Leto XXIII., št. 290 Ljubljana, petek 24. decembra 1943 — Cena t- L Upravoiitvo. ~|uOnao*, fuctinueva alica S. Telefoo fe. »1-22 31-23 31-24 toitfiicj jUvieieK Liubiiana. Puccinj|cva ulica i - leletoo it JI-22 do JI-26 Podruimca Nove mesto: Ljubljanska cesta 42 Ukiiučnc tisto pstve za aglast a Italije iti inojerp-rvn t 'PI S. A.. MILANO RaCuoi a iuOi lanske pokra unc pri pojtno-čekovnem javodu St. 17.749, za ostale kraje Italii." Ww*ie Conti Corr Post No 11-31 IS Sowjetische DnrcfeSmschsvei^iidie selielterten ff —- ---—--O ---- denen SleHen der Ostfront abgescMagen Aus dem Fiihrerhauptquartier, 23. Dez. DNB. Das Oberkcmmando der Wehrmacht gibt bekannt: A m Briickenkopf von Nikopol vvurden mehrere schvvachere Angriffe der Sovvjets abgevviesen. Siidbstlich Kirovvograd setzten unsere Trupj>en ihre Angriffe tort und nalimen ein vvichtiges Hohengelande. VVeiter nordlieh vvurde eine sovvjetische Kampfgruppe e ngeschlossen und vemichtet. Im Ranro von Schltomir scheiterten mit starken Infanterie- und Panzerkraften ge-fiihrte feindliche I>iirehbruchsversucfce n^ch fcartnackigen Kampfen. 76 Sovvjetpanzer wurden abgeschossen. Nordwestl»ch Retschltza vvarfen unsere Truppen nach Abvvehr feindlieher Gegenangriffe die Bolschevvisten vveiter zuriiek. Im Abschnitt von Witebsk beschriinJite sich der Fednd gestem auf ortliche Angriffe. die abgeschiagen vvurden. Das U. BataiUon des GrenadierregS-ments 528 ur.ter Fiihrung des Hauptmanns l>oenmann hat sich in den schvveren An-griffn- und Abvvehrkampfen siidvvestHch Slobin besonders bevv&hrt. m tSiiditalien griff der Feind vviedcrfcolt mit -»tarker Panzer- nnd Schlachtflie^er-unterstiitzuag im Abschnutt von Ortona itn. Samtliche Angriffe vvurden in erbit-terten Kampfen unter hohen Veiiusten fiir den Feind abgevviesen. Funf Panzer vvurden abgeschossen. An der iibrigen Front verlief der Tag rulifg. Vor der norvvegischen Kiiste griffen funf britfache Torpedoflugzeuge ein deut-senes Unterseeboot und evn kleines Fahr-zeug der Kiiegsm&rine mit mehreren Torpedos erfolglos an. Zivei der angrei-fenden Flugzeuge vvurden vemichtet, ean drittes in Brand geschosj»en. Nordamerikanische Bomlier drangen am gestrigen Tage unter dem Sciiutz stnr-ker Bevvolkung nach Nordvvestdieutschland ein. Dureh Luftverteidigungskrafte zer-sprengt und am zusammengefai-sten Angriff gehindert, vvarf der Feind vvahllos Spreng- und Brandbomben auf mehrere Orte. 28 der angreifemlen Flugzeuge, da-runter 21 schvvere Bomber, vvurden abgeschossen. Vier vveitere Flugzeuge verlor der Feind iiber den besetzten Westgebieten. In den Abendstunden des gestrigen Ta-ges flogen einige feindiiche Storflugzeuge in das Rhedniand ein. Schnelle deutsche Kampfflugzeuge vvarfen in der vergangenen Nacht Bomben auf Eastboume. aa—— Umor treh nemških vojnih ujetnikov Berlin, 22. dec. DNB. Na tiskovni konferenci zunanjega ministrstva je bila v sredo popoldne objavljena naslednja nemška ur: dna izjava: 1. V Harkovu se je vršil tako zvani »proces« proti trem vojnim ujetnikom, pripadnikom nemške vojake, dvema častnikoma in enemu podčastniku ter proti ruskemu šoferju, ki so bili obtoženi, dozdevnih umorov civilnega prebivalstva v zasedenih vzhodnih pokrajinah. Očitek, ki je proti njim naperjen, je teko bolesten in neumen, da se je lahko porodil le v možganih onih perverzni kreatur, ki so se že prej posluževale takih postopkov, da so z njmi v lastni deželi odvrnile pozornost od resničnih krivcev. Ko je boljševizem spravil s svoji-m= gospodarskimi ukrepi prebivalstvo že na reb obup3- je iznašel t:ko zvane »škodljivce«, na katere je potem osredotočil jezo množice, da bi odvrnil njeno pozornost od ed no odgovorne sovjetske vlaie. Znano je, da so k takim škodljivcem spadali tudi ino-zemsk' Inženjerji, med drugimi angleški zastopniki tvrdke »Metropo litem. Vickers«. Kasneje so bili to visoki državni funkcijo-narji, generali in celo maršali. Vsi ti so bili na ta način obtoženi in prisiljeni, da so v javnih postopk:h, sl:čno kakor v srednjeveških čarovnišk h procesih, izrek-li m priznavali najvažnejše samoobtožbe. Razr-vani vsled najrafmranejših metod duševnega. mučenja so priznali ti ubogi reveži zločine proti državi, ki jih niso n'kd:r storili, niti jiih niso n'kdar mogli storiti. Posamezni poizkusi, kakor n. pr. dejanj in-ženjerja Badčkina ali namestn'ka zunanjega komisarja KrestinskegOi, ki sta hotela svoji pr znanji, dani v preiskovalnem zaporu, med sodno razpravo preklicati, so b'ii takoj korigirani. Med kratkim odmorom prt razpravi so bili obtoženci znova tako mučeni, da so popolnoma -"zgubili vsako odporno sflo in so čez eno uro znova vse priznali, kar so od njih zahtevali. Takrat je pisal angleški tisk. da je to, k'r se dogaja v teh navideznih sodn-"h proces h in g čimer se slepi svetovna javnost, zoperna komedija, ter se je spraševal, ali ne morejo priti žrtve s svojim prostovoljnim priznanjem dovolj hitro na vislice. Najboljšo sodbo o teh navideznih procesih p?i je izrekel 1. septembra 1. 1936 Churchill, ko je dejal: »Mnogi, ki vsled pozne pokore teh podle-žev. ki so brez premisleka krojil' usodo ti-sočev dobrih ljudi, še n;so prišli ob sapo, se niso nič manj zgražali nad umetno krinko tega procesa. Tu smo vedeli, kakšen razdor zija med komunističnim mišljenjem in med ostalim svetom-« 2. V Sovjetski Rusiji vi?da lakota in vedno večja vojna utrujenost preb valstva. Stal:n si danes več ne upa postaviti lastnih ljudi pred forum teh zoprnih počasfmh sodišč. Da bi odvrnil pozornost prebivalstva oj zloč'nov sovjetske vlade sili sedaj posamezne nemške vojne ujetnike z mučenjem in z žvčnim uničevanjem, bodisi k skupnim pozivom nemškemu narodu ali nemškim vojakom, bodis', jih postavlja pred posebna vojna sodišča. Tudi iz njih so boljšev:ki z znanimi sredstvi židovsko-sadstičnega mučenja izsilili priznanja o zločinih, ki jih josno n'so n:kdar storili in sploh storit= niso mogli. Značilno je. da sta v tem navideznem procesu v Harkovu nastopila ista bran:lca Kesnačejev in Kr»-modov, katerima je skupno s krvjo orna-deževanim Višinsk m že prej vedno uspelo, pripraviti žrtve takratnih navideznih procesov k priznanjem in jih s tem sprav'ti na vislice al pa do obsodbe na strel v tl-n k. 3. Ne čudi nas. če ti zločinci v sovjetski vlad: uganjajo svojo propagando s tako bestijalnimi metodanr. Poznrmo jih kot morilce pri Katinu in pri Vinici 'n ne dvomimo da bodo vs: ujetniki, ki bodo padi' tem bestiJam v roke, prej ali slej itak izgubljeni, pa bod si, da bodo na mesUa ustreljen' ali pohab'jcni. bodis1 da bodo kot sužnji mučeni do smrti, bodisi- da bod0 z najbolj rafin:ranimi sredstvi, kar si jih lahko Izmislijo boljševiški možgani, prisiljen' k propagandi za Sovjetsko zvezo, ob koncu jih bo vedno čakala smrt. Poštenega človeka pa pri teh nav;deznih procesih na1x>!j odbija svetohlinstvo, s katerim so b:li pod videzom pravičnosti umorjeni trije nedolžni nemšk vojni ujetnik', tako kakor bi bili oni edine žrtve boljšev:ške brutalnosti. Vse to pa nas ne sme čuditi. To je usoda, k bi je bra deležna vs^. Evropa, ako bi boljševizem kdaj zmagal v tej vojni, če pa je- kakor poroča Reuter sovjetski državni tožilec Izjavil, da je bil ta proces izveden v soglasju z načeli, k' so bila glede »obsodb grozodejstev« sprejeta v izjavi, katero so v Teheranu podpirali predsednik Roosevelt, maršal Stalin in min. predsednk Churchill, potem dobi ta umor popolnoma drugačen pomen. S tem postajajo drž vn'-ki obeh anglosaških narodov soodgovorni za ta zločin. V bodoče se bodo morala nemška vojna sodišča vsled tega baviti z onimi angleškimi in ameriškimi ujetniki, ki so zakrivili težke kršitve mednarodnega prava, ki pa doslej še niso bili postavije-n' pred sodišče. KarRcvsfcl zbuja f^sblesn Berlin, 22. dec. DNB. Uradna nemška izjava o navideznem procesu v Harkovu je močno vplivala na zastopnike inozemskega tiska. Posebno zan manje je zbudil končni zaključek nemških krogov, ko so identificiral' Churchilla in Roosevelta z osnovo, na kateri je bil ta proces vprizorjen in izveden. V nemških rokah so namreč številni angleški in ameriški vojni u-etniki, .ti so po veljavnih predpisih mednarodnega prava na vsak n:č:n vojni zločnei. Sedaj bodo nemške vojaške oblasti pris ljene točneje preiskati njihova zločinstva. Na vprašanje, ali bodo v zvezi s tem razpravljali tudi o problemu letalskega terorja, se odločilni berl'nski krogi niso izjavili in je treba počakati, kako širok bo okvir napovedanih preiskav vodnega sodišča, vendar pa ne dopuščajo v Berlinu nikakega dvoma, da bodo ukrepi z nemške strani vedno v soglasju z obstoieč mi mednarodnimi dogovori ter prav v nasprotju z neverjetnimi kršitvami haških konvencij in vseh drugih dogovorov v zvezi z zaščito vojn h ujetnikov, ki so bile izvršene v navideznem har-kovskem procesu, čigar sodba je bila že v na.prej določena. Za sedaj smatrajo v Berlinu, da je podana gotova zvez: med cinizmom. s katerim -ie obravnaval Reuter ta proces, in med sadizmom, s katerim gledajo sovražniki na letalski teror. Iz j v, kakor na pr. ameriškega novinarja Valterja M llinsa, ki se norčuje iz domnevnega obžalovanj? uradnih nemšk:h krogov zaradi opustošenja Berlina in ki trdi, da je življenje nemških žena in otrok mani vredno kakor pa nujna potreba po razbitju nemškega vomega stroja in po ohranitvi 1 - st-n:h vojakov, tu nikakor ne odlagajo med star papir, temveč izpopolnjujejo z njimi že prepolno zb'rko dokumentov, k' dajejo problemu letalskega terorja z vsemi njegovimi posledicami prnv posebno barvo. Ali bo Valter M:llins iz Londona še potem tako ošabno in objestno govoril 0 tem vprašanju, ko bo Nemč'ia izvajala posledice vsled tega angloameriškega krvnega dolga, bo treba po mnenju nemških krogov pač tudi še počakati. Olplcsnatski ^astot^ik Japcm$!tee na Hsrvat^lsesia Zagreb. 17. dec DNB. Prvi diplomatski za-stopn:k Japorske pri Nezavisni Državi Hrvat- : ski, Miura. je včeraj po svojem nastopnem obisku pri zunanjem ministru dr. Srie-ranu Pe-r'ču sprejel hrvatske novimrje, k; jih je no- i zdrav;l z izjavo, da je srečen, ker ima nalogo j izgraditi japonsko diplomatsko zastopstvo na ! Hrvatskem, kajti «im osebno zelo občuduie i staro kulturo Hrvatov, ki so znali en-ko moj- i strsko sukati meč. kaker voditi plug. Hrvatska je kot član trojnega pakta pokazala tudi v tej i vojni, da je poklicana k sodelovanju v novem ' evropskem redu. M ura je dejal, da smatra za svojo nalogo utrditev in poglob;tev sedanjih že obstoječih zvez med Japonsko in Hrvatske. Prvi japonski epravnik poslov v Za«r bu. Miura. deluje kot diplomat že deset lei v Evropi in je bil zadnje čase svetnik japonskega poslaništva v Berlnu. Že prej se je bavil s hrvatsk;mi vprašanji. MMItllllllfflllfllNm^ Če hočete, da bo tudi vaša srca napolnil mir božji, nikar ne bežite *5red zapovedjo božjo: Bodite usmiljeni! 