Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za Inozemslvo
mesečno 33 Din nedei|ska Izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din. za Inozemslvo 140 D
S£0
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec
«
Cene oglasov 1 slolp. pelll-vrsla mali oglasi po 130 ln 2 D, ve£|l oglasi nad 43 mm vlilne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din g Pn vetlem □ naročilu popust
Izide ob 4 zlulrat
razen pondeljko ln dneva po prazniku
Uredništvo le v Kopitarjevi ulici št. 6 111 Kokoplsl se ne vračalo, netranklrana pisma se ne sprelemalo * Uredništva telefon št. 20S0, upravnlštva št. 2328
G. Pribičevič in svoboda tiska
Mogli bi tudi reči: voda in ogenj, ker prav toliko zveze ima g. Pribičevič s svobodo tiska, kakor voda z ognjem. Natančno tako, kakor namreč voda pogasi ogenj, je pogasil svobodo tiska tiskovni zakon izdelan od vlade, v kateri je bil g. Pribičevič. Zato je treba imeti že čisto posebne vrste pogum, če govori o svobodi tiska g. Pribičevič. Še bolj pa je občudovati ta pogum, če paradira z izjavo o potrebi svobode tiska oni isti g. Pribičevič, ki je bil član one vlade, ki ni samo razvila konfiskacijsko prakso do najvišje popolnosti, temveč je nekatere liste kar kratkomalo ustavila. Vsled teh dejstev se nam ne bi bilo treba na Pribičevičeve neiskrene reklamacije niti ozirati in zadostovalo bi, če bi konsta-tirali, da tudi v tej stvari, kot skoraj v vseh drugih, govori in dela g. Pribičevič drugače, kaker je v opoziciji in drugače, kadar je v vladi.
Ker pa mi ne spadamo med tiste, ki si skušajo pomagati z dvojno resnico, smatramo za potrebno, da tudi sedaj, ko smo v vladi, nagla-simo ravno tako potrebo svobode tiska, kakor smo se energično in dosledno borili za to lepo pridobitev ustavnih bojev, ko smo bili v opoziciji. In zato pravimo: svoboda tiska je neobhodna potreba in njo je treba očuvati.
Iz tega vzroka pa naslavljamo na vlado tale apel: Kakor je že vlada popravila celo vrsto napak in grehov PP režima, tako naj tudi odpravi tiskovni zakon, delo PP vlade. Zakaj ravno tiskovni zakon s svojimi neverjetnimi in nemogo čimi določili je kriv, če je svoboda tiska zatrta in do skrajnosti reducirana. In to tudi v slučaju, da hočejo listi najvestnejše vršiti svojo časnikarsko dolžnost in da ne smatrajo hujskaštva in gojitve vseh mogočih nasprotstev kot svojo glavno T"ualogo.
Ni mogoče na tem mestu navesti vseh silnih napak tiskovnega zakona in se moramo zato omejiti le na nekatere najbolj kričeče. Avtorji tega neverjetnega zakona so dejali, da hočejo z njim preprečiti osebne žalitve po listih. Svojo namero pa so uveljavili tako, da osebnih žalitev niso preprečili, onemogočili pa vsak dokaz resnice. 2e samo to zadostuje, da se tiskovni zakon •zpremeni.
Še bolj zahteva njegova splošna nejasnost, ki je nujno morala privesti do take judikature, da danes nihče niti slutiti ne more, kako se bo končal začeti tiskovni proces Avtorji tega specialnega zakona so se tudi hvalili, da onemogoča njihov tiskovni zakon zavlačevanje procesov, ker so čisto točno fiksirali, kdaj mora biti vsak proces končan. V resnici pa je stvar čisto druga in tudi danes trajajo procesi tako dolgo ko preje. Razlika je samo v tem, da danes cve-tejo ekspenzarji in da bodo tiskovni procesi kmalu najbolj dobičkanosni procesi. Silno mnogo se je tudi govorilo pred sprejetjem tiskovnega zakona, kako bodo novinarji z njim zaščiteni, ker je določena tudi soodgovornost pravih lastnikov lista. Dejansko pa je ta določba ostala Ie na papirju, dočim so vse drakonične kazni postale resnica.
Pravili so nadalje, da bo tiskovni zakon dvignil kvaliteto tiska. Tudi- ta napoved se je docela izjalovila in resnica je ta, da zadene tudi najbolj vestnega novinarja pri najmanjši stvari vsa strogost zakona, dočim ostanejo avtorji največje šund-Iiterature prosti. Ni treba drugega, ko da izdajajo svoj šund v brošurah, pa so prosti tiskovnega zakona. In danes vidimo, kako izvrstno znajo nekateri to izkoriščati in Slovenijo preplavljajo brošure, ki bi jih morali uničiti že zaradi njih nezaslišanega pačenja slovenskega jezika. Roparske povesti z opolzkimi oglasi, česar med vojno ni bilo mogoče razpečati, preplavljajo danes deželo. To je menda edini >uspeh« tiskovnega zakona.
Vsega tega pa seveda g. Pribičevič ne vidi, ker njemu je tudi svoboda tiska le agitaeijsko sredstvo. Mnogo bolje bi zato bilo, če bi g. Pribičevič raje oblekel spokorniško srajco in priznal svojo krivdo, mesto da napada druge.
Mnogo slabih zakonov je že dobila Jugoslavija, toda med vsemi slabimi je tiskovni zakon, delo vlade PP, nrjslabši. Njegova temeljita reforma je zato prav tako nujna, kakor je bilo nujno, da je bi vržen nasilni PP režim. Treba pa je, da bo tudi popolnoma likvidiran. To se bo zgodilo šele v trenutku, ko bo padel njegov tiskovni zakon. In to sc naj zgodi čim preje!
