčiji. Vsled tega je več turških lastnikov ladij odpustilo svoje osobje.
Krečansko vprašanje. Carigrad, 27. junija. Pokroviteljne sile so naznanile velikemu vezirju, da bodo varovale turško suvereniteto na Kreti pod vsakim pogojem. Ako se Krečani ne bi vdali zahtevi velesil, da pripusta mohamedanske poslance v skupščino in jim ne delajo težav, hočejo pokroviteljne sile izvajati posledice iz tega. Nadalje so sklenile, da pošljejo pred Kanejo vsaka po eno ladjo (torej skupaj štiri); moštvo se pa ne itkrca, ako ne nastane potreba.
Ladja v ognja. Pariz, 27. juunija. Iz La Grosse se poroča, da se je na morju vnel osebni parnik, na katerem je bilo 1500 potnikov. Kapitanu se je posrečilo, doseči obr|žje, kjer se je začel ogenj gasiti. Večina potnikov je rešena; utonilo je pa mnogo žen, ki so hotele rešiti svoje otroke na ta način, da so jih pometata v vodo in skočilo za njimi.
flKo že nisU, poSljltc naročnino!
Raznoterosti.
t Smrt irakoplovca Robi. V Stettiou je ponesrečil nemški zrakoplovec Tadej Robi, star 33 let. Nabralo se je bilo na tisoče občinstva, da gleda zrakoplovne poskuse raznih aviatikov. Ker je pihal izredno hud veter, se niso upali, spuščati se v zrak. Občinstvo je pričalo ter zahtevalo vzletanje. Prvi se je spustil v zrak inženir Grade, ali se hitro spustil zopet nazaj na zemljo, češ, da ga more pri takem vetrn doleteti le smrt. Potem je šel v zrak Tadej Robi; ko je bil kakih 100 m visoko, ga je prijel močan veter in Robi je padel na tla ter se ubil — žrtev neusmiljenega občinstva.
Poslano.*)
»Slovenski Narod" je prinesel prošli teden vest, da jaz prt klicu jem obdolžitev nekih oseb v Zagorju, da so raztrgali rdeče zastave. Ker nisem poslal jaz nobene izjave in nobenega poročila glede tega v ..Naprej4' in tudi ne glede storilcev, je torej docela krivično, če se to podtika meni.
V	Zagorju ob Savi, dne 27, junija 1910.
M. Čobal.
*) Za dopise s tem naslovom ne odgovarja uredništvo.
Zagrebška tovarna tvrdke fenrik Francka sinovi,
v vsakem oziru novodobno urejena,
Izdeluje avoje proizvode izklJuCno le Iz najboljših SiTOVlU.
V	Va§ prid bode, bodete II pri nakiipovar\ju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu
pravemu iFranckovem: kavnem pridatku 2 mlinčkom, Tovarniška mamka* i t zagrebške tovarne.
«tM«aV.tUIM«il!i.V.	__	j
f Hotena sreči. Na L>oydovem parniku »Sultan* ae je je pripeljal v Kotor iz Krfa mlad zaljubljen parček. A še nista izstopila, so ju že aretirali. Bila sta 22 letni David Ha, ki je pred svojim pobegom >z Krfa oftetu ukradel 20.000 frankov in njegova 18 letna jako lepa ljubica. Pri Iti so še našli 17.000 frankov. Poslali so ju naraj v Krf.
f Dogovori o dalmatinskih želazuicah Avstrijski železniški minister Vrba je bil te dni v Budimpešti ter imel posvetovanja z ogrskim žel. ministrom o dalmatinskih železnicah. Predložil je pri tej priliki načrt, po katerem naj bi se zgradila zvezna proga z Dalmacijo od Novega do Knina tako, da bi šla ob rek: Uni, katera proga bi bila 75 km krajša nego dosedaj nameravana. Po večurnem posvetovanju se je doseglo med obema ministroma sporazumljenje glede dalmatinskih železniških zvez. Vršila se bodo v tej zadevi še nadaljna pogajanja.
t Nezgoda tirolskega namestnika. Tirolski namestnik Spiegelfeld se je udeležil ob priliki potovanja skozi Predarelsko, da si ogleda škodo po povodnji, blagoslovijenja nekega novega parnika /.a Bodensko jezero. Pri tem se mu je spo-dtsnilo in se je ranil na nogi tako hudo, da mora ležati.
t Najraziirjenejša knjiga na svetu je gotovo kitajski koledar, ki ga izdavajo vsako leto v osmih miljonih eksemplarjev. Ta koledar se tiska v Pekingu in nikdo nima pravo v celem carstvu, da bi izdal knjigo, ki bi imela nekaj enake vsebine, kajti knjiga je cesarjev monopol.
t tiegai-Menellkovo premoženje. Abesinski Neguš Menelik še vedno živi in še misli nemara dolgo voditi za nos svoje njegove smrti željne nasprotnike. Sedaj je namreč dal vse svoje bajne zaklade prenesti v neki podzemski labirint, ki ga straži njegov najzvestejši zaupnik. Menelik ima največji rubin, mnogo drugih draguljev in čistega zlata.