1 ■-V-..!- jffifr m-. 1 M M llktli nik dao eaaco poocdeiika Naročnina mata ■nitoo Lo 18.—, aa iMonciiurro »kliuioo * »Pooedeliskim Ja-Docn« Lit 36.90. Ucedniitvo t LW)l)m. Poccmrjera alica ta. 9. — Telefon ker. 31-22 . 31-23. 31-24. Rokoplil «c o« vračat o. Sovjetski poizkusi prodora so se izjalovili Fd Kifcvgradu novi nemški napadi — Važno višinsko ozemlje zavzeto — Slabotnejšl boljševiški napadi na raznih mestih vzhodnega bojišča odbiti Fiihrerjev glavni stan, 23. dec. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Na nikopoljskem mostišču je bilo odbitih večje število slabotnejših sovjetskih napadov. Tudi angleški vojaški strokovnjak' poizkušajo z vsemi sredstvi zaustaviti prera-no vzplamteli optimizem. Tako piše vojaški sodelavec »Da'ly Maila« Liddel Hart: »Ako bi hoteli sploh opaziti zavezniško na- .Tužnovzhodno od Kirovgrada so nadalje- I predovanje v Italiji, potem bi morali ziru- vale naše čete svoje napade in so zavzele važno višinsko ozemlje. Dalje severno je b la obkoljena in uničena sovjetska bojna skupina. Na področju pri žitomiru so se Izjalovili pa trdovratnih bojih sovražnikovi poizkusi prodora z močnimi pehotnimi in oklopnimi silami. 76 sovjetskih oklopnikov je bilo sestreljenih Severnozapadno od Rečice so vrgle naše črte po obrambi sovražnikovih protinapadov bo-Mševike dalje nazaj. V odseku pri Vitobsku se Je včeraj sovražnik omejil na krajevne napade, ki so bili odbiti. Drugi bataljon 523- grenadirskega p°'k v pod poveljstvom stotnika Doermanna se je v tefkih napadalnih ln obrambnih bojih .južnozapadno od žloblna posebno odlikoval. V južni Italiji je sovražnik ponovno napadel z močno podporo oklopnikov ln bojnih letal v octeeku pri Ortoni. Vsi napadi so bili v ogorčenih bo'lh s hudimi Izgubami za sovražmka odhiti. 5 oklopnikov je b"o sestreljenih. Na ostalem bojišču je potekel dan mirno. Pred norveško obilo je brezuspešno napadlo 5 angleških torpednih letal nemško pedmorpioo in manišo ladio vo.ine mornarice s več torpedi. Dve na.T>ada,'OČi letal; sta bjli uničeni, tret?e pa zažgano. Severnoameriški bombniki so včerajšnji dan pod z"šč;to močnih ob!akov prileteli rad sevemwnad.no Nemčijo. Sovražnik, ki so »ra p~ot11et?«!r=ke obrambne sile razpr-š:1p fn mu onemoro^le strnien napad, je fcrez izbere vrnrel rnš;Ine in zaži*ralne bombe na več k^ofev 28 n^n^daiočib letal, med rv'rr.1 21 težkih bombnikov, je bilo sest*-Ijemh. 4 na dol in ii letita fe lzgub'1 sovražnik na-n zasedenimi sovražnim? ozemlji. V večernih urah vč«raJšn*e«n dne Je prl-M^H nekaj sovražnih motilnih letal nad Porenj". Nemška brza borna ?etala so v pretekli noči vrgla bombe na Eastboume. PoSsžal v si^^ajjem odseku vzlio^ne^a bopsča Berlin, 23. dec. D.^B. Mednarodni informacijski urad poroča o bojih v srednjem odseku vzhodnega bojišča: Posebno uspešno so potekale v srednjem odseku vzhodnega boj šča operacije nemške bojne skupine, ki je zapadno od Be-rezine že prejšnji dan zadala boljševiškim oddelkom gardskih strelcev silovite udarce. Navzlic nepreglednemu in težavnemu močvirnatemu gozdnatemu ozemlju je po začetnem žilavem odporu uspel nemški napad in z odločnim sunkom proti umikajočemu se sovražniku so nemške čete naglo osvejile važno ozemlje. Med temi operacijami je uspelo zamašiti luknjo v bojni črti, ki je že dalje časa obstojala, in razen nekaj ujetnikov uničiti sovjetsko divizijo gardskih strelcev. Nemške čete so se polastile številnega težkega orožja in velikih količin vojnih potrebščin. Na gozdnem ozemlju pri Vitebsku so boljševiki na cesti Vemč-Vitebsk ponovno napadli z večjim številom strelskih divizij in številnimi oklopniki neko nemško pehotno divizijo, da bi tu na czkem prostoru tudi za ceno največjih žrtev izsilili že večkrat zaman poizkušeni prodor. Čeprav se je nemška divizija že več dni neprestano borila proti številčno mnogo nadmočnim sovjetskim silam, je tudi sedaj obvladala neprestane ves dan trajajoče boljševiške napade, zajezila nekatere krajevne vdore in prizadela sovražniku težke izgube. V poznih popoldanskih urah so zasuli boljševiki celotni napadalni odsek s močnm topniškim ognjem, kateremu pa nemške baterije niso ostale dolžne odgovora. Kasno zvečer pa je bila nemška fronta po povelju umaknjena na pripravljene postojanke, na katerih pa so boljševiki v nadaljevanju svojih naredov naleteli na uspešen odpor nemških rezerv. Težki boji so se nadaljevali z nezmanjšano silovitostjo tud; vso noč. Po dosedanjih delnih vesteh je b'!o 20 sovjetskih oklopnikov onesposobi jenih b"rbo. Posebno občutne pa so rarrah biti izgube pri boljševiških izpad'h. k-rit i njih pehotni oddelki so bili naravnost zasipeni z morilsko točo granat in izstrelkov.' Na vdornem področju pri Nevelju so se predvčerajšnjim omejili boljševiki na srdite tcda brezuspešne napade severnozapadno od mesta. Tudi uporaba močnejših skupin oklopnikov jim ni tsrinesla usWha. Po un'čenju 11 cklopnikev so propadli napadi sovjetskih strelcev že pred bojno črto. ženeva, 23 dec. DNB. Potem ko je an-gloameriški tisk že pred tedni napovedoval, ca bedo že pred Bož:oem angloamer-ške čete zan asi j vo vkorakale v R'm. mo- žiti vse ozemeljske osvoj tve, kajti po 10 dneh silovitih bojev je bilo osvojeno le malo nad eno miljo ozemlja. V resnici je tako. kakor pišejo poročila, da napredujemo le meter za metrom.« Prepad med zastavljenim' in doseženimi cilji zaveznikov ostaja, piše Lid lel Hart, še vedno zelo vel k. Jasno postaja, da ne bo več možno ob tem poznem času italijanske vojne zadeti Nemcev s kakim uničujo-č'm udarcem. Zato se ponovno postavlja Strnitev v enotno protikomunistično naredno Sronto Dogodki, ki se razvijajo na naših tleh, kličejo vse p°štene in dobri>misleče Slovence, da se strnejo v trdno in enotno celoto. Protikomunistični pokret bo tako na svoji močni idejni oSn°vi m svojih jasno določenih smernicah za samoobrambni boj proti komunistični pogubi zavzel še pro-dorneiši razmah. Pcraz komuniit°v v Kočevju je n°v velik uspeh v tem pravcu in nov prepričujoč dokaz, da komunizem pri nas niti od daleč ni tako močan, kakor to o njem ra znaša jo njegovi agenti in simpatizerji. Dov°lj znano je, da si m°ra svoje zdesetkovane vrste izpopolnjevati s prisilnimi mcbiliziranci. ki so s srcem in dušo na drugi strani in ki jih samo skrajno brezebzirna krutost komunističnega vodstva tira v b°rbo. Ti prisilni bojevniki zato niso posebna prido- škov, saj gre vendar vsa borba le še za prestiž, pri čemer naj bo dovoljeno vprašanje, ali se lahko zares še pričakujejo večji rezultati. V treh mesecih od izkrcanja pri Salernu so zavezn ške čete napredovale vsega skupaj 70 milj na cesti proti Rimu, 80 nada1^-njih milj jih še loč" od tega mesta. Ni bilo mnogo doseženega, temveč je bila glavna posledica povsod v Italiji razširjeni kaos. PsihološKo presojano padajo razruše-nja in beda v Italij' naz j na anglo-ameri-ške rame. Igra tega polževega napredovanja in njene posledice bodo kaj malo vzpodbudile osta^ narode v zasedeni Evropi, da bi pozdravili zavezn ški prihod z veseljem. Dobro bo, če tega ne izgubimo izpred oči. Na italijansko bojišče poslan' posebni dopisnik »Da lv Talegrapha« piše, da so se koncentracije topništva na. italijanskem bojišču 'zkazale kot izredno neprimerne in malo koristne. S t sočimi izstrelki namreč v najboljšem primeru uspe poriniti sovražnika eno m ljo nazaj, toda prevoz munici-je predstavlja težko obremenitev plovbe in suhozemskih prevozov. Jesžna Italija pod britanskim jarmom Benetke, 21. dec. DNB. Badoglijev list »Gazetta del Mezzogiorno«, ki izhaja v Bariju, poroča, da je bilo v kroju San Gor-gio v bližini Tarenta 7 oseb od angleškega vojnega sodišča obsojenih na smrt ter ustreljenih. Med obsojenci sta bili tud* dve ženi. Vse ribiške ladje, ki imajo prostora za več ko 3-čl nsko posadko, so bile v zasedeni južni Ital!ji zaplenjene. Po objavi britanskega mornariškega poveljnika na Jadranu jih ;e bilo treba med 5. in 12. decembrom izročiti anglosaškim ob:ln m poveljnikom. Ta ukrep, ki bo imel za preskrbo prebivalstva slabe posledice, utemeljujejo s tem. da je v zadnjem času več »faš stično usmerjenih oseb zbežalo prav s pomočjo takh čolnov«. Protiangfisške demonstracije v Neaplju Milan, 22. dec. DNB. V enem največjih neapeljskih kinematografov »Savoji« je pred nedavnim prišlo do večjih demonstracij, ko je angleški zvočni tednik predvajal prizore iz nekega taborišča italijanskih vojnih ujetnikov v Angliji. Poročevalec tednika se je norčeval iz »jedcev ma-karonijev«, ki so brez plaščev zmrzovali v angleški megli. Potem se je videlo ujetnike pri ponižujočem delu. Govornik je tolmačil slike in izjavil, da so vojni ujetniki sami zaprosili za delo, ki ga v Angliji opravljajo kaznjenci. Po teh besedah je nastalo vpitje in so morali film prekiniti in kino zapreti. Demonstracije so se še nadaljevale na cesti. Neapeljski vojaški poveljnik je nato moral prepovedati predvajanje tega tednika. Padovski škof proti terorističnim napadom Padova, 21. decembra. Padovski škof je v nedeljo v pastirskem pismu prebivalstvu svojega po anglosaškem tercrlst čnem napadu težko prizadetega mesta najostreje obsodil britansko-amerško letalsko vojno. »Najgloblje preziramo,« je dejal škof dobesedno, »barbarski, zahrbtni in podli napad, č gar žrtev je b'!o mesto sv. Antonu. Bilo .ie na vsak način nečloveško in neopravičljivo. ko so sovražni bombniki, kakor sem videl sam na lastne oči, v n'zkem poletu strel'ali s strojn eami na miroljubno prebivalstvo, moreč in ubijrjoč žene ln otroke, še enkrat ugotavljamo, da nasprotuje ta način boja vsem načelom človečan-stva ter da se posmehuje naukom evangeliji?,« Dva £cvražm%5va padalca ujeta Benetke, 23. decembra. Po poročilu lista »Provinca di Gor z a« je policija v Čedadu, ki leži med Vidmom in Gorico, prijela dva sovražn:kova padalca. Pr; zasliševanju so ugotovili, da sta dva mlada GHca, ki 9o jih ▼ Kiini potegni i v vojaško službo in sta bila po kratki vojaški izobrazbi s nadalom spuščena na itaPjansko ozemlje. S seboj sta imela eks-ra sedaj pojasnjevati ljudem, zato-j niso i plozivni :n zažiga'n material Predstojniki so utegnile doseči ta cilj. Angloameriški -isk . ju. kakor ^ ^^ izjlvila, pitali sem. da daje ta pojasnila po znanem vzorcu z ba- i uoanjata sabotažo ne slede na vojaške cilja gate ziran^em resn čneg- stania. L'Sici • j _„,„. . - * ^ J . j Glavno je. da prebivalstvo vznemirjata s citb večjim številom terorističnih dejanj. V Egptu vpraš nje, ali so nadaljn i napori za osvo- f/'«"" jitev Rima sploh še vredni truda in stro- > b,tev.za konuinizem, dasi trenutno ojac^> J 1 1 razredčene »brigade« in »bataljone«. Res- n ena doma po.