Političen lisi sza slovensUi narod
Uprava le vKopltarlevl ul.St.o - Čekovni račun: Clultllana štev. IO.6SO iu 10.340 =a Inserale, Sarafevošl.7563, Zagreb šl. 39.011, Vraga In Ounof št. 24.797
Izprememba ustaoe
V pričakovanju odgovora predsednika vlade dr. Korošca
a Belgrad, 8. nov. (Tel. »Slov.«) Današnji listi poročajo: »Akcija Miloša Savčiča je pred zaključkom. Vsi šefi so Savčiču izjavili, da so njihove stranke načelno za spremembo ustave in vse skupno so na istem stališču, da bi ta sprememba imela za posledico, da se državna uprava olajša tako, da bi bila v svoji decentralizaciji bolj kos danim svojim nalogam. Ostal je še samo odgovor g. dr. Korošca, da v imenu svoje koalicije kot predsednik vlade odgovori g. Savčiču. G. dr. Korošec je bil načelno pristal na revizijo ustave, samo je po-
prej obljubil, da se popolnoma dogovori z g. Vukičevičem, g. Davidovičem in g. Spahom, da se ugotovijo podrobnosti. V političnih krogih, ki imajo dober vpogled v Savčičevo akcijo, se je zatrjevalo, da stoji četvorna koalicija na stališču, da je izhodna točka za vse razgovore današnja ustava. Načelno stališče četvor-ne koalicije pomenja, da ne more biti drugega temelja, ki bi služil za izhodišče.« — Kakor smo poučeni, se je g. Miloš Savčič danes javil pri predsedniku vlade g. dr. Korošcu, ki mu bo dal v teku treh dni svoj odgovor.
Velik gospodarski
Ministrski predsednik je pozval zastopnike gospodarstva iz cele države - Najvažnejše obnove in izboljšave - Vlada hoče z vso močjo rešiti naše gospodarstvo
a Belgrad, 8. nov. (Tel. »Slov.«) Sinoči se je vršila v predsedništvu vlade pod predsedstvom dr. Korošca daljša seja ministrov, ld upravljajo gospodarske resore, predsednika Narodne skupščine Ilije Mihajloviča, predsednika finančnega odbora dr. Milana Stojadino-viča, guvernerja Narodne banke Ignata Baj-lonija in članov upravnega odbora Narodne banke ter predstavnikov gospodarskih krogov iz raznih pokrajin.
Konferenca je trajala do 10 zvečer. Bila je sklicana predvsem z namenom, da zastopniki gospodarskih krogov iz vseh krajev države podajo svoje mnenje in izrazijo svoje želje za rešitev gospodarske krize. Rezultat konference se izraža v glavnem v sledečih zahtevah:
1.	Narodna banka naj predvsem sanira državne gospodarske institucije.
2.	Narodna banka naj z vsemi sredstvi dela na saniranje trgovinskih prilik.
3.	Čim prej naj se izvede komercijaliza-cija državnih podjetij.
4.	Denar državnih denarnih ustanov kot so Narodna banka, Poštna hranilnica itd., naj se uporablja samo v svrhe, določene po statutu.
5.	V upravnih odborih teh zavodov morajo dobiti prečanski gospodarski krogi proporcionalno zastopstvo.
6.	Vse omejitve devizne trgovine naj se nemudoma ukinejo.
7.	Vsi merodajni krogi naj skrbe za temeljito izboljšanje našega prometa.
8.	Industrija zahteva večjo carinsko zaščito.
9.	Vlada naj skrbi za to, da se bodo razsodbe prečanskih sodišč izvajale tudi v Srbiji.
10.	Čim prej naj se v smislu ustavnih določb ustanovi gospodarski svet.
11.	V svrho pospeševanja izvoza naj se čimprej urede trgovinski odnošaji s sredozemskimi državami, nadalje z Egiptom, Španijo in Turčijo.
12.	V novem proračunu naj se ukine davek na poslovni promet.
13.	Zakon o taksah in trošarinah naj se čimprej spremeni v cilju znižanja teh bremen.
14.	Izenačenje zakonodaje naj se kar najbolj pospeši.
15.	Slovenski gospodarski krogi zahtevajo temeljito remeduro kreditne politike Poštne hranilnice, v kateri naj dobe primerno zastopstvo.
Guverner g. Bajloni je v imenu gospodarskih krogov pozdravil predsednika vlade in
se mu zahvalil za ljubeznivost, cla je posvetil toliko pozornost tej konferenci, na kateri bodo imeli g. ministri priliko slišati predloge zagrebških, ljubljanskih in belgrajskih gospodarskih krogov. G. Bajloni je posebno podčrtal točko 7 predstavke zagrebških in ljubljanskih strokovnjakov, da se namreč pri nas železniški promet slabša. Prosil je vse pristojne ministre, da temu vprašanju posvetijo vso skrb. Smatra, da se bo to vprašanje najlepše uredilo na ta način, da bo železniški minister poslal enega ali drugega svojih najboljših železniških uradnikov, ki razpolaga z močno energijo, na postaji v Zagreb in Brod, kjer je promet popolnoma v neredu in radi česar pri-| liaja do nerednega prometa v celi Hrvatski. J Nadalje je govoril o splošnem gospodarskem pregledu in stanju naše države.
G. Šola je govoril o gospodarskem stanju Bosne in Hercegovine. Zlasti je podčrtal, da je treba dvigniti in izkoristiti bogastvo Bosne in Hercegovine s krediti, podpiranjem živinoreje in novih vinogradov. Bosno zlasti tare silno visoka obrestna mera. Nadalje so se oglasili k besedi referenti iz južne Srbije in g. Jelačin za Ljubljano.
Nato je govoril predsednik vlade. Navajal je k posameznim točkam razloge. Objavil jo, da bo vlada vzela v pretres vse predloge in vse načrte, ki so se predložili na tej konferenci.