f Nova trdnjava. Kakor poročajo češki listi, hoče vojna uprava mesto Prerov na Moravskem spremeniti v trdnjavo. Okoli mesta hočejo zgraditi velike moderne fortifikacijske zgradbe. Vojna uprava smatra to mesto zaradi tega za tako važno, ker je križišče večih železnic.
f Nesreča na reki. Iz Nižjega Novgoroda se javlja. Na parniku „Rus“ se je razletela cev pri parnem kotlu. Več oseb je dobilo nevarne opekline. Drugi so hoteli parnik zapustiti s pomočjo rešilnega čolna; pri tem je padlo več ljudi v reko in utonilo.
e Delavski kolek za Kranjsko, Štajersko in Korofeko. Založništvo tega koleka, ki je slično onemu za Goriško, Istro in Primorsko, je po nalogn hsvr-ševalnega odbora stranke prevzel sodr. Ivan Kocmur, pri katerem imajo organizacije in zaupniki na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem odslej napravljati svoje naročbe. Organizacije na Goriškem, Primorskem in v Istri naročajo kolek slejkakor-prej pri sodrugu Jos. Petejanu v Gorici. Sodrugi in organizacije, tako strokovne kakor gospodarske, ■o naprošene, da se pridno poslužujejo delavskega
glednicab, zavojih itd. Naj se ne odda nobena . pismena ali kaka druga pošiljatev, da bi ne bilo na i njej delavskega kolka. Dalje se lahko naleplja na vstopnice pri raznih delavskih priredbah, na dopit-nice in zalepke pri šaljivi pošti ter tudi na dobitke pri sreColovu, tomboli itd. Noben sodrug naj no gre na volišče, ne da bi poleg imena kandidato- ; vega ne nalepil vsaj en delavski kolek. Vsaka delavska veselica ali druga priredba služi tudi v to, J da se mpefia čim več delavskega kolka. Prosijo se : še posebno vse strokovne in gospodarske organizacija, naj sklenejo, da se vsa pisma opremijo z delavskim kolkom. Naročbe iz Kranjske, Štajerske in Koroške je pošiljati edino na naslov: Ivan Kocmur, Ljubljana, Gosposka ulica št. 12. Cena kolku e v Ljubljani ista, kakor v Gorici. Posamezen sz vod stane 2 vinarja. Manj kakor 50 kolkov je po pošti ne pošlje, izvzemši če se obenem vpošlje tudi denar. Da ni preveč nepotrebnih troS- . kov (za naknadno pošiljanje denarja in eventualne opomine), se priporoča, da se obenem z naročbo vpošlje tudi denar (lahko tudi v poštnih znamkah).
—	Sodrugi in organizacije, sezite po delavskem kolku!
Franjo Parkelj
lastnik reklamnega in plakaterskega podjetja, snaženje stanovanj in okenj
Ljubljana
Šelenburgova ulica O 52—5	izvršuje
vsa v to stroko spadajoča dela točno in po zmernih cenah.
KO
Gostilna ,Prl panju1
EEE Vegova ulica št. 10 55
se priporoča za mnogobrojen obisk
lastnik Ceonardo Galante
ima-najboljše pijače; dobiva se izboren epelinkovac*, gorička, istrska, dalmatinska vina in dolenjski cviček po najnižji ceni.	26—14
III I! I lil Ih I! I 1:1 lil lil lil lil I •
Kavarna
,Unlone' v Trsta
ulica Oaserma in Torre Blanoa
Cjubljana
Dunajska cesta it. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino In obrt.
Pisalni stroji „Adler“. Uozna kolesa.
=== Ceniki zastonj in franko. —r~ ia
52-61
Častiti gospod
Gabrijel Plccoll
lekarnar
v Ljubljani.
Vašo tinkturo za želodec sem 2e vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Sterle
liljatvab, kakor: pismih, Stopnice, balkoni spomeniki stavbeni okraski Ltd.	zalepkab, dopisnicah, raz- j | Kranjska be 10—'6	tonska tvornica Tri! v Ljubljani«	pri Št. buč & Komp.	Petru ■■ Krasu. Cementne cevi v vseh dineniljah barvaste plošče 1. t d.
Selniška dražba združenih plvovaren Žalec In Laški trg				
itav. 108.
v Ciubljani
Telefon itev. 109«
prlpiHOt it«]«
Izborno pivo v sodcih In steklenicah.
ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI.
61—16
		
'i	88
	£
	B8
	m
	-—-
vozijo sedaj le po tfomaAl avstrijski progi
62—27
Avstro-Ameri kana
Trst - Newyork, Buenos Aires - Rio de Janeiro
z nuj novejšimi brzoparniki z dvema vrtenicama, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sveti kruh, posteljo, kopelj i. L d.
Odhod parnikov: V severno Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Vsakovrstna pojasnila dajo drage volje brezplačno pri glavni agenturi ca Kranjsko, Štajersko in Koroško:
Simon Kmetetz, Ejnbljana, Kolodvorska ulioa 88.
ia Mfamai urtfaik Fi»« Ridl,
TW» Iv, Fv, Uapret v Klinja*