-talo grozdje prekislo! Razni ameriški vojni dopisniki na južnoitalijanskem boj šču odkrito priznavajo- da so i upanja v vkor: kanje Montgomeryja v Rim S za božič klavrno propadla. Položaj na bo-j šču presojajo zelo realistično. Tako pravi zastopnik »Mutual Broadc"®ting Syste-ma«: »Mnogo preveč se govori o navideznih uničenjih nemških čet in pozablja, da med zadnjimi boj' naše Izgube nikakor niso bile majhne«. Ta dopisnik izraža tudi svoje presenečenje nrd kakovostjo nemškega orožja predvsem nad »Izredno uč;n-kovitimi strojn'cami«. Nemške čete so mojstri obrambe. Skoraj sleherno h'So na bojišču so izpremenili v pravo trdnjavo- so j ma prvotno ziav;li, da bosta uporabljena za »osvoboditev Grč;je« in celo na severnoafriškem letališču, kjer sta se vkrcala, sta bila prepričana, da iu bodo spustili na grško ozemlje. Oba ujetnika ne razumeta niti besedice ita-!ijanšč;ne. nična idejna usmerjenost ljudi, nagnanih v komunistične vrste, se tudi res takoj pokaže, čim se kje oslabi krvavi komuni-st 'eni teror. Pri tem kažejo vsa znamenja, da razbojniškemu vodstvu niti ni toliko do tega, da ima v svojih četah prisilne mobilizi-ranee, marveč je to ziočiniko početje le nov način uničevanja našega ljudstva. Prisilno m°bilizirane gonijo partijci s silo. brez zadostne priprave in oborožitve, ▼ najhujši metež. da jim siužijo k^t topovska krma. V taboriščih so vedno i/p-stavljeni morilskim nakanam raznih tipov politkomi-sarskega čina, ki jim sl.;.šajo za vsako ceno onemogočiti prehod v vrste pod Jenih Slovencev. V grožnji s smrtjo, če bi b;l kdo zak.ten pri posK asu Liega, pridružujejo še lainjive grožnje, da voju&ki ali domobranski oddeikl ust rele vsaiogar, kdor se jim pre_ii. Da te gro. i.j.* ne j-:l žejo več najbolje dokazuje učimo dejstvo, da od dneva do um-»a. na.a~-U-a število prt,ilnih mobilizirancev, ki uiuijajo iz komunističnih krdel in se izročajo nemšikm in domobranskim posadkam in patruljam. In bolj od vsega drugega op.&ovanja razmer v komunističnih krdelih priča o njih okoliščina, da so rešenci tako ogorčeni na komuniste, da večina njih prostovoljno stopa v domobranske vrste in prinaša v nje še več borbenega duha. čeprav ne tako neposredno ln tako okrutno kakor prisilni mobilizirane!, so tudi ostali Slovenci že skoro vsi na lastni kožsi občutili »blagodati« uničujoče komnns.ične revolucije. Kdor noče biti pred svojo vestjo in pred neizprosno ljudsko sodbo sp-kriv zločinov, storjenih nad našim naro. dom, mora slediiti zgledu rešenih prisilnih mobilizirancev in se pridružiti aktivnim borcem proti nesrečnemu komunizmu. Vsi Slovenci, ki hočejo dobro sebi in svojemu narodu, se morajo strniti v mogočno prod-komunistiično narodno fronto, ki bo na vseh področjih Javnega in zasebnega življenja temeljito pometla s komunizmom v vseh njegovih pojavih. —-tc Sovjetska zveza hoče obvladati srednjo Evropo ženeva, 22. dec. DNB. Namen pogodbe, ki jo je pred kratkim podpisal Beneš a Stal'nom v Moskvi, je po pisonju »Giasigow Heralda« ta, da bi Sovjetska Rusija v primeru zavezniške zmage stopila na mesto Nemčije. Sovjetska zveza bi rada obvladala srednjo Evropo ter skuša to doseči s pomočjo Češkoslovaške, ki predstavlja ost-šče srednjeevropskega voza. Ce tako gledamo na novo pogodbo, potem predstavlja bržkone pričetek razvoja. Cigar konec bi b'la ustvaritev novega evropskega sistema, v katerem bi močne vezi vezale zapad z vzhodom. Gl"sgowskl list dokumentira s svojimi izvajanji podlo angleSko izdajstvo Evrope in izroč'tev celine boljševizmu. Ne bi b£Lo treba članka v >Glasgow Heralduc, da bi lahko izpregledall prave Stalinove namena, tod^ Evropa se že zna braniti pred tem s novim evropskim sistemom«. Tu bo govorilo odloč!lno besedo Se orožje Nemčije in njenih zaveznikov. Madrid, 22. dec- DNB. »Alcazar« razpravlja o boljševiških spletkah na Balkanu in ugotavlja, da nudijo nov dokaz ■A Stalinove načrte svetovne revolucije. Mi vsekakor nismo nikoli verjeli v razpust kominterne, piše med drugim, in dogodki s Titom ter Stalinovi razgovori z Benešem nam ponovno dajejo prav. čeprav Se ni znana prava vsebina moskovskih ln teheranskih razgovorov, smo vendar že Izpregledall komunistične namere. Skupno « vsemd ostalimi evropsk mi narodi izjavlja*-m o. da je boljševizem sovražnik Evrope. Pojavi razpada v de GauOovi Pariz, 22. dec. DNB. Francoski polkovnik Malez je pobegnil iz disidentskega tabora v Alžiru in prispel v Tanger. Malez je bil Sef za obnovo degolistične vojske. Vzrok za njegov beg je boljševizlranje disidentskega odbora. Po »Matinu« je izjavil Malez po svojem prihodu v Tanger: Pri disidentski vojski se kažejo močni znaki razpada, kajti na povelje komunistov je bila odpuščena vedna aktivnih častnikov, ker so jih smatrali za nezanesljive. Edini pravi činitelj je 50.000 marksistov, ki so bili izpuščeni iz koncentracijskega taboriSča in so sedaj pod povelj-stvpm Martjrja. Giraud je poizkušal poseči vmes, toda ni mogel ničesar opraviti. SHčno je pri policiji, kjer pripada 9 desetin policistov komunistični stranki. Dvakrat da, kdor hitro da — Darujte za Zimsko pomoč! Darujte m Zimsko pomoč! Obvestilo o pobiranju pribitka za Zimsko pomoč pri gledaliških in kinematografskih vstopnicah V smislu naredbe prezidenta Pokrajinske oprave z dne 14. decembra 1943 se bo pobiral v času od 25. decembra 1943 do 2. januarja 1944 pri predstavah v Narodnem gledal šču in kino-predstavah v Unionu, Matci. Slogi, na Kodcljcvem in v Mostaw na vsako vstopnico znesek 1 I:re kot prispevek za Zimsko pomoč. Pobiranje tega prispevka se bo izvedlo na sledeči način: 1.) Vsa kinopodjetia v Ljubljam in Narodno gledališče prejmejo od odbora Zimske pomoč v ta namen napravljene štampiljke, Ki jih morajo po preteku roka. določenega v naredbi, takoj vrniti. 2.) S to štampMjko mora b;ti žigosana vsaka vstopnica, ki se bo v teh dneh prodala obiskovalcem Narodnega gledališča in kinematografov. 3.) Čim je vstoprica žigosana z žgom Zimske pomoči, je cd običajne cene dražja za 1 liro in ta prihitek mora plačar vsak obiskovalec gledališča ali kina. sicer se mu vstopnea ne sme izroč:ti. 4.) Gledališče in kinematografi morajo strogo pazit', da bo vsaka vstopnica ž;gosana z žigom Z:mske pomoči. Prodajanje nežigosanih vstopnic je kaznivo. 5.) Blagajne omenjenih ustanov naj dnevno napravljajo obračun prispevkov za Z;msko pomoč. 6.) Celotni skupiček bo inkasiral zaupnik Zimcke pomoč'", ki ima nalog, da pri obračunu pregleda bloke in kontrolira prodajo. Odbor Zimske pomoči pričakuje od gledališka, kinopodjet j in od občinstva samega, da se bodo z uvidevnostjo in rade volje odzvali dobrodelni akciji Z:mske pomoči, preprečili vsako zlorabo ter tako pomagali stradajočim sc rojakom. Kulturne prireditve v korist Zimske pomoči Odbor »Zimske pomoči« bo s sodelovanjem raznih kulturnih ustanov priredil več prireditev v korist najpotrebnejšim. Otvoritvena prireditev bo dne 26. t. m. predstava v dramskem gledališču, kjer bodo uprizorili »Normanske junake«. Poleg Drame so se odmrle našemu povabilu tudi Opera, razna prosvetna društva in vsa ljubljanska kinopodjetja. Na njih prireditve bo občinstvo sproti opozorjeno v dnevnem časopisju. Zaključna prireditev bo velik simfonični koncert v unionski dvorani. Ni treba občinstvo opozarjati na dobro delni namen teh prireditev, saj se more samo vedno in povsod prepričati o bedi tisočerih in tisočerih. Važno opozorilo Važno! Obveščamo vse darovalce za Zimsko pomoč, da se po uradni uredbi žt. 22, objavljeni v Službenem listu št. 15, z dne 20. februarja 1943 odbijajo od davčne osnove dokazane prostovoljne dajatve Pokrajinskemu podpornemu zavodu v Ljubljani in vsem morebitnim drugim, uradno osnovan im podpornim akcijam, torej tudi Zimski pomoči. Opozarjamo darovalce, da shranijo dokazila o plačilih za Zimsko pomoč. Objavljanje darovalcev Obveščamo cenjene darovalce, da objavljamo imena samo tistih darovalcev, ki so prvi iz svoje stroke, oziroma poklica darovali za Zimsko pomoč. Premožnejše Ljubljančane, zlasti trgovce prosimo, da po vseh močeh prispevajo v blagu, perilu ali obutvi za najpotrebnejše. Darove sprejemamo v prostorih Zimske pomoči poleg trgovine Rojina nasproti Daj-Dama. Urad posluje dopoldne in popoldne. Za informacije glede Zimske pomoči kličite: 47-71 (int. 44)! Prrstori Zimske pomoči so v Puccinijevi ulici 9/1, levo. Denarne prispevke pošiljajte po čekovnih položnicah na »Pokrajinski podporni zavod — Zimska pomoč — čk. rač. 16.580«! Bsžičito obdarovanje rastfesaih domobrancev Oibor za božično obdarovanje ranjenih domobrancev in civilnih žrtev komunizma javlja: Ker je naša božčna akcija zaradi nepričakovane naklonjenost= in razumevanja trgovcev zavzela velik obeseg in je bilo zaradi nedostajanja tehničnih sredstev nemogoče obiti vse darovalce, prosimo tvrdke in zasebnike, k< nam še niso imeli prilike izročiti poklonjeno blago, da nam darovano dostavijo n? naš nas^v: šelenbur-gova 6-n. nadstr. (tel. 24-58). do 27. decembra, ker bomo s presežkom blaga pripravili posebno obdarovanje begunskih otrok. fefl vmaške ^ isied Japonska In T&]sŠc0 Izjave japonskega zunanjega ministra Šigemlca Toluo, 22. dec. (Vzhodnoazijska služba DNB). Japonski zunanji minister šigemi-cu in minister za Veliko vzhodno Azijo Aoki sta priredila ob drugi obletnici podpisa japonsko-tajske vojaške zveze kosilo v zunanjem ministrstvu, ki se ga je udeležil tudi tajski poslanik Vlčit. V svojem govoru je poudaril šigemicu stoletno taj-sko-japonsko prijateljstvo in je pozdravil dejstvo, da se je Tajska takoj po izbruhu veliko vzhodnoazijske vojne postavila na japonsko stran. Vojaška zveza in nadaljnje pogodbe, ki jih je Japonska medtem sklenila z drugimi državami vzhodne Azije, tvorijo blok, ki se lahko upira vsem sovražnim nameram in ki bo pomagal pravični stvari Velike vzhodne Azije do končne zmage. V zar.osnem nagovoru mladini Velike vzhodne Azije je izrazil predsednik vladnega informacijskega urada Amau svojo nezlomljivo vero v končno zmago. Poudaril je, da danes vsa Velika vzhodna Azija koraka proti boljšemu in pravičnejšemu redu, ter je pozval azijsko mladino, naj pripravi konec angloameriškim stremljenjem po nadvladi nad vsem svetom. L, 1944 odt&atoo za japonsko zšssago T°kIo, 22. dec. DNB. Ministrski predsednik Tojo je izjavil na izredni seji konference guvernerjev, da bo prihodnje leto dokončno položen temelj za končno zmago Japonske. L. 1944 se bo- pokazalo, kakor je dejal Tojo, odločilno za japonsko zmago. Min. predsednik je pozval guvernerje, naj v svojih pokrajinah oiačijo proizvodnjo, zlasti letal, ter napnejo vse sile za desego zmage, da bo sovražnik dokončno vržen na t!a. Tudi proizvodnja živil se mora povečati. Novi fa^oirisM r.rneM proti konvojem Tokio, 22. dec. DN. (Vzhodnoazijska služba.) Japonski glavni stan je v sredo popoldne objavil nove uspehe japonskega mornariškega letalstva proti sovražnikovim konvojem pri Cap Merkusu. Vojno poročilo javlja: ^Japonsko mornariško letalstvo, ki 4e napadlo dvakrat zjutraj in popoldne 21. decembra sovražnikove konvoje pri Cap Merkusu, je doseglo naslednje uspehe: Potopljenih je bilo: 2 velike prevozne ladje, 4 ali 5 specialnih ali srednje velikih prevoznih ladij. 