Železniški minister g. Stanič je razlagal razmere na železnicah. G. dr. Mehmed Spaho je zahteval gospodarski svet, ki je neobhodno potreben za naše gospodarstvo. G. Pera Mar-kovič je za svoje ministrstvo razlagal sedanje stanje njegovega gospodarstva in je izrazil mnenje, da je naše gospodarstvo že prišlo preko viška svoje krize. Kmetijski minister g. Andrič je zlasti glede očitkov Bosne in Hercegovine poudarjal in podčrtal, da so za Bosno in Hercegovino že nastopili boljši časi. To razlaga s številkami svojega ministrstva. — Finančni minister g. Subotič je obljubil vso svojo pomoč, podčrtal je posamezne točke predstoječega državnega proračuna. G. Stoja-dinovič se je zavzel za stalen stik vladnih in gospodarskih krogov.
Končno sta se g. Bajloni in g. Radojlovič zahvalila ministrskemu predsedniku za njegovo pozornost za gospodarski pokret v naši državi, nakar je dr. Korošec še enkrat zagotavljal gospodarskim zastopnikom, da bo vlada gospodarski položaj najresnejše obravnavala.
Danes se je nadaljevala seja odbora za proučevanje zakona o javnih delih in pomoči pasivnim krajem. Za predsednika je bil izvoljen g. dr. Stojadinovlč. Odbor je zakon v načelu in podrobnostih sprejel in bo prišel v soboto na dnevni red skupščine.
Komumsfgčna parada v Zagrebu
s Belgrad, 8. nov. (Tel. »Slov.«) 7. novembra se je v Zagrebu praznovala obletnica ruske revolucije. Na Trešnjevki se je okrog 8 zbralo 200 do 300 ljudi, ki so klicali: »Živela III. internacionala! Živel komunizem! Doli kralj! Doli z buržuazijo!« Patrulja je pozvala demonstrante, da se razidejo. Na policijo so izstrelili sedem, osem strelov. Policija je odgovorila z ognjem. Ustrelila je dvanajstkrat, nakar so se demonstranti razšli. Drugi streli so se slišali na Krlženski in SeleŠki cesti. Tu jih je srečal uradni detektiv Alojzij Stražek, ki je takoj obvestil dežurnega uradnika, ki je odredil pripravljenost. Demonstranti so se po prvem nastopu razšli. Devet jih je bilo aretiranih. Lansko leto je bilo v Zagrebu isto.
Sa.--
ci.ks župan
a Belgrad, 8. nov. (Tel. »Slov.) Med tukajšnjimi opozicionalnimi kakor tudi nekaterimi vladnimi časnikarskimi in publicističnimi krogi se je trdovratno vzdrževala vest, da je zahteval g. dr. Spaho odstop sarajevskega velikega župana. Ta vest je tendcnciozna. G. dr. Spaho pri svojem današnjem sestanku z g. dr. Korošcem demisije sarajevskega velikega župana niti ni omenil.
Težka letafska nesreča
a Novi Sad, 8. nov. (Tel. »Slov.«,) Danes ob pol 12 se je zgodila v Novem Sadu velika i 1 letalska nesreča. Letalo »Breguet XIX:, ki je j prišlo iz Osijeka, je krožilo dalje časa nad ! Novim Sadom. Močan veter je obe krili razbil in letalo je padlo z višine 1000 metrov na tla.
Novi ameriški predsednik in Evropa
Ljubljana, 8. novembra.
Kandidat republikanske stranke Herbert Clark Hoover je izvoljen s tako ogromno večino, da je presenetila največje optimiste. Od 31 predsednikov, kolikor jih je doSedaij imela Amerika, sta dosedaj siccr bila samo dva demokrata, Cleveland in \Vi!son, vendar takega poraza demokratov nihče ni pričakoval. Popularnost demokratskega kandidata Smitha je bila velika in do zadnjega dne volivne borbe se je računalo, da bo dobil veliko večje število glasov. Bili so cclo taki, ki so celo stavili na njegovo zmago.
Njegov poraz je pripisovati predvsem premoči velekapitalistične skupine, ki jc podpirala Hooverja. V njega imajo bankirji več zaupanja in njegovo volivno geslo »prospe-rity« ije privlačno tudi za široke sloje, ki si želijo zaslužka. Dobijo pa ga, če bo industrija uspevala, kakor je uspevala zadnja leta.
Ko je pričela volivna borba, je bivši predsednik Coolidge objavil podatke o ogromnem gospodarskem napredku Amerike v zadnjih letih, ko je posle trgovinskega ministrstva — v našem smislu — vodil Hoover. Letni prebitek v državnem proračunu jc znašal v tekočem letu 400 milijonov dolarjev. Pri tem so bili davki že štirikrat zmanjšani, ker bi sicer suficit znašal skoraj dve milijardi dolarjev. Kljub znižanju davkov pa jc država od 1. 1921. mogla plačati 6'A milijarde svojih dolgov. Celotna produkcija se je v poslednjih letih povišala za eno tretjino, v železni industriji pa se je podvojila. Tako ije razmerje tudi na vseh ostalih poljih. Dasiravno se tudi demokratska stranka opira na velekapital, — Smith^ je fi-nansiral Morgan, — vendar so veliki industrijski trusti in Velebankirji, katerih ena beseda zaleže več kot šc tako važna izjava najuglednejšega politika v Evropi, bolj zaupali v trgovini preizkušenemu Hooverju.
Verski moment je igral tudi veliko vlogo. Proti katoliku Smithu jc anglikanska cerkev uprizorila borbo, kakršne Amerika še ni videla. Javno po vseh protestantskih cerkvah se je pridigovalo, da je vsak glas, oddan za republik, kandidata Smitha, oddan za papeža Pija XI., kateremu da hoče takoj po volitvah prepustiti svolje mesto v beli hiši. Najživah-nejše je pri tem delovala zloglasna tajna organizacija Ku-KIux-Klan, katere zločinske, teroristične metode so pomagale, kjer ni pomagalo podkupovanje ali hujskanje.