2 križarki in 1 izkrcevalni čoln. Zažgan in težko poškodovan je bil 1 rušilec. Razen tega je bilo poškodovano večje število manjših ladij. Prj drugem napadu so bili dosežen- naslednji uspehi: Dve spec!alni prevozni ladfi, dvs motorni torpedovki in okoli 30 izkrcevalnih la-d^j je bilo potopljenih. 1 rušilcc. 1 pod-morniški lovec, 1 prevozna ladja in večje število izkrcevalnih čolnov je bilo poškodovanih, Nad 4 sovražnikova letala so bila sestreljena. Pri obeh teh napadih je bilo izgubljenih 10 japonskih letal, ki so se aH prostovoljno vrgla na sovražnikove cilje ali pa se niso vrnila. Vse sovražnikove prevozne ladje in izkrcevalni čolni so bili pred izkrcanjem napadeni ter polni čet in vojnega materijala. Jiutaška ofeisirefifoa posasSlte na GiSfeefftovih ©trnkih Tokio, 21. dec. DNB. Torkov tisk izraža 4500 Japoncem, ki so padli na otek:h Ma-kin in Ta.rawa v Gilbertovi skupin1, najvišje priznanje. »Asahi š'nbun« p še pod naslovom »N jlepši primer vo;'aške zvestobe na Gilbertovem otočju«, da je mala posadka skupno s 1500 civilisti, k: so b li zaposleni pri del:h vojaške uprave- vzdržala ogenj ladijskih topov in bomb ter je kljub temu prizadela sovr žn ku ogromne izgube. S tem junaštvom je znova dokazaia kakšen duh preveva japonski narod Fisssfca nezadovoljna s Švedsko Helsinki. 22. dec. DNB. Finski tsk zadnje čate v zvezi s podpsem nove švedsko-finske trgovinske pogodbe često razpravlja o stališču Švedske do Finske. V svojem uvodniku piše danes »Kauppalehti«. da je treba pač enkrat jasno in odločno povedati, da je bila Finska razočarana nad sodelovanjem Švedske, k ga je pričakovala na političnem področju. Švedska je :mela možnosti., da bi dejansko pomagala Finski, pa na to. kar je Švedska v resnici storila, danes lahko gleda le z razočaranjem, ker nima nikake opore, da bi se v bodoče lahko zanašala na lepe besede, e katerimi dejanja gotovo ne bodo v skladu. Turčija s! želi miru Carigrad, 21. dec. DNB. L.st »Tasviri Efkiar« se bavi z izvajajiji Reuterjevega vojnega dopisnika, ki pravi, da Anglija Tuj olji v primeru vojne sploh ne more pomagati, ker so Egejski otoki zasedeni po Nemcih. List podčrtuje voljo Turčije živeti v mii u. Edina želja Turčije je ponovna vzpostavitev Sirije in Iraka., katerih usola izredno zanima Turčijo. Ob lCbncu pripominja list, da vzdržuje Tučrija prijateljske odnose z vsemi državami ter da je v korist turškega naroda, če to prijateljstvo goji. Ankara, 21. dec. DNB. Predsednik turške tiskovne zveze poslanec Atay ae je za- hvaizl nemšk*"-'' ' "—-----------„ , Zd i V ska, k: - _ ------ zojavka se glas; »2a Vašo ljubeznivo po, 1 zomost, ki ste jo posvetili turškim novinarjem, zbranim na kongresu v Ankari, Vam kot tiskovnemu načelniku p ij tajske Nemčije izražamo našo iskreno zahvalo.« Politična aktivnost v Ankari Carigrad, 22 dec. DNB. Iz Ankare javljajo, da je bila tamkaj včeraj izredna polirična de- [ lavnof-t. Turški zunanji min ster je imel neprenehoma razgovore z inozemskimi dipoinat'. V Carigradu je včeraj znova porasla trgovina z zlatom. Do zaključka borze se je zvišal tečaj za 1 gram č:stega zlata na 517 p;astrov, potem ko je že prejšnji dan narasel na 515 piastrov. Za potovanja turškega državnega predsednika v Kairo je znašal 490, pred prv m potovanjem turškega zunanjega ministra v Kairo pa 160 piastrov. Danes se je v Ankari sestala na posvet ljudska stranka, vendar pa javljajo, da so bila obravnavana le notranjepolitična vprašanja in da je podal minister za narodno zdravstvo daljše poročilo. Fordova dediščina Ženeva, 21. dec. DNB. Iz oporoke Edsek Forda, edinega sina Henrvja Forda, ki" je umrl maja, je razvidno, da znaša njegova zapuščina 66 milijonov dolarjev Davek na ded:ščino znaša okoli 12 milijonov dolarjev Darujte za Zimska pomoč! Kjer koti govorite o današ-" % *izmerah — vedno se m nt te tudi Zimske pomoči.' Bekanntmachiing der Platzkocnmandatur Um al len Emwohnern der Stadt Laibach bei Fliegeralarm die Moglichkeit zu geben die teilvveise ausserhalb ihrer H&user lie genden Schutzraume zu konnen. wird hin sichtlich der Sperrzeit folgende Ausnahme zugelassen:^ Bis 15 Minuten nach Ertonen der Sirene diirfen Strassen und Platze zum Erreichen der Schutzraume betreten vverden. eben-falls bis 10 Minuten nacli Entwarntmg zum Aufsuchen der Wohnung. Der Platzkommandant. * Am 25. XII. 1943. findet vem 11.30 bis 12.30 Uhr auf dem Kongressplatz ein Plati- koncert des SS-Musikzuges statt * Die Passierscheinstelle der Platzkomman-dantur ist am 24., 25.. 26. Dezember 1943, sovvie am L Januar 1944. jfe?cblossen. Objava mestnega poveljstva Da morejo vsi prebivalci mesta Ljubljane ob letalskem napadu doseči tudi delno izven njihovih hiš ležeča zaklonišča, se dovoljujejo z ozirom na čas prepovedanega kretanja naslednje izjeme: V času 15. minut po danem znaku za letalski alarm je dovoljeno za dosego zaklonišča prekoračiti ceste in trge, prav tako v času 10 minut po znamenju za konec alarma. Piatzkommandant. * 25. XII. 1943. bo od 11.30 do 12.30 na Kongresnem trgu javni koncert glasbenega sprevoda SS. * Urad za iadajanje potnih dovoljenj na mestnem poveljstvu je dne 24., 25.. 26. decembra 1913. kakor tudi 1. januarja 1944. zaj>rt. Sprememba pri Združenju šolnikov Na podlagi čl. 1. naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra 1943. št. 4, Službeni list št. 273-86 iz 1. 1943, odločam : Čt. 1. Z odločbami Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajno št. 75 z dne 2. V. 1942. št. 6. z dne 9. I. 1943. in št. 22 z dne 24. III. 1943 imenovan1 organi Združenja šolnikov Ljubl;an kc pokrajne: predsednik univ. prof. dr. R:bard Zuranč!5, glavni tajnik šolski upravitelj Leopold Pa;'k. strokovnjak prof. Evgen Dupre-Thesoider in njegov namestnik prof. Dec'o G i neon sc. razreden5 svojih funkej. Čl. 2. Univ. prof d'. Rihard Zupanč č sc postavlja za vladnega kemsarja Združenja šolnikov Ljubljanske pokrajine z nalogom, da izvede noviin razmeram primemo preureditev Združenja. P.o.i-.lent div generai: Rupnik, s. r. na^avasm p£,rsevfcu Pokrajinska uprava razglaša: Na vprašanje ali sc veljavnost čl. 2. tukajšnje okrožnice z dne 18. dceembr.i 1W3. (. št. 4514-1. o zrecnem nabavnem prispevku razteza tudi na primer, ko jc eJen zakoncev, ki sta oba v javni služb' al urokojcnca. začasno izven službe (;nterniran. priprt, ujet itd.), se odgovarja da v tem primeru zakr.ncu, bi'a žena. bil mož. ki je v službi, pr pada zredni nabavni prspevcfc. Če je mež v kstegorji delavca, žena r« uradnica, prejme žena ra*rko med moževim ■zredmm prispevkom in zneskom 10iK( lir. Državna uslužbenka, čije mož je zasebn" uslužbenec, ki v sveji službi v me-ecu edcem-bru ne dobi ustreza;očega -Izrednega prspev-ka. dobi polni izredni prispevek ali raz iko med morebitno moževe zvedno nagrado in zneskom 1000 I r Če je moževa izredna nagrada višja cd 1000 lir, žena ne prejme n čc-sar. za državne usSisžijenee Po sklepu upravnega oibora mclo>-c'ezniške družbe je oženjenim državnim ulužb encem, kater h skupni brutc-nrejemki na plači in vseh dnkladih (izvzemš' c?:k'adr za družinske člane) no zn^'aic več leot lO^iO lir mesečno, odobrena znižana vorn:na na ce-tn e'ektrčn; žc levnici v Ljubljani. P.edn3 cena za mesečne vozne lisfk^ sc jim zniža od 60 lir na 40 lir :n to samo za vožnjo od stanov-.in'« do urada, kjer je kdo zarcs'.tn Vs:tk državni usJuž'-ienec. ki se želi ooalužiti te ugodnost', mora nredlož ti uradno potrdilo, iz katerega mora biti razvidno: 1. pri mek in ime: 2. da ie oženjen: 3. bnito-pre;emkj z vsemi dok la da m i (izvzemš' dok'adc za družinske č'me); 4. staner/anje; 5. urad. kjer je zaposlen. Izkaznice za zn žane vome Vstke se dobe na podlog' gornjega potrdMa ss»mo pr glavni blagajni v rem;zi, mesečne vozne znamke pa pri obeh blagajnah t. j. v rcm:zi in v pod-šfac ji na B'e vesovi c~'+i. Mesečne znamke mnraio brt obnovljene dne 1 v mesecu. Nove izkozn:ee se izdajajo ves mesec, izvzemši zadnje in pTrj dni v mesecu t. j. od ?8. do 5.. med uradninv urami od 8. do 12. in od 14. do 16 nre Združen ir i& n>h uslužbencev za Ljubi •'ansko pokrajino. Zarre^V ^oVr? upornika Cn??n3 Pe*nČ3 »S'užheni list šefa Pokrajinske uprave v Ljubljani« ob'avlja odločbo o zaplembi imovine upornika Petriča Dušana, akademskega slikarja, stanuiočega v Ljub-Ijan-, Celovška ceV-i «t 78, in Imovine njegovih rodbinskih članov. Radijskim nosfaišalcecn Radijske poslušalce opozarjamo na sledeče božične oddaje: V petek. 