S svojim programom proti pretirani alkoholni prepovedi si jc Smith pridobil nevarnega sovražnika med ženskim svetom. Še nikdar se v Ameriki ni udeležilo volitev toliko žena in ogromna večina je oddala svoj glas za »suhega« kandidata.
Vse to je pomagalo Hooverju do tako veličastne zmage, kakor je doslej še ni doživel nobeden republikanski kandidat. Približno enako razmerje 1 : 5 bo vladalo tudi v senatu, ki je odločilen za smernice zunanje politike in v kongresu, ki odloča o splošni, predvsem go-spodarski politiki.
V gospodarski politiki Amerike ni pričakovati nobene spremembe. Hoover, kandidat borze in eminentno finančno in trgovsko podkovan državnik, bo svojo dosedanjo politiko čim intenzivnejšega in večjega razmaha vele-industrije in potenciranja njene produkcijo samo še bolj dosledno zasledoval.
In v razmerju napram Evropi? Veliko si 111 obetati, vendar pa nekaj več kakor od Smitha, ki Evrope niti poznal ni. Hoover pa jc v njej dolga leta deloval, zato pozna njene potrebe in njene težnje. Kot podtaijnik za trgovino pod Coolidgem jc znatno podpiral vse akcije Društva narodov na gospodarskem, finančno političnem in tehničnem polju. Šele pod njim sc jc Amerika uradno pričela udeleževati tozadevnih mednarodnih konferenc, za mnoge od njih je prišla od njega iniciativa. Za poglobitev takih zvez se jc Hoover izrekel tudi v svojih volivnih govorih. Več najbrže ni pričakovati. Morda pride milejša nota v politiko odtujevanja od Evrope, vendar so v tem tudi predsedniku vezane roke od senata. V njem pa še vedno vodi glavno besedo predsednik zunanjega odseka znani senator Borah, največji nasprotnik Društva narodov. V vo-livni borbi jc senator Borah od vseh najbolj podpiral Hooverja in najnovejše vesti pravijo, da bo za nagrado postavljen 7r\ državnega podtajnika za zunanje zadeve. S tem bi odpadle tudi malenkostne nadc, ki jih šc goji Evropa v pričakovanju predsloječih pogajanj za ureditev dolgov in rcparacijska vprašanja
Izprememba sozdnesa zakona
a Belgrad, 8. nov. (Tel. :>Slov.<) Na podlagi pooblastila 51. 248 fin. zakona za 19*28-29 se je v gozdarsko-rudarskem ministrstvu sestavila komisija za izdelavo uredbe o upravi in gospodarstvu v državnih gozdovih na komercialni podlagi. To je takozvana komisija za komercializacijo državnih posestev. Komisija bo jutri pričela z delom. Sledeč zgledu sosedne Avstrije in Čedkoslpvaške, je tudi tu prodrlo prepričanje, da se mora uprava drž. dolgov oprostiti spon birokratičnega urfidova-nja in ovirajočih predpisov zakona o državnem računovodstvu. V istem ministrstvu se je izdal ukaz, da mora v najkrajšem času, in sicer v roku treh dni, posebna komisija pregledati zadnje osnutke gozdnega zakona za celo državo ter ga prenovljenega takoj predložiti.
Dalmatinsko
zadružništvo
č Split, 8. nov. (Tel. »Slov.«) Danes se je vršila skupna seja sveta in nadzornega odbora Zadružne matice v Splitu. Na njej so se obravnavala razna vprašanja, ki se tičejo organizacije in dela te zadružne centrale. Naznanilo se je, da je Zadružna matica sprejeta v glavno Zadružno zvezo v Belgradu s polnimi pravicami, s poštnimi in davčnimi olajšavami. Zadružni matici se je prijavilo do te seje 41 zadrug, večinoma iz Primorja in otokov. Od teh je dosedaj sprejetih 'do. Glede ostalih, kakor tudi glede tistih, ki se bodo prijavile pozneje, se bo odločilo naknadno. Te zadruge imajo okrog 7000 članov. Njihovi poslovni deleži znašajo 4,200.000 Din, vloge pa 40,000.000 dinarjev. Izvolili so se delegati v upravo in nadzorni odbor za glavno Zadružno zvezo v Belgradu. Nadalje so se napravili sklepi glede zadružne, gospodarske in prosvetne propagande. D ločila se je višina obresti. Dalje so se določile smernice za poslovanje v svrho čim večje discipline med matico in njenimi člani radi ožjega sodelovanja. Na koncu se je obravnavalo vprašanje postavitve pomožnih revizorjev, da se zmanjšajo izdatki zadrug in njihove matice.
Zagrebška ob'ast
č Zagreb, 8. nov. (Tel. >Slov.<) Na seji oblastne skupščine se je sklenilo, da se odloži razprava o poročilu oblastnega odbora na nedoločen čas. Sprejele so se nekatere odredbe. Potem se je razpravljalo o proračunu. Kakor je Vaš dopisnik zvedel, je odložitev razprave o proračunu v zvezi z nezadovoljstvom mnogih poslancev z delom oblastnega odbora. Ti poslanci so pripravljali ostro kritiko proti oblastnemu odboru, predvsem proti njegovemu predsedniku Predavcu. Skupščina je sprejela uredbo o ustroju zaklada hrvatskega naroda za vzgojo otrok umrlih poslancev in uredbo o dosmrtni podpori gospej Radičevi.
Dr. Korošec proti netočnim vestem
a Belgrad, 8. nov. (Tel. »Slov.«) Z ozirom na zaplembo nekaterih listov, ki jih je izvršila uprava Belgrada, pozvana, da skrbi za izvrševanje zakonov in tiskovnega zakona, je »Politika« prinesla na uvodnem mestu članek »G. dr. Korošec in zagrebška koalicija«. V tem članku je navedenih nekaj dejstev, ki ne odgovarjajo resnici. G. predsednik vlade je poslal »Politiki« popravek, v katerem polemizira s trditvami »Politike«. »Politika« namreč pravi, da g. dr. Korošec nima poguma, da bi tiral pred sodišče avtorja izjav dr. Mačka in Pribičeviča, da preganja liste, ki so prinesli njihove izjave. Take pripombe je mogel napisati samo pisec, ki sicer veruje v objektivnost lista »Politike«, ne pozna pa odredb tiskovnega zakona, posebno ne točke 7. o odgovornosti. Po tej odredbi odgovarja v listu pisec članka, ako je podpisan, sicer pa odgovorni urednik. Čeprav so izjave podpisane, se morejo podvzeti proti listu zakoniti predpisi, ako je vsebina taka, da zahteva zaplembo. Kar se tiče dr. Mačka, Pribičeviča in njihovih izjav, bosta imela priložnost, da se za vse, kar sta protizakonitega pisala in govorila, zagovarjata pred sodiščem. Čc sta bila zaplenjena belgrajska »Politika« in »Vreme«, niso pa bili zaplenjeni zagrebški listi, je to zadeva dotičnih oblasti. Zgodilo se je istotako, da so bili zaplenjeni zagrebški, niso pa bili v isti stvari zaplenjeni belgrajski listi.
Državni proračun
a Belgrad, 8. nov. (Tel. »Slov.«) Danes se je vršila seja vlade od 10 do 11. Na seji so bili navzoči skoro vsi v Belgradu se nahajajoči ministri. Glavni referat je imel finančni minister g. Subotič, ki je poročal o predstoječem proračunu. G. dr. Korošec je poročal o zagrebških demonstracijah. Letošnji proračun bo približno enako visok kot lanski. Obsegal bo približno 11 milijard 750 milijonov. Primanjkljaj bo najbrž znašal okrog' 100 milijonov. Vendar si bo vlada prizadevala, da bo do 1. aprila 1929 našla kritje za ta primanjkljaj. Vlada je sprejela proračun, ki je šel že danes v tisk.
Dunajska vremenska napoved: V južnih Alpah oblačno in deževno, v severnih Alpah pa bo morda šc j s sn o in m *! o v r c m g , verjetno bo pa tudi tam nastopilo slabo vreme.
Kdo hujska na oo|no!
Rim, 8. novembra. (Tel. »Slov.«) Na dan proslave desetletnice premirja so se zbrali v Rimu bivši vojni prostovoljci. Dobro uro pred manifestacijo ob grobu neznanega vojaka so se prostovoljci sestali na trgu Esedra, odkoder so v sklenjenih vrstah z vojaškim korakom odšli na Forum romanom. Poleg svojih lastnih praporov so nosili 150 dalmatinskih zastav. Na zastavah so se blesteli grbi dalmatinski mest. Na čelu je vihral a ogromna dalmatinska zastava z dalmatinskim grbom. Prostovoljci so se postavili okoli žare Julija Cezarja, ki je simbol rimskega imperija. Navzočih je bilo več poslancev, med njimi Dudan in senator Cippico, nadalje predstavniki društva »Dante Aligieri«, več Dal-matincev in kohorta miličnikov. Prof. Bertoli, direktor rimskega fora, je poklonil prostovoljcem lavorjevo zelenje s Palatina, da so si okrasili dalmatinske zastave. Poslanec Mara-viglia, član in predstavnik direktorija faši-stovske stranke, je v spremstvu predsednika društva bivših prostovoljcev Coselschija pregledal čete. Predsednik je imel na prostovoljce ognjevit nagovor. Spomnil jih je na prisego v zadrski katedrali, s katero so se prostovoljci zakleli, da se bodo borili za osvoboditev Dalmacije. Nato se je vršilo razvitje praporov. Predsednik je proglasil za ustanovljene akcijske odbore »Pro Dalmazia« po vseh italijanskih mestih; odbori so podrejeni osrednji organizaciji bivših prostovoljcev. V svojem govoru je predsednik napovedal osvoboditev
IHisIfaiiiRrii
v Pariz, 8. nov. (Tel. »Slov.«) Včeraj so se na predlog republikanskih socialistov začela pogajanja med levičarskimi strankami, da se sestavi republikanska večina. To j« zelo zmanjšalo verjetnost, da bi novi kabinet sestavil Poincare, ker stoji Poincare na stališču, da mu njegova čast prepoveduje popuščati v svojem programu, posebno pa dovoliti črtanje v njegovem proračunu, dovoliti uradnikom večja koalicijska prava, ali umakniti dovoljenje za naseljevanje verskih misijorskih družb v Franciji, na drugi strani pa radikali nočejo desa-vuirati sklepov svoje stranke v Angersu. Na današnji seji radikalne frakcije se je zopet zahtevalo, da se čl. 70. in 71. črtata iz finančnega zakona, da sc reformira davčna zakonodaja in zmanjšajo izdatki za vojsko. Če bi pogajanja republikanskih strank o minimalnem programu dovedla do cilja, bi po splošnem mnenju Poincare sicer ponovno dobil nalog za sestavo vlade, katerega pa bi on najprej odklonil, nakar bi prišla v poštev kot najverjetnejša kombinacija sestava kabineta Briand-Tardicu ali
Titu&scu mandatar za koncentracijo
v Bukarešt, 8. nov. (Tel. »Slov.«) Titule-scu, ki je davi dospel v Bukarešt, je bil že opoldne v avdijenci pri regentskem svetu, v kateri mu je bila poverjena sestava koncentracijske vlade. Izprosil pa si je čas za premislek, ali naj ta nalog sprejme. Vse politične stranke razen narodno-kmetske stranke so pripravljene udeležiti sc koncentracijske vlade.
Angleške volitve
v London, 8. nov. (Tel. »Slov.«) »Exchan-ge Telegraph« poroča, da se bodo vršile volitve v angleško poslansko zbornico neposredno en dan po Binkoštih.