24. decembra: Od 18. do 18 30: Slovenska ljudska od-ds ja: Bož č v slovenski knjižnosti; od 19 30 do 20.20: Slovenska Tudska oddaja: Sveto-nočna oddaja. Na Božič, 25. decembra: Od 11.30 ao 12.: Domobranska oddaja: VcščPo domobrancem (poveljn'k slovenski^ domobrancev polkovnik Krener); »Drno-br nčev bož^č« (pisatelj Stanko Kociper), iv a Štefanovo, 2u. ti«cemi»rfa.. Od 11 30 de 12.: Slovenska ljudska oddaja: Odkod odrešenje? (prof. Varbic). Gospodarstvo Zanimiva finančna transakcija grške vlade Nedavno je grška vlada izdala naredbo. pc kater so vse delniške družbe doižne povišat glavnico in nove deln;ce odstopiti državi. Na edba je vzbudi'a veliko pozornost Grčija jc imela leta 1941. ko je stop Ia v vojno, okrog 1500 delniških družb. Zaradi vrednotenja denarja so tečaj: ddnic znatno narasli. T' povišani tečaji kažejo, da se je no iranja vrednost poso.mezn;h podj:tij navzl c nfiaciji bolj ali manj ohran la. Prisilno poviša nje glavnice pomeni, da se tem podjetjem nu oži neke vrste vojni davek. Delni'ke druž vo bodo morale v splošnem pov šati gavn eo zj 20*/o, razen če grt za denarne za\ode v ob-!ik: delniških družb, pri kater h je predpisano povišanje za 10 Novo izdane delnice ee morajo odstopiti državi brez odškodnine. Dr žava delnice lahko proda ali drugaoe vnovči, 'ahko pa jih tud obdrži. Pod določenim: pogoji deln-ike družbe nove delnice lahko same pro dajo in protivrednost odstopijo državn b.agaj ni, pri čemer pa mora prodajno ccno odobrit: pcecbna komisija, kj lahko določi min malno prodajne ceno. po kateri sc deln ce smejo prodati. Dc'n:-ke družbe, ki imajo potreb a sred stva. se lahko oprostijo od povišanja glavnice; v tem primeru morajo plačati državni blagajni znesek, ki sa določi imenovana komis ja. pr čemer se oceni, kolko bi zna a! zkupiček od novih delnic, če bi j h družba izda a Denarnim zavodom je prepovedano financ rati take transakcije. ker bi se v tem primeru ne d-sege' namen celotne akcije, da te absorbira odvečna kupna moč. Za pov:šanje glavnice v sm slu te naredbe ni potrebno sklicanje občnega zbora delničarjev in zadostuje sklep upravnega odbora družbe. Povišanje pa Se izvede tako, da se v viš n nominalne vrednosti novih delnic valorizirajo posamezni premoženjski deli družbe. G e je na znatno pov:ianje splošnega nivoja cen bo v*fl-ka družba z lahkoto našla premožen-ske dele. ki so v knjrgah vnesen z mnogo n:žjo vrednostjo, kakor je današnja vreJnost. Če pa družba takih premoženjskih delov nima, se lahko na prošnjo oprosti od dolžnosti zvišanja glavnicc jn oddaje novih delnic. GOSPODARSKE VESTI — Gospodarski sporazumi Bolgarije z Ncmč?'o »n Rumunijo. Te dni so b:la v Sofiji zaključena nemSko-bolgarska in ru-miinsko-br.lg:rska gospodarska pogajanja. Trgov'n^ki sporazum, kj je bil sklenjen z Nemčjo, so podpisali nvnistrski predse in k Božilov, trgovinski min ster Vazofov in vrhovni kom sar za v.jno gospodarstvo Ala-dtov. Za Nemčijo pa sta podpisala sporazum min'ster alna dSrigent-i dr. Bekerle in dr. Landvvehr. Z novim sporazumom je urejen trgovinski promet do konca septembra prihodnjega leta. — Obsežna so bila trgovnrka poga anja z Rumuniio. V novem sporazumu je predvideno precejšnje r zš rjcnje blagovne -'zmenjave. Poleg tr-govnskega sporazuma je Bo gari;a sklenila z Rumuniio poseben sporazum o ureditvi premoženjskih vprašanj rumunskh Bolgarov, ki so se -'zsel li v Bolgarijo, in Rumunov, ki so se izselili iz Dobrudže v Rumunio. — Gospodarske vesti iz Hrvatske. Hr-vafsk: dnevn ki so po odobritvi oblastva. zvišali cene v kolportaži od 6 na 10 kun. Sorazmerno se povišajo tudi mesečne naročnine. Cena tednikom s« poviša od 10 na lf. kun. — Hrvatsko min strstvo za kme-t j.-itvo in prehrano je pozvalo vs indu-strijska podjetja, naj preskrbijo svojemu delavstvu primerna zemljišča za obde"avo in sieer taka zemljišča. k: se doslej niso primerno izkor'žčala. V več'ih mestih se ust novijo posebni odbori, ki bodo skrbeli za to, da e obdelajo vsa občinska in zasebna zemljišča, ki so za obdelovanje sposobna. en s:cer v lastni režiji ali z zakupom. Obdelati se moro jo prav tako vsa sposobna zemljišča v mestnih parkih. «= Razprodaja angleškega premoženja v inozemstvu. N'jnovejše številke o transakcijah angleških investicij v inozemstvu kažejo, da izgubila londonski kapita'ni trg naglo svoj mednarodni pomen. Razprodaja angležkih rezerv zlata. b '"-čn:h -cobroime-t:j in investicij v inozemstvu je v letih od 1940 do 1942 dosegla že vsoto 2.2 milijarde funtov. Za letošn e leto se ceni, da bo lo-seg'a ta odprodaja nadaljnjih 600 nvlijo-nov funtov. Na drugi strani je Velik- Bri-tan ja po«ta'a velika dolžn ca naspioti inozemstvu. kar se kaže v narašča-ju blokiranih nozemskih dobroimetij v Angliji. Dominion:, ki so b li prej dolžniki Velike Brit nije- zavzemajo v veino večji meri vlogo upnikov. V prometu kapitala s Kanado -'e do konca marca dosegel deficit 3.3 m lijarde dolarjev. Pr bližno 250 milijonov dolariev tega defeita je Anglija poravnala v zlatu. 8*0 milijonov z odprodajo kanadskih vrednostnih papirjev, ki so bili prej v posesti anglešk h državljanov, 700 milijonov dolarjev kanrdsk'h dobroimetij v Londonu so spremen:li v brezobrestni dolg Velike Britanije. 2 milijardi dolarjev pa je Kanada odpisa'a Veliki Britaniji kot prispevek k vojnim stroškom. Indija je v teku vojne poravnala 350 milijonov funtov indijskih dobroimetij v Londonu. Zaenkrat še ni mogoče presoditi, kako bo Anglija poravnala v Indiji ta dobroimetja, ki so nastala oi presežkov indijskega izvo-z> v Veliko Britanijo. = Nova valuta na Filipinih. Nedavno ustanovi ena samostojna filipiniska država bo dobila lastno valuto. Novi filipinski parlament je sprejel dva važna zakona, in sicer zakon o ustanovitvi novčanične banke in zakon o uvedbi nove filipinske valute Enota valute bo pezo, ki bo razdeljen na sto centavov. — Zedin.iene države morajo uvažati pt-sjilne stroje. Eden prvih izdelkov, s katerimi so Zedinjene države preplavale svet, so bili pisalni stroji- Čeprav so pričeli v zadnjih desetletj!h pisalne stroje izdelovati tudi v številnih drugih državah, si Američani pred vojno ne bi mogli zam sliti, da bi bili sami enkrat primorani uvažati pisalne stroje. Vojna pa je pokazala, da ne bo prinesla Zedinjenim drfrvam zaželjenih nov!h trgov za njene Izdelke, temveč da bo na mnogih področjih pomagala inozemski konkurenci. Tako so v Argentini pričeli z uspehom izdelovati p, hčerko trgovca na Starem trgu, kjer je nato začel razvijati svoje trgovsko podjetje. S pomočjo zgledne družice* je ustvaril soliden temelj, na katerem se je razrasla njegova veletrgovina. Leta 1923. je kupil od Rutnarjevih dedičev z Vrhnike veliko hišo v Gosposki ulici 3 in jo preuredi! za trgovske lokale. Sem je preselil sedež podjetja, ko je začel na debelo in na drobno trgovati z volno in volnenimi izdelki. Leta" 1932 je dokupil Pongra-tzovo hišo na Dvornem trgu 3. potem pa leta 1938 enako veliko h'šo na Dunajski cesti 22, kjer je prav tako uredil trgovino. Ko se ie pričela sedanja vojna, je g. Karel Prelog zaposloval 60 "uslužbencev in je Imel trgovske zveze po vsej takratni Jugoslaviji. Stalno skrbeč, da bi bilo njegovo veliko podjetje vedno d'bro založeno, je letos julija potoval do Turina kjer je ponoči doživel letalski alarm. Izpetega nadstropja je moral v klet, prehlad-i se je, se vrnil bolan domov in si ni več opomogel. Do zadnjega je bil pri zavesti in preden mu ie prenehalo utripati srce je trikrat vzkliknil svoji druži ini: »Zbogom, zbogom moii dragi!« Bil je vzor moža in očeta iv.ven družine ni "iskal razvedrila. V rsaj-rečneišetn zakonu sta se mu rodila mna Karel, k' je že pred leti stopil v očetova stopanje, in Lovro, csmošolec. Visoko spoštujoč rodbinske tradicije ie g. Karpl Prelog ljubeznivo skrbel za prinadmk? roko razpredene rodovine. N mu bilo dano pre*i veti božične prazn'ke z !fubljen'mi svojci, . usoda je zahtevala, da bo na sam hožič * popoldne oor-mal iz svojega vel-ikega doma v rodbinsko grobnico nri Sv. Križu. V težki čm; kovin a sti kr«fi p-.^iva mož, ki je poznal samo ukaz dela in samo radost družinske sreče. Mn<">gi kropilH pri-haiajo in mu izkazujejo tiho priznanje, deleč iskreno žalost z ugledno družino. Nova gr°b»va. V častitljivi starosti 81 let je po dolgi bolezni preminila ga. Roza Bahovčeva, rojena Lušin. Zapušča hčerko Tončko, poročeno Koia-rič in drugo sorodstvo. Na zadnji poti bodo rajnko spremili v petek ob 16. iz kapelice sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Za vedno je zapustila svojce vdova po strojarju ga. Marija Petkovškova Za njo žaiujejo rodbine Petkovškova, Kovačičeva, Janežičeva in Kunčičeva ter drugo sorodstvo. Pogreb blage matere bo v petek ob 14. iz kapelice sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnima naj bo ohranjen lep spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. u— Poročila sta se dne 13. dec. v trnovski cerkvi g. Pezdirec Joško iz Hrastja z gdč. Gašperlin Silvo iz Vevč. Želimo obilo sreče! ti— Službeni list šefa Pokrajinske uprave v Ljubljani objavlja v številki z dne 22. decembra: naredbo o pobiranju prispevkov za zimsko pomoč, naredbo o spremembi naredbe biv. Visokega komisarja o ustanovitvi pokrajinskega sanitetnega sveta z dne 6. junija 1942, odločbo o spremembi izvršilnih navodil k naredbi o določitvi začasne vojne doklade železniškemu osebju, odločbo o zaplembi imovine upornika Dušana Petriča ter njegovih rodbinskih članov ter v prilogi razne objave. u— Ljubljanska radijska pestaja zaključuje svoj program ki ga bo predvajala na sveti večer, z mašo v e-molu Antona Brucknerja. Veliki glasbeni mojster prodira v tem mogočnem delu do zadnjih meja človeškega verovanja, do najglobljih globin božjega doživetja. Z dovršenostjo, ki je brezprimerna in kjer pomeni oblika samo še najčistejši izraz notranje resničnosti, se stopnjujejo trenotki glasb ona .napetosti od najvišje blaženosti do svetu odmaknjene pobožnosfc. kakor so jo izklesali mogočni stavki »Agnus Dei«, »Čredo« in »Benedictus«. Predvajanje tega dela naj prinese vsem našim poslušalcem pravo in čisto božično veselje. u— PoIncčnice po ljubljanskih cerkvah bodo danes, v petek, cb 17. zvečer. Molitve se v cerkvah začno že poprej. V stolniai bo opravil polnočnico knezoškof g. dr. Rožman osebno. Polnočno mašo iz stolnice bo prenašal tudi radio. u— V evangeljski cerkvi bo na sveti večer ob 5. popoldne služba božja in na prvi dan božiča cb 10. dopoldne Decembrska „Dobra knjiga" RINA Obširni m zanimivi roman obravnava razgibano življenje moderne ženske Prepričani smo, da bo ustregel vsem čitate-ljem, posebno pa še onim, ki so si dolgo želeli domačega čtiva. Knjigo dobite po znižani ceni, če se še ta teden prijavite v upravi »Jutra« kot naročnik na romane »Dobre Knjige«. . • i > i ii H) i RtlUKiil) HtiHtSbbifIUItintmifiHnHiUHIIfimffit H ItnRRHffl iHilU?m*ITHnntiIKH*9IIWittIBSB!nBltH 1 u— Na pokopališče Sv. Križa s tramvajem bo na sveti večer vsakdo lahko šel obiskat svoje drage, ker bodo od 13. ure pa do konca prometa poleg redne proge 2 vozili tudi vozovi proge 1 po Poljanah, prav tako pa tudi vsi vozovi proge 4 do pokopališča in spet nazaj. u— Božičnica na hrvatskem konzulatu, ki bo danes popoldne, je zaradi epoLnočnic preložena za eno uro in bo ob 18. ori, ne ob 17., kakor je bilo prvotno sporočeno u— Cika Sava se je spet zglasil v našem uredništvu. Priišel nas je naprosit, da sporočimo vsem njegovim prijateljem, ki jih ima mnogo po vsej Ljubljani, prisrčne božične in novoletne čestitke. Kakor vidite, smo mu radi ustregli. u— Kako bomo čestitali ^a božič in novo leto svojcem, prijateljem in znancem? Najprimerneje pač s čestitkp, ki jo je pripravila gdč. Jela Wilfancva v obliki podobe božjega deteca. Izdelek, ki ga vidite po vseh izložbah naših papirnic, slaščičarn in cvetličarn, je iz papirmašeja, napravljen po 150 let starem modelu božjega kruhka iz Etnografskega muzeja. Cenena in prikupna čestitka se sama najlepše priporoča. u— Novo izdan je: Hugo — Notredamska cerkev v Parizu. Dobi se po vseh knjigarnah in pri »Saturi«, Tavčarjeva 4. — Najlepše darilo. u— Ljubke igrače ročuega izdelka so razstavljene v izložbi Krapeževe urarske trgovine ob čevljarskem mostu. D-n za dnem imajo polno malih občudovalcev m oboževalcev. To so iz blaga trpežno in izredno okusno izdelane lutke, bajazzj in razna pravljična bitja, ki s otrokom t">ko blizu. Izdelala jih je po izvirni zamisli brezposelna intelektualka, da s* s tem pomore do skromnega zaslužka. Vse lutke so izdelane t ko. cia jih otrok, ki se igra z njimi, po želji lahko tudi s!ač\ imajo leno izdelano spodn e per lo itd. Kar so ti naši domači izdelki ze"o poceni, so prav primerno božično n novoletno dario za naše male in najmanjše pa tudi Z' odra s1 e, saj je takšna ljubka ročno izelelana igračka v okras vsakega doma. u— Za b«ž'čne praznike bomo točili čez ulico najboljša, sortirana vina. Gostilna Lovšin. Gradišče. ANEKDOTE, ŠALE, KRIŽANKE?! u— Malo je knjig, ki bi bile za dorašča-jočo mladiro tako primerne kakor je R. Kiplingova Knjiga o džungli, ki je izšla v knjigarni Tiskovne zadruge. u— Za desmfekcijo tr t sn grla dobite v vsaki lekarni FOKMICOT FANTIČE! u— Gospodinjski koledar za leto 1944 je izšel v knjigarni Tiskovne za "ruge v Ljubljani. Poleg koledarskega deia in rubrik z*, gospodinjsko knj igo vod tvo vsebuj» novo zbirko sodobnih kuharskih receptov, ki jo je priredila Marica Slajm-nrj?va pod naslovom Kaj brm danes kuhala. u— Zahtevajte A.MiDON tablete preti glavobolu, nevralgiji, hr.pi, influc-nci in revmatizmu Dob te jih v vsaki lekarni u— Interescute cpozarjam?>, dn je pravkar izšla v knjigarni Tiskovne zadruge Slovnica angleškega jezika kot II. de! prof. ir. J. Kotrrikovega Učbenika za angleški jezik. u— Nalivna peresa, boljša, dobro ohranjena, kupuje po najvišji dnevni ceni i tvrdka EVEREST. Prešernova ulica 44 u— Vse ceniene odjemalce obveščam, da bo trgovina Gerbec Franjo, Gosposvetska j c. 13, zopet redno odprta z dnem 27. t. m. I in se priporočam vsem camienim odjemalcem za nadaljnjo naklonjenost. u— Opozarjamo vse, ki želijo prodati svoj pisalni stroj, radio aparat ali rarmo-nrso. da prevzema spocjalna trgovina Everest gornje predmete v komisijsko prodajo in jih vnovči ze'o dobro in hi^ro Pošljite tedaj še danas Vaš p'sa!ni stroj, radio aparat ali harmoniko v komis jsko prodajo tvrdki Everest, Prešernova 44. »... in nrlr ljubem na zemlji, ki so blsge volje!« - Ali boste mogli biti mini; ln blage vo*je, če niste po svojih močeh pomagali potre-;nIm? Z Gorenjskega Zborovanje trgovcev s tkaninami na Gorenjskem. V Kranju, Radovljici in Kamniku se je pred kratkim vršilo zb>rovanjž trgovcev s tekstilnimi predmeti v teh krajih. Na zborovanju so prejeli trgovci pojasnila zlasti glede razdeljevanja blaga proti predpisanim točkam. Božično slavje v Kranji. Pod okriljem ravnatelja kranjskega učiteljišča dr. Ko-schierja so priredili dijaki in dijakinje kranjskega učiteljišča božično slavje z glasbo in petjem. Slavnost je uvedel dr. Reuss z igro na orgtah, natr> so se vrstile recitacije in pevski zbori. Na koncu je ravnatelj zavoda dr. Koschier orisal sliko in pomen nemškega božiča. Glasi*?ni večer gojencev kranjskega učiteljišča. Pred dnevi so priredili gojenci učiteljišča večer baročne glasbe, na katerem so izvajali tudi kompozicije na čembalu. katerega si je kranjsko učitclj:žče nedavno pridobilo. Na sporedu so bile skladbe komponistov Bacha, Telemanna, Har.dla. Remeauja, Mozarta in Haydna. Produkcija je desegla prav lep uspeh. V Cr'iovcu so umrli 69-ktna zasebnica Frančiška Svoboda, 45-letna -oproga pečarja Kristina Prcbctova, 73-leini starostni upokojenec Mihael Feriin in 73-letna pre-užitkarica Eva Mor iiz. Prometna nesrf-ča se je končala s smrtjo. V šmartnu pri Golniku je avtomobil pred kratkim podrl kolesarja, 53 letnega ključavničarja Janeza skcfica iz Spodnjih Gamelj blizu št. Vida cb Savi. škofic' je dobil tako hude notranje poškodbe, da jim je podlegel. Zapušča vdovo in 4 otroke. Iz Gcrfcs Priprave za začetek sloven-koga pouka v okoliških krajih Gorice so v teku. Kjer se to Se ni zgodilo. 1 ju '.jc nestrpno p. -ča-kujejo. da se otvorijo šolski, prodori, kjer bodo otroke poučevali v materinščini, šolskih otrok je povsod več nego d »voij. v mestu prav tako kakor na deželi, zato goriški Slovenci pričakujejo, da bodo slovenske šole otvorjene tu di v mestu samem. Slovenski knjige v Gor e. V izložb.h. goriških knjigam in trat i k so se pojavJ-J slovenske knjige, katere lju>re pralno kupujejo. Posebno pratUca gre v denar ter so jo v nekaj teoln h pioJali več tisoč izvodov. Veliko je tudi povpraševanje pj šolskih knjigah in časopisih. Objave tudi v sJoven*K<3a jeziku. V Gorici sami. kakor v goc-ški pokra oni sploh se pojavljajo v zadnjem čajsu stenski lepaki, s kater mi se objavljajo odredbe oblasti tudi v s!oveašč'ni. To dejstvo zadovoljuje domače prebivalstvo. Tudi goriška občina uradu je tako, kakcr to odgo-valja sorta vi prtbivalst/a na Goriškem. Spremembe n;i duhovniških medlih goriške pokrajine. Za stolnega vikarja v Gorici je bil imenovan dr. Kazin-ir Humor, dosedanji župnik v Opaljem selu, v Opatje st-Io pa jc bi premeščen Vinko CmLgcj, '.osedanji kaplan v Komnu na Spounjom Kr.:au. Za k*plana v Komnu je bil imenovan Mirko Rer.;-r, do.-l j kap'an v Rhesn-berku, za kaplana v Rihemberku pa Fnrn Srebinič. Ar.ion Žagar pride za župnika v Sedlo. Kobjgvlavski župnik Dr:i»';ek je prevzel začasno upravo župnije v Stani;*-u na Kra j. Eojamir Biice je imenovan za župnilta v L.^ioah. župno up avitel stvo v Goilcvču je prevzel duhovni^ ljubljanske škofije Joe-p Kapus. Fran švara. ki je d> slej kapianov&l v Nabrežini pri Trstu, je bu imenrvan za župnika v ^o-^niku r.a Kra a proge št. 2 ;n si zgrnila desno nogo. 33 letni kuhar Silvi Kataruza se ie v tramvju na progi št. 7 sprlčka: s spre-vodn'kom in si o-rezal desnico na razbiti šipi- Ima poškodbe ra elesn ei. Ponesrečenci so bili prepeljani v tržaško bolnišnico, kjer se zdravi tu ii 26 letna gosjn^dinja Karla §P"ahar. k: im-. poškodbe po glavi. Neznan mrški jih ji je prizadejal z nekim trdim p-edmetom. ezmess KOLEDAR Petek, 24. decembra: Adam in Eva. OANASNJE PKIREDIT\"E Kinematografi: Zaprto. l> Z ? R N E LEKARNE Danes: M. Leustek, Resljova cesta 1. Bahovec, Kongresni trg 12, Nada Komo-t.ar, Vič — Tržaška cesta. r \TK,''.lN"?Tv!V je strogo obvezna od 17. do 6.30 ure. Iz DRŽAVNO GLEDALIŠČE D TI A M A Petek, 24. dec.: Zapito. Sobota, 25. dec., ob 16: Cvrček za pečjo. Izven. Cene od 22 lir navzdol Nedelja, 2-3. dec., ob 16: Normanski jarcJV-ld. Izven. Cene od 22 lir navzdol. Ch. Dicken«: »Cvrček za pWjo.« Bcžič-«*- na igra. Komedija v treh dejanjih po povesti Charlesa Dickensa. Osebe: John — Cesar. Caleb — J. Kov:č, Tacleton — M. Skrbinšek, Edvard — Gregorin, Dotka — šaričeva, Berta — V. Juvanova, gospa Fiedlingova — Rakarjeva, Maya Fiedlin-gova — Levarjeva. Režiser: Č. Debevec, prizorišče: inž. E. Franz, načrti za kostume: J. Vilfanova. OPERA Petek, 24. dec.: Zaprto. Sobota, 25. dec., ob 15.30: Sneguročka. Izven. Cene od 32 lir navzdol. Nedelja, 26. dec., ob 16: Prodana ne-vest^ Izven. Cene od 32 lir navzdol. Ponedeljek, 27. dec.: Zaprto. Torek, 28. dec., ob 16: Melodija s^ea. Krstna predstava operete. Izven. Cene cd 32 lir navzdoL T7P.fi je GLEDALIŠKI KOLEDARČEK. Razen koledarja za leto 1944. so v njem zanimivi članki o našem gledališču v zadnjih petdesetih letih slike najrazličnejših dramskih in cpern:h scen in 'ansamblov itd. Vsak koledarček je opremljen s tekočo številko, ki bodo izžrebane. Za nagrade so določena razna darila: knjige, slike i. dr. Smrtna k;,.**. V Trstu so- umrli te dni SOlctna Jrti6£itava tržaških liicovnh umetnikov. Tu;i letos bo v razstavnih prostorih M chelazzije umetnost ne gaK rije RADIO LJUBLJANA PETEK, 24. DECEMBRA 8.00—S.OO: Jutranji koncert 9.00—9.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.00 do 12.30: Opoldanski koncert 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45 uo 14.00: Koncert za razvedrilo (plošče). 14.00—14.15: Poročila v nemščini. 14.15—15: Popoldanski koncert. 17—17.10: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.10 do 13.00: Božič v ljubljanski stolnici 18.00 do 18.30: Odlomki iz slovenske božične literature (slovenska ljudska oddaja). 18.30 do 19.00: Otroška ura v trgovini z igračami. 19.00—19.30: Oreel"ki koncert (igra prof. Tome). 19.30—20.20: Slovenska božična ljudska oddaja. 20.20—21.00: Sveta noč, blažena noc: pojejo Pavla Lovše, sopran. Tone Petrovčič — bas. Fantje na vasi. 21.00—21.15: Govor ministra Gobbelsa. 21 15—22.00: Božična glasba. 22.00—23.00: Velika maša v E molu (Anton Brucltner). il Lojze Zupane »Vklenjena mbdas!