ANGLEŠKI PARLAMENT.
v London, 8. nov. (Tel. »Slov.«) V angleški poslanski zbornici se bo do ponedeljka zvečer vršila tridnevna razprava o brezposelnosti na temelju graje delavske stranke. V torek pa bo Lloyd George govoril o angleško-francoskem mornariškem dogovoru in o raz-orožitveni politiki. V sredo pa bo opozicija, kakor tudi nezadovoljneži iz Baldvvinovc stranke, interpelirala Baldwina radi njegove politike o zaščiti carin, posebno kar se tiče železne in jeklene industrije.
Zopet demteila
v London, 8 .nov. (Tel. »Slov.«) »Exchan-ge Telegraph« poroča, da je odstopil portugalski kabinet.
Etna
v Milan, 8. nov. (Tel. »Slov.« Voditelj vulkanologičnega instituta na Etni prof. Ponti računa s tem, da bo izbruh Etne trajal več tednov in da bo po svojem obsegu in sili prekašal mnoge druge izbruhe. Izbruh leta 1669 je trajal več kot eno leto dni in izbruhal en kubični kilometer lave. Učenjak je ugotovil, da se je delovanje ognjenika poostrilo in da se je bruhanje lave podesetorilo. Od kraja Mascali moli iz lave samo še vrh cerkvenega stolpa in nekatere višje ležeče hiše. Tudi vas Carrubba se bo najbrže morala izprazniti. Da se olajša odtekanje lave v morje, bodo razstrelili in razširili strugo potoka Pietro Fu-cile. Preden se bo shladila lava, bo poteklo več let. Prof. Ponti je izračunal, da je lava v ravnini pod Mascalijem dosegla višino 30 m.
Dalmacije. Sledili so gromovitl vzklikr: »Živela Dalmacijal« Nato so prostovoljci odkorakali proti grobu neznanega vojaka na trg Venezia, kjer je nagovoril množice ministrski predsednik. Na grob neznanega vojaka so prostovoljci položili vse dalmatinske zastave.
Oktobra je fašistovski tajnik Ciampaoli sklical v Milanu vsa društva, ki vršijo propagando za okupacijo Dalmacije, med temi društvi »Coscienza Adriatica« in »Mare nostrum« ter »Dalmatinski odbor«. Sklenjeno je bilo, da se vse organizacije podredijo vodstvu društva bivših prostovoljcev, da bo akcija za okupacijo Dalmacije bolj smotrena. Ob tej priložnosti je predsednik društva bivših prostovoljcev naslovil na milanske prostovoljce poslanico, ki se zaključuje tako-le: »Zasadite zastavo rimske, latinske, beneške in italijanske Dalmacije na vrhove vaše duše. Ako ne bo vaša duša odpovedala, jo bomo zasadili prav gotovo na vrh Dinarskih alp. In tedaj bo od Visa do Dinarskih skal zadonela pesem naših mrtvih, ki sc bodo umirili, ker bodo maščevani in odrešeni, v luči zmagoslavne domovine. Milanski prostovoljci! A noil Spa-lato!«
V Perugi zbranim bersaglierom je nedavno predsednik bivših prostovoljcev poslal pozdravno pismo, ki se zaključuje: Drugi klic nas druži v isti veri in v istem upanju, gorečem kakor naša kri, strasten in pogumen klic boja in zmage: Splitl
francoske krize
Clementel-Briand-Tardieu. Na spremembo v zunanjem ministrstvu se ne misli na noben način. Šele potem, če bi se izjalovili tudi ti dve kombinaciji, bi bil zopet poklican Poincare, pa tudi na podlagi republikanske koncentra-cije.
v Pariz, 8. nov. (Tel. »Slov.«) Predsednik republike Doumergue je danes nadalje sprejemal politike v svrho rešitve krize, o kateri pa je pričakovati, da bo rešena vsekakor šele koncem tedna. Večina vseh politikov še vedno označuje Poincareja kot najprimernejšega za sestavo vlade, vendar pa prevladuje obenem tudi splošno mnenje, da bo Poincare to odklonil, ker od včeraj dalje vedno bolj gine upanje, da bi bilo mogoče sestaviti kabinet, ki bi bil delazmožen in ki bi se mogel opirati na sposobno večino. Pod vodstvom republikanskih socialistov so se danes začela pogajanja za združitev demokratskih skupin. Vse levičarske stranke so se danes zvečer sestale k razgovoru.
Izpopolnitev fa^stovske diktature
v Milan, 8. nov. (Tel. »Slov.«) Poslanska zbornica je sklicana na dan 21. novembra na zadnjo sejo pred razpustom. Seja se pričakuje ob božiču. Med drugim bo morala seja razpravljati o zakonu o položaju velikega faši-stovskega sveta. Končno besedilo tega zakona, ki je bilo sedaj predloženo senatu, ima nekatere spremembe. Tako bo šef vlade po svoji volji lahko imenoval člane fašistovskega sveta ter bo tudi lahko sam sestavil seznam oseb, ki naj postanejo njegovi naslednikL
Drobne vesti
Od 10 do 12 je imel radikalni klub sejo. G dr. Subotič je obrazložil mednarodno posojilo. Klub je poročilo sprejel. Popoldne se je seja nadaljevala in so obravnavali o dalmatinskih agrarnih odnošajih, o čemer je poročal g. dr. Uroš Desnica Seji sta prisostvovala tudi člana Jugosl. kluba poslanca gg. Klekl in Vesenjak.
Imenovanje. Ernest Pehani, asistent na ljubljanski univerzi, je sprejet v državno službo.
Radi škrlatinke so se zaprle vse meščanske in ljudske šole v Zagrebu. Za 15 dni so se zaprle tudi srednje šole, ker je nevarno bolnih nad 200 šoloobveznih otrok.