« Mladinska povest Lojza Z u p a n c a »Vklenjena mladost«, k' jo j? pravkar z-dala Knjigarna Tiskovne zadruge v lični knjigi z ilustraciji mi M ika B a :n b i č a, je vseb ns-ko preprosta, zato pa tem bolj pr srčna in prepričljiva v svoji plemeniti vzgojni tendenci. Dejanje se o.igrava v polpreteklem času na Pobrežju delavskem naselju na obodu Maribor r. V polrazpadli bajti- sfsnjeni na rob rečnega brega, stanuje progovni delavec Žvoke j, ed«n izmed stotine siromašnih l'ud' s kmetov, ki so jih razmere po prvi veliki vojni pognale z njihove revne, vendar osrečujoče domačije v mesto, da si trm služijo skopo odmerjeni kruh. žvokelj se naseli z rodbiio v tej napol kmečki, napol delavski bajti Njegovi, zlasti še žena in mati, kar ne morejo pozabiti podeželskega zraka in sonca. Dvojčka Justin in Olga rasteta v teh razmerah 'n naloga, ki si jo je bil zastavil pisatelj je prav v tem, da nam oriše njuno mladost, vklenjeno v težke verige soc alne bede. rodbinskih nesreč in neugnanega pomanjkanja. Je neko pot, ki vodi tudi iz teh rrž n tja, kjer si sposoben mlad človek pr bori svoj pi-ostor na soncu. Zupane je pokazal to pot v usodi5 Justina in Olge ter tako z nevsiljivo tendenco. postavil mlademu človeku vzgojni vzgled: Delaj, bojuj se z življenjem bodi odločen in pošten, pa boš dosegel cilj! Nič vekkega se ne dogaja v ^upančevi mladinski. povest. zat0 pa mlad Lralec, zlasti Ste iz meščanskih krogov, spoznava trpko živ"jenjsko stvarnost v družini ubo- gega progovnega delaven., žvokelj in Zvoki je vk a eta poštena in delavna čioveka. ki dobro skrb'ta za otroke in otroci so vzgojeni tako, kakor je prav. Toda človeško življenje ni s ,mo boj za vsakdanji kruh. vanj posegajo tudi n~ : ez tega skromn h prejemkov ali smrt stare b"b ce, priče srečnejših č sov na vasi. Justin med tem pr dno š:udira: ne le nadarjenost. tu i volja mu pomaga na- začetni poti kvišku, že so razmere v ubogi delavski družni tako slabe, da bi moral po nr 1-. matur opustit- šolanje. Ne, starš; žv'.vu-je o vse in Justin gre v učitelj šče, da pride tako čim prej do kruha. A tudi Justin pr speva za svoje vzdrževanje izdaten delež: čez počitnoe se vdinja pri zii rjih, da si zasluži za knjige in druge Študentske potrebščine. Dela in trdo gara slabo vzgojeni tovar ši se norčireio iz njega, a Ju-stn ne klone. In tako študira dalje, nekega dne ga n pade pljučn ca in visi nekaj časa med življenjem in smrtjo. No. tudi ta udarec nemile usode prenese in ko ozdravi, nadaljuje vztrajno svoje Stud je. Potlej ga kakor blisl< ošine črna novica o očetovi smrti na progi, zopet je bed1 večja, zdJ se, da bo zdaj šlo vse navzelo1, nekam v prepad — ne, žvokl"'evi vztrajajo, pomagajo drug drugemu, mati dobi službo v tekstilni tovarn- in boj z bedo .se nadaljuje. No, nekeg- dne Justin doStudira in dob' učiteljsko službo- i" ko potici o Inuste mater 'z tovarne, jo vz^me k soVvi. Naposled pride v njegovo Zabukovje še sestra C!ga in prevzame z bratovo po>močjo v zakup skromno vaško trgovino. N:č zato. žvokljevi so vajeni trilega življenja, vedno je treh- začeti trudema in končno se le pokaže, da čelo in poštenje zmagujeta, že vidimo, da so 7 Ip. j žvoklievi na trdni pot ; znali so ostati dobr, zdaj jih čaka nekoliko tistega skr-omn^rp biagost nja. ki ga dober 'n delaven človek res zas'uži. To nekako je vseb na Zupančeve »^Aie-njene mladosti«. Vsak mlad bralec si je na ja-nem. kaj g uči ta zgorba: vztrajaj, delaj. premaguj tež ve, pomagaj si sam, če hočeš. d?, ti bo Bag pomagal. Take mladinske povest imajo vzgojni vpliv; ker je povest spisani- prijetno «n ž'vafcno, s tistim realizmom, ki socia,nr» resničnosti ne prl-k*- va zato pa o osvetljuje s človekovo moralno dolžnostjo, bo 73nv"kala premnogega mladega bra,lca. T k'h mlad nskih povesti nimamo na pretek, a Lojze Zupane je v »Vklenjeni mladosti« prikupno izpričal svoje pripovedne sposobnosti. Ilustrac:ie M Bamb ča se d">bro prilegajo besed lu in povečujejo vabljivost te nove mli dinske knjige. Zapiski V članka »Literarni večer najmlajših< (Jutro, 23. t. m.) je obilno gospodoval tiskarski škrat. Naj popravimo samo najhujšo napako; v omembi Jeločnikovih »Jaslic« či »Sinfori-a ve'čka«. pri kateri bo?ta kot scllsta nastopila Pino in Pija Mlakar. i Druga javna produkcija gojencev šole i Glasbene Matice je v sredo zvečer napol- i nila malo filharnionično dvorano z občinstvom. ki je z vidnim zanimanjem prisostvovalo izvajanju zelo obsežnega programa S;x>red je namreč obsegal 24 nastopov. izmed katerih je zaradi obolelosti eden ir.ostal. Svoje v šoli Glasbene Matice pridobljeno glasbeno znanje je preizkusilo pred občinstvom 7 učencev in učenk kla-I virske šole ge. Mirce Sancinove, 6 iz j klavirske šole ge. Zore Bradačeve, ena iz klavirske šole ge. Pije Lipov-škove, dalje štirje violinisti iz šole g. Jurija Greg orca, dva iz šole g. K. S a n c i n a , eden iz šole g. A. Ivanči-ča in en basist iz pevske šole g. J. Be-tet ta. Med nastopajočimi so bili taki, ki smo jih spoznali že na prejšnjih produkcijah in so zdaj že izpričali nadaljnji napredek v svojih glasbenih študijah. Večina — zlasti iz klavir:kih šol — je nastopila prvič s kratkimi, za šolski pouk primernimi skladbami, katerih izvajanje je pokazalo predvsem dobro nastavljene tehnične elemente instrumentalnega igranja. Tudi v teh nižjih razvojnih stopnjah se je ponekod rahlo občutila večja nadarjenost, v vseh primerih pa dobra osnovna forma Nekateri naprednejši so se postavili že z večjimi komadi n. pr. z dvema stavkoma iz Dvorakove »Sonatine«. s Schubertovim Allegro moderato. z Mozartovo Temo z variacijami. s stavkom iz Riedingovega Con-certina, s samospevom opernih arij. Ti so bili deležni posebne pozornosti in priznanja. Violiniste so spremljali pri klavirju prof. M. Sancinova. Drof. Silva Hraševče-va, Uroš Krek in Vi tona i 1 Butara. Kakor vse dosedanje p:odukcije šo'e Glasbene Matice, je tudi ta samo utrdila njen stari dobri sloves S P O R T FINSKA—MADŽARSKA 336,75.334.45 V meddržavnem dvoboju telovadcev, ki je' bil v Helsinkiju in kateremu je prisostvovalo nad 5.000 gledalcev, je zmagala finska vrsta s pičlo razliko točk. Odločitev je padla šele pri zadnji vaji na drogu. Madžar Szabo je začel svojo vajo zelo dobro, pozneje pa je padel z droga ter dobil za svojo vajo le 4 točke. Toda tudi Finci so imeli smolo, in sicer je na konju odpovedal Tanner ter za svojo vajo dobil tudi samo 4 očke. Kot najboljši poedinec se je izkazal Madžar Pataky, ki je dobil za svojo odlično prosto vajo najvišjo oceno, namreč 9,9 točke. Drugi najboljši je bii Finec Savolaainen in na naslednjem mestu spet Finec Aeltonen. Finska vrsta si je priborila zmago z boljšimi vajami na konju ter boljšim povprečkom v prostih vajah in na drogu, kjer je zmagal Pakarinen z 9,7 točkami ter odrinil Patakyja na drugo mesto. ZAGREBŠKEMU GRADJANSKEMU PREDE TRDA V IV. kolu hrvatskega državnega prvenstva se je moral Gradjanski zadnjo nedeljo zelo truditi, da je premagal Železničarje s pičlo razliko 1:0. Hašk se je sestal S Concordio, nad katero je zmagal tudi z najmanjšo razliko golov 1:0. Ferraria je odpravila Viktorijo s 4:0. Zagorac se je z zmago 3:1 nad Ličaninom popravil. Gradjanski je za zdaj še na prvem me.-tu pred Ferrarijo. Coneordijo, Haškom in Železničarji. V nekaj vrstah Kakor ob vsakih večjih praznikih, tako bo tudi letošnji božič v nogometnih središčih potekel v znamenju pomembnejš h nogometnih prireditev po možnosti z udeležbo gostov, ki bodo še stopnjevali zanimanje zanje. Na Dunaju bodo igrala na letošnjem božičnem turnirju tri domača moštva (Rap d, FC Wien in Sportklub), r: zen nj:h pa še močna enajstorica iz Brna. V Budimpešti bo na podobnem turnirju v izvedbi tamkajšnjega k uba Feren^a-rosa gostoval zagrebški Kašk, ki je prevzel laskavo vabilo namesto Gr djanskega, dalje FAC z Dunaja in pa jesenski madžar-sk: nogometni prvak NAC iz Velikega Va-radina. — Wienna bo o božičnih praznikih obiskala hrvatsko prestolnico V Lyonu so zadnjo nedeljo startali številu atleti v teku čez drn in strn. v katerem se je zelo slabo odrezal znan' francoski dolgoprog š in večkratni prvak na dolgih progah Lalanne, ki je zasedel komaj tretje mesto pred dvema manj znanima udeležencema. Znan; smučar in zadnji prvak na FIS-tekmah v obeh alpskih disciplinan Pepi JennevveJn je bil kot izredno uspešen letalec odlikovan z viteškim križcem. Kakor poročajo, se Jennewein letos polet ni vrnil z nekega poleta na vzhodnem bojišču. Izvrstni nizozemski kolesarski prvak Co. Walls je, 32 let star, padel na vzhodnem bojišču. Pred izložbo Batove trgovine stoj: kopica otrok: manjši gledajo resno n poželjivo, a tudi večjim btreš z obraza zanimanje in zvedavost. Kaj pr klepa njih pozornost, ko so> d: nes izložbe po večini precej revne ter s0 zlasti otroci prikrajšam? Igrače! In sicer igrače, ki so za nas prava novost: izdelane so z najraznovnstnejšega blaga; vidi se. da je izdelovalkam prišlo vse prav: svila, sukno, kcžuhovina, voščeno platno. Izložba je spremenjena v menažerijo na j raznovrstne jš i h živali. V ospredju je ljubka skup:-nica zajčkov iz voščenega platna — okusno _ napisana pojasnilo nas pouči, da s& namenjen dojenčkom. Pametna m se!: ne umažejo se toliko in se dajo unrti. Mehki so in higien čni — nič ne škodi, če dojenček sledi svojemu prvobitnemu instinktu in nese igračo v usta. Prav ljubke so tudi rač ce, manjše in večje, nekatere živo enobarvne, druge pa skušajo posnemati po svojih barvah pravo domačo raco. tudi te so zelo prmerna igrača zlasti za manjše otroke. Ljubki so črni in rdeči psički, ki bistro gledajo svoje male občudovalce. Višek želja vseh malčkov je pa nedvomno lep. velik maček. P:eano družbo domač:h živali pa visoko nadkriljuje prebivalec džungle: krasen slon, velik, precizno izdelan, res prava umetnina ^j^ciL i." KIM O UNION Telefon 22-21 B&ssčs khao za^rt Jutri premiera božičnega sporeda: Napeta ljubezenska drama Med dvema snubcema V glavnih vlogah: Marte Harell, Willy Birgel itd. Predprodaja danes od 11. do 12. ure. KINO SLOGA Telefon 27-30 Z a p ff t o KINO MATICA feieton 22-41 Danes v petek klasa zaprt Predprodaja vstopnic za božično soboto: v petek od 10. do 13. in v soboto od 10. ure dalje. N Predprodaja za nedeljo: v soboto popoldne od 15. dalje in v nedeljo od 10. dalje. Daphne du Jlauner: 54 Roman Po strani je omahnil na m;zo med črepi-nje. Pahnila ga je od sebe in spet oo-stala pokonci; kolena so ji drhtela in psa sta divje bevskala okrog nje. A zdaj se je tudi on opotekel z mize, osteklenele oči so mu bolščale vanjo; eno roko si je t:ščal na rano pod pazduho, z drugo je zgrabil za ver k srebrn vrč. S tem bi ji bil razbil obraz in jo potolkel na tla, a baš ko je krenil proti nji, je zadnja sveč. na steni še enkrat vzplapolala in ugasnla. Bila sta v temi. Dcna je tipaje pomikala ob robu mize in mu tako ušla iz dosega; slišala ga je, kako je v temni dvorani taval za njo in se spotaknil ob stol. Zdaj je skušala priti do stopnic; skozi okno na galeriji ie prihajalo nek:j malega svetlobe. In ?vo, tu so bie stopnice, tu ograja. Vzpela se je kvišku, psa sta ii '-ajaje skakala za pe-tani. Zgoraj nekje je si i š la klicanje *u krik- nekdo je s pestmi razb:jal po vratih-Ko se je ihte ozrla, ie spoznala spodaj pri stopnicah Rrckinghama. Nič več ni sta] pokoncf kot prej; kakor psa je po vseh šti rih lezel za njo. Zdaj je bila na vrhnji stopnici, trušč in ropot sta postajala čedalje hujša. R:zločia je Godelphinov Ln Harry-jev glas Hrupu ljudi se je pridruževal pasji lajež. Iz tistega konca. k-'er je o la otroška soba. je s tankim glasom vreščal svoje vrste. Sploh pa — prid.te in oglejte si izložbo pri Bati! Poleg igTač boste našli v iz'ožb; še več drobnih času primernh izdelkov, ki bodo dobro služil-' kct okras božičnih dreves al; kot okras zavitkov božičnih daril. Vse te ljubke igrače je porodila potreba — potreba deklet tr. žena, ki so ostale brez zaslužka, po večini takih, ki žive pri nas kot be gunke. Resnično, v stiski je človek iznajdljiv, zlasti tisti, ki se mu upira, da bi živel v brezdelju in padel v breme svojim srečnejšim rojakom, ki so ohranili streho nad seboj in svojo lastno posteljo. Danes jih je med nami mnogo, ki tega nimajo. Ponos in čut človeškega dostojanstva j;h siii, da sj pomagajo sami, če je to mogoče. Izdelki pričajo o izredn iznajdljivosti, ki jo moramo pozdraviti z vsem priznanjem. Saj bodo obogatili naš trg s stvarmi, kakršnih nam prav sedaj posebno- manjka in so pri nas novost. Kajti te igrače so ročno delo ter se ne dajo primerjati & tovarniškimi izdelki. Da preprečijo naše podjetne delavke posnemanje, so se zavarovale z varovalno znamko, ki upravičeno nosi značko »okus«, na kar še posebej opozarjamo tiste, ki bodo posegali po njihovih igračah. Našim materam najtopleje priporočamo, da si ogledajo izložbo ter kupijo za svoje otroke :grače. kj so po&cbno primerne za božično darilo. Dobivajo se v Batovi trgovini in še v nekaterih drug;h, ki so izdelke vzele iz prijaznosti v prodajo. Ljubi.p-na, 21. decembra Tudi v božičnem tednu ne nvruje pravica. Te dni so sodniki razpisali precej razprav; v torek so bile tri in se j a moralo zagovarjati 6 obtožencev. V dveh primerih je sodil mali kazenski senat, v enem pa sodnik poedinec. Tatvina elektromotorja Dva dni po razsula badoljevske vojske je Karel Stojkovič, ki je bii že dvakrat obsojen zaradi vlomov, nagovoril m.zarja R. B., da sta vlomila v delavnico mehanika Vinka Jamnilta in mu odnes.a manjši elektromotor, vreden 6 Jo 7.0'00 Lir. Stojkoviču so bile razmere pri Jamnlku dobro znane, ker je bil v njegovi delavnici dalj časa za<-poslen. Mizar R. B., ki doslej še ru bil kaznovan, se je udeležil vlomilskega pohoda predvsem pod njegovim vplivom. Njemu je tudi pripadla naloga prodaje •elektromotorja. Ponudil g;a, je v nakup uradniku nekega električnega podjetja. Pripeljal se je k njemu s tovornim avtomobilom in ker je bil lepo oblečen, ni vzbudil nobenega suma. Sie&r se je precej nerodno obnašal in tudi cona, za katero sti se pogodila, je bila izredno nizka, ven 1 ar je uradnik brez pomislekov motor kupil. Ko je zadeva prišla na dan, oo kupcu motor odvzeli, ga povabili na policijo, kamor sta morala tudi Stojkovič in R. B. Vsi trije so bili po preiskavi spoznani z? z:ele za zatožno klop. Stojkovič, Ivi je bil med tem izpuščen, je uvidel, da mu grozi vi.oka kazen. Obtožba proti njemu se je naslanjala na § 317 kaiz. zakona, po katerem je najmanjša kazen redoma 1 leto rob'je. Zato se je podvizal iz Ljubljane. Se a j je deček, ki so ga bili zbudili iz spanja. Te-aajci ni čutila več nobenega strahu, samo še jezo. Zdaj je bila hladna, m rna in odločna. Siva mesečina je skoz; okno medlo padala po ščitu, ki je visel na steni, trofeja kdo ve katerega St. Columba. Snela ga je z zidu; težak je bil in od starosti zaprašen; pod njegovo težo se je zgrudila na kolena. Rock:ngham se ji je še vedno bl:žal. Kadar je zasopel, se mu je hrbet skrivi! proti ograji; si'šala ga je kako je z nohti praskal po stopnicah in sophal. Ko je zavil okrog ovinka m se v temi oz^al po nji mu je z vso močjo vrgla, ščit v obraz. Opctekel se je, padel in se s ščitom nad seboj glasno ropotaje zakotalil s stopnice na stopnico m na kamenita tla. Psa sta jo lajaje ubrala za njim in ovohava la njegovo telo, ko je obležal. Dona se ni ganila, kakor da jo je z"pustia vsa moč; za očmi jo je bole'o. Johnov vrišč ji je še vedno zvenel v ušesih. Nekje je slišala korake nekdo je z jeznim in tesnobnim glasom nekaj klical, pokalo je, kakor da bi se lomil les. Morda je bi! to Harry ali Godolphin alf Eusticlc; vrata sp:lnice, kamor so jih bih' zaprli, so se vdirala. a Dona je bi hi pretrudna. da bi se menila za to Kcproela jr samo po tem. rta bi megla v temi tu zaspati; spomnila se je: na tem hodniku e-o bila vrata v njeno sobo, k'er bi bila v av ojfl popelji na varnem in bi lahko vst pozabila Nekje na reki je bila ladja z Jmenom »La Mouette«, In mož, ki ga je ljubila je stal zda pri kmr-lu in vodil svoj brod proti morju. Obljubila mu je bila. da mu da ob razsvitu odgo- zaposlen nekje na Gorenjskem. Ker je sodišču njegov naslov znan, ga bodo prej ali slej dobili v roke. Na razpravi je njegov vlomilski tovariš dejanje in krivdo glalko priznal. Prav tako je priznal nakup elektromotorja ooobtožjni kupec, izgovarjal pa se je, da se mu ni vzbudil sum, da ba šlo za ukraden predmet. Sodišče mu je verjelo in ga po § 280 kp. oprostilo. R. B. je bij obsojen na 6 mesecev strogega zapora in izgubo častnih pravic za dobo 1 leta. pogojno za 2 leti. Železničar na zatožni klopi Značilno je, da so v teh časih železničarji pogosto gostje sodne dvorane. Mno gi so se srečno rešili zanjke, ki se jim je napletla okrog vratu z obtožnico. Včerajšnji obtoženec pa je obtičal v njej in ne bo najbrž nikoli več nosil železničar-skega Kroja. Obtoženi so bili: Štefan Renčelj, železničar, po rodu iz Mokronoga, star 22 let, in delavec mestnega cestnega nadzorstva L. š. Iz Lukovice, pristojen v Log, da sta v dveh primerih kradla na premikalnein kolodvoru v Ljubljani. Dne 15. oktobra sta vzela najmanj 30 škatel paradižnikove mezge. Vsaka je bila vredna najmanj 15 lir. Dne 17. oktobra pa sta izmaknila dva balona vina po 50 litrov, pletenko 5 litrov vina in pletenko 4 litre vina, ki je bilo vredno najnjanj 15 lir liter. Gostilničar J. K. je bil obtožen, da je vedel za drugo Renčljevo tatvino in da mu je pomagal pri njeni izvršitvi s tem, da mu je dal na razpolago balona, cevko za pretakanje in voziček. Kupil je od njega ukradeno vino po 15 lir in ga — po svojem zagovoru — potem prodajal po 18 lir. Četrti obtoženec je bil obtožen, da je kupil od drugega obtožcnca L. š. nekaj škatel ukradene paradižnikove mezg«. Štefan Renčelj in L. š. ta dejanja priznavala. Izjavila sta, da so bile škatle paradižnikove mezge lahko dostopne. Iz odprtega vagona so jih jemli tudi mnogi drugI. Vino bi se bilo, če ga ne bi nato-čila v svoji posodi izgubilo v tla, ker jc bil sod navrtan. železniška uprava ni mogla ugotoviti, komu je zmanjkalo ukradeno blago-, ker je šlo za tranzitne vagone. Gostilničar J. K., ki ga je Renčelj obremenjeval, se je izgovarjal, da nI vedel, da gre za ukradeno vino, ker mu je Renčelj dejal, da ga bo dobil od nekega vojaka. Prvi trije obtoženci so bili obsojeni. Štefan Renčelj zaradi dveh zločinstev po § 316 — 4 kaz. zakona na 1 leto strogega zapora in dve leti izgube častnih pravic. Izrekla se je zanj tudi izguba državne službe. L. š. je bil po Istem pttragrafu kaz. zak. obosjen na 7 mesecev strogega zapora in 1 leto izgube častnih pravic, gostilničar J. K. pa po §§ 34 ln 314 — 1. 2 na 5 mesecev strogega zapora in 1 leto izgube častnih pravic, pogojno za dobo 3 let. Plačati mora 500 lir povprečnine. Četrti obtoženec je bil po 5 280 kp oproščen od obtožbe. Državni tožilec je za vse obsojene obtožence prijavil priziv zaradi prenizke kazni, obtoženci pa so prijavili revizijo in priziv. MALI OGLASI Kdor IM« službo plača m vaako oesedo L —JO. ca drt Ln, prov takso —.60. aa dejanje naslov« ali* Slfro L 2-— Najmanjfii Iznos ca te oglase Je L 7.—. — Za fcenltve tn dopisovanja )• plačati oa vsako besedo L 1.—, za "s« druge oglase L —SO i® besedo. za drf ai prov takso —£0. za dajani« naslova ali iifro L 3.—. Najmanl&i Imn« Ot t* oglase Je t« 10.— krznen plašč rjave barve, malo nožen, ugodno prodam. Naslov v vseh posl. jutra. 23888-6 sesalec za prah Švedske znamke, skoraj nov — prodam. Naslov v vseh posl. Jutra 23687-6 PREPROGO -jensko. bosansk > ».36x0.75. prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra . 23384-6 EenaEsa VAJENKO io ir.lfl.šo pomočnico, sprej-mim takoj za trg. t mešanim blagom. Predstaviti se o=ebn v trg. Seme. Tovarni?« 29. ZELEZOSTRUGARJA ki je dobro vešč oh-Mave tež;ih kosov, sprejmem v stalno laposlitev. — Inž. Bo-štnar, Jerneieva c. 18, Šiška._ 23S83-Ia PUNČKO veliko 4=) cm. ugodno pro-dnm. Naslov v vseh po*1. Jn. aa. 238286 5 m PRAVE SVILE ia domačo obleko. neiDespi vzorca, krasno riarilo xa božir — ufidtio pr>iam. Na«lov v weh posl. Jut'4 ?»27-6 LJUBLJANSKI ZVON letn k 1922 in 1923. kom. pleten. broSian prodani. 'Našlo*' v ogl. oddelku Jutr.i. 23804 6 SMUf AR. OBLFKO z.i 12—14!ctno deklico, prodam. Naslov v cgl. oddelku »Jutra«. 23765 6 MEVER-JEV LEKSIKON (7. izdnnje). popolnoma ■hranien. prrvlam za 3000 lir. N.i-lnv v wh po.il. Jufca. 23011-6 !'!i!!iiimHWiiiiiiiiiiiiiiit»imiiiiiinr!!! KUPIM: ■ndti kraaeni ptaK, boljše kvalitete m srednje postavo ž3 let. najrajši nov. Trenirko za velikost 170 cm, po možnosti nerabljene, moške. Radio aparat, 4—6 cevni bres- hiben. Foto parat ali Leica, Rolle- fli-fcs, rabl.en. Ponulbe na ogl. odd. Jutra pod »677«. 23752-7 Posest Razgleinfk J&fra je že izšel. Dobite ga v npravi »Jutra« in v vseh knjigarnah. HWII IIIIWMUllltlllllllBWlMt«qainWHtWMaHgBW«ia«»WI»t:tatMl GOBE električni vlak lairaje Ma klin, kup m takoj. Ponudbe na cgi. oddelek »Jutra« pod 6i Iro »ViaJc — takoj«. 23667 7 mM ENO PO DVE SOBI s kuh n'0 ščerr>. Naslov v ogl. odd. Jutra. 23.05-21.3 SiAVBNO PARCELO v izmeri 38x15. tik ob Celovški cesti in tramvajski postaji, krasna sončna lega te-euh peščen teren, pro lam. Al. Planinšek, Ljub! arm — Dvorakova 3-1 — sedaj Knaf-ljeva ulica. STAVBNO PARCELO strnjen ali odprt sistem, dalje njivo, travnik, saln vrt sli kaj sličsega. kakor tndi stanovanjsko hišo al vilo kupim. Al. Planinšek. Ljubljena, Dvofakova 3-1 — sedij Knafljeva ulica 23914-30 NEKI ŽELEZNIČAR je v naglici in brex lovo-ijenja pred prbližno 2 mescema vzel mojo cizo pre 1 bu-ffetom K.ijfež m jo poten pustil pri svojem znancu ki mu je obljubil, da io zop.-t vrne lastniku. Ime osebe k er se sedaj ciza nahaja, mi je znano in pnvim. Kaj praviš?« je počasi vprašala- »O čem govoriš?« »Nu. o Franoozu, kakopak « je odgovoril, »o tem satanu, ki je umoril Ročka 'n bi b i kmalu tudi tebe zadavil. Ladja je ušla in z njo ostanek njegove malopridne posadke, a njega imamo, kolovodjo, gusarja ničvrednega « še vedno ga je prepadeno gledala, vsi omamljena kakor da bi jo bil udaril. On, ki ji je zri v oč', se je zmedel; spet jo je jel božati po laseh, ji poljubljati prste m mrmrati: »Ubogo dekletce, kakšna preKie-ta grd:bija je bilo to, kakšna noč- kakšna satanska <£ra.« H« Nato je umolknil, jo pogledal ln zardel v svoji zmedenost', še vedno jo držeč za prste; obup v njenih očeh je b:l nekaj skrivnostnega, novega, nekaj, česar ni razumel. Nerodno kakcr pl.:h, malce bebast* fantč ;e rekel: »Ta Francoz, ta gusar, te vsaj menda ni kako nadlegoval, jeli da ne, Dona?« Scnriitieiter