Razburljiv lov na roparja. Slično, kakor pred kratkim v Kolnu, ko so lovili razbojnika brata Heidgerja, se je danes v Trieru pripetil razburljiv lov za nekim bančnim roparjem. Ze večkrat kaznovani ropar Tiebel je z napetim revolverjem hotel izropati neko privatno banko. Neki nameščenec je kljub temu poklical policijo, nakar je ropar pobegnil. Zasledovali so ga policisti in občinstvo in ko so ga dohiteli, se je ropar nenadoma obrnil in z revolverjem ustrelil nekega policista, nakar pa je bil v prihodnjem momentu sam ustreljen.
Prvi zamorski poslanec. Prvič v 25 letih bo v mestni zastop Chicaga vstopil kot poslanec zamorec trgovec z zemljišči De Priest.
Slavni baritonist Matija Batlistini je umrl v svoji vili Accari v Abrucih.
Roparski napad na vlak. Oboroženi roparji so med postajama Berheci in Frunzeasca v Romuniji napadli tovorni vlak, ki vozi tudi pošto, in izropali poštni vagon. Ko je strojevodja vlak zopet pognal, so roparji pobegnili.
Primerjajmo ob!astne proračune
V Sloveniji so liberalci dvignili proti oblastnim proračunom vse, kar jih uboga. Zveza industrijcev se je postavila vsem protestom na čelo in v obširni spomenici protestira, da oblastni proračun preveč skrbi za kmeta in preveč pritiska industrijca. Liberalni listi seveda to spomenico industrijcev razpihujejo v novo afero, ki naj bi izpodnesla oblastni proračun.
Vendar v tej stvari imajo nasprotniki slovenske samouprave bolj malo sreče. Istočasno ko se sprejema proračun naših oblasti, obravnavajo tudi druge oblasti v državi o svojih proračunih. In primera pokaže velikansko razliko v korist slovenskim oblastem.
Pred seboj imamo proračun zagrebške oblasti, ki znaša 65,000.000 Din. Proračun ljubljanske oblasti je nad 74,000.000 Din.
Izdatki: za oblastno skupščino znašajo v Ljubljani 554.000 Din, v Zagrebu 698.000 Din; torej majhna razlika; za oblastni odbor so izdatki v Ljubljani 390.000 Din, v Zagrebu pa 1,790.607 D;r. Torej v oblasti, ki ima za 10 milijonov maajši proračun in ki ima približno isto število poslancev kot ljubljanska, se potroši za oblastni odbor štirikrat toliko kot v ljubljanski oblasti. In v Zagrebu so vsi odborniki radičevci, o katerih g. Pucelj govori, da znajo štediti v korist kmeta. Naj štedijo tu po zgledu ljubljanskega oblastnega odbora, bodo lahko prištedili poldrug milijon dinarjev, pa bodo g. odborniki še vedno imeli vsaj skromne nagrade, za katere delajo oblastni odborniki SLS v Ljubljani in v Mariboru.
Nasprotno pa je v postavkah, ki pomenijo čisto korist splošnosti zagrebški proračun nižji kot ljubljanski. Tako n. pr. ljubljanska oblast daje za javna dela 14,067.904 Din, zagrebška pa 12,055.060 Din, torej za cela dva milijona manj.
Za obrt in trgovino daje ljubljanski proračun 2,050.000 Din, zagrebški pa za trgovino nič, za obrt, industrijo in občo statistiko skupaj pa le 1,906.520 Din.
Največja je razlika v zdravstvu. Ljubljanska oblast daje za zdravstvo 33,278.336 Din, zagrebška pa samo 17 milijonov 518.502 Din, torej komaj polovico. In zdravstvene razmere v zagrebški oblasti niso boljše kot v ljubljanski, tudi razmere v bolnicah so tam prav take, če ne slabše. Te velike razlike si sploh ni mogoče razlagati drugače kot s tem, da ljubljanska oblast hoče zdravstvo hitro dvigniti na primerno stopnjo popolnosti, dočim zagrebška polaga manj važnosti na to.
In dohodki? Naši radičevci in žerjavovci vpijejo proti oblastnim davkom in dokladtfrt. Zakaj ne povedo svojim strankarskim 'tovarišem v Zagrebu, naj delajo brez davkdV? Zakaj ima zagrebška oblast mnogo več davkov kot ljubljanska? O tem pa jutri.
Neumen očitek
V	zagrebških listih čitamo večkrat pritožbe o dvojni meri, ki da jo uporablja policija proti njim. V Zagrebu da je list zaplenjen, dočim v Belgradu list zaradi iste stvari ne zapade konfiskaciji.
V	belgrajskih listih pa zopet čitamo isto pritožbo, da je v Belgradu zaplenjen list zaradi stvari, ki je v Zagrebu prosta. Eni ko drugi pa napadajo zaradi tega notranjega ministra.
Čisto zgrešen in čisto neresen očitek. Kajti notranji minister daje samo splošna navodila, ki jih imajo izvršiti njegovi podrejeni organi. Prav nič čudnega pa ni, če v sedanjih aktualnih političnih vprašanjih niso belgrajski in zagrebški politični uradniki enega mnenja, ker pač oni ludi podležejo vplivu svoje okolice. Naša uprava pač še dolgo ne bo na tem višku, da bi bila ko iz enega kova in zato bodo še dolgo slišne pritožbe, da oblasti ne postopajo povsod enako. Pri tem pa ni notranji minister niti najmanj kriv, pač pa zadene del krivde tudi časopisje, ki največ pomaga pri ustvarjanju posebnih mnenj. Zato naj zagrebški in belgrajski listi svoj neresen očitek lepo pospravijo, ker se morajo ž njim pred resnimi ljudmi le osmešiti.
Vsaj dinar
za Slovensko Stražo
Polrla žalosti naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je najina nadvse ljubljena, predobra, zlata mamica, gospa
nenadoma preminula.
IVAN in MARIJAN.
Saralevo ima župana
Sarajevo, dne 6. nov.
Na prvi seji novoizvoljenega občinskega sveta je bil izvoljen za župana — ali kakor pravimo pri nas načelnika grada — dosedanji
komisar g. Edhem Bičakčič, trgovec v Saraje-
Preklican socialni bojkot
Ko je bila vsled žalostnega dogodka v skupščini razdražonost Zagreba in radičevskih množic na višku, je nastopilo vodstvo KDK kot oni faktor, ki bo preskrbelo ogorčenim množicam polno zadoščenje. In z velikanskim pompom je bila napovedana seja KDK v historični saborni dvorani na Markovem trgu in vse je pričakovalo, da bo ustvarjena nova in odrešilna situacija, ko izpregovore svojo težko besedo veliki možje od še večje KDK. šuš-ljalo se je celo, da se bo proglasila KDK kot hrvatski sabor in da bo prelom z Belgradom izvršen v vsej popolnosti in do zadnje točke. Mesto vsega tega pa je sledilo veliko razočaranje. Bili so sicer govori voditeljev KDK bojeviti in radikalni, ko v časih mirotvorne re-\ publike, toda sklepi seje so razočarali, ker so | bili brez konkretne vsebine. | Samo ena stvar je izgledala na prvi pogled kot nekaj več in je mogla vzbujati med pristaši KDK nekaj nade. Ta točka je bila proglasitev socialnega bojkota. Vsi družabni in sploh vsi stiki so pretrgani z Belgradom in n« samo z Belgradom, lemveč tudi z vsako stranko, ki sodeluje v belgrajski skupščini in ki se v celoti ne priključi KDK. V politiki izkušeni ljudje so sicer že tedaj napovedovali, da iz vsega tega socialnega bojkota nič ne bo, ker niso proglasitvi socialnega bojkota sledile tudi izvršilne uaredbe, temveč je bilo vsakomur pripuščeno, da si sam tolmači izvajanje socialnega bojkota.
Kaj kmalu se je pokazalo, da je ostal so cialen bojkot le beseda. Zagrebški trgovci in industrijci niso niti najmanje mislili na to, da
vu. Seje se je udeležilo vseh 35 občinskih svet- | bi se odpovedali srbskemu trgu. Zato tudi v
nikov, od katerih pa je 14 svetnikov oddalo prazne glasovnice. Z 22 glasovi je bil izvoljen za župana g. Edhem Bičakčič. Zanj so glasovali muslimani od JMO, 11 po številu, sedem odbornikov izvoljenih na kompromisni listi HSS, dr. Andrijaševič, nosilec meščanske liste ter 2 Žida dr. Josip Baruli in Juda Levi. Prazne glasovnice pa so oddali radikali z Židi, 4 muslimani Halilbašič, Šočo, Dugalič in Badnjevič ter sam. demokrat dr. Vojo Besa-rovič.
Glasovanje je torej bilo nad vse zanimivo, saj je razbilo tako vladno ko opozicijonal-no koalicijo. Večina muslimanov je glasovalo z radičevci, katerim so se pridružili še člani katoliške akcije in društva »Napredakdel muslimanov pa je šel z radikali in 'eni so se pridružili še sam. demokrati. Radičevci torej nimajo nobenega vzroka za triumfiranje, ker so jih zapustili celo njih zavezniki. V Sarajevu KDK ni vzdržala preizkušnje.
Prav posebej pa je treba pribiti še to, da |je dobilo Sarajevo prvič po ujedinjenju župana, ki, je bil izvoljen. To dejstvo postavlja najzgovornejše na laž vse pisarenje radičevskih listov o vladnem nasilju in tudi najbolj zagrizeni hrvatski kronist bo moral zapisati, da je Bosna šele pod vlado dr. A. Korošca prvič dobila svoje izvoljene župane. Ne tedaj, ko so bili samostojni demokrati iu ne tedaj, ko so bil radičevci v vladi, se ni to zgodilo, temveč je moral priti dr. Korošec, da je dobila Bosna svoje pravice. Tako je zopet enkrat dokazano, da je SLS prava ljudska stranka.
Po svoji izvolitvi je župan Edhem Bičakčič imel krajši govor, v katerem je med drugim dejal:
»V svojem delu kot komisar občine sem ee vedno trudil, da branim in pospešujem interese našega mesta iu da delani za blagostanje meščanov. Vedno sem deloval v slogi s svojimi pomožnimi svetovalci. Danes smo, gospodje, kot občinski svetovalci, izvoljeni po svobodni volji meščanov, dolžni s podvojeno silo delati za napredek in procvit našega mesta. Zatrjujem vam gospodje, da se bom z vnemo in z vso dušo posvetil svojemu pozivu in da se bom vedno zavzemal za napredek mesta in njegovih meščanov. Brez razlike na strankarsko, plemensko in versko pripadnost moramo složno in bratsko združiti vse svoje sile v dobro mesta in ua zadovoljnost meščan-nov, ki so nas sem poslali in ki po pravici pričakujejo, da bo sedaj napredovalo delo v občinski hiši.«
Že glasovanje pri županski volitvi pa je pokazalo, da bo složno delo zelo težko, ker je radikale ogorčilo, da imajo radičevci v sarajevski mestni hiši več vpliva od njih. To ogorčenje se je zlasti pokazalo pri volitvi podžupanov. Ker je bil dosežen med HSS in JMO kompromis, je pripadlo mesto I. podžupana radičevcem, čeprav bi pripadalo to mesto radikalom, kot drugi najmočnejši skupini. Večina je nato ponudila radikalom mesto II. pod-načelnika, ki pa so ponudbo odbili, kakor so to pozneje storili tudi sam. demokrati.
Tako se je končala prva seja novoizvoljenega sarajevskega občinskega sveta z diso-nanco, ki se je pozneje še znatno povečala in dobila tudi mogočen odmev na sarajevskih ulicah. Da so se te demonstracije vršile ravno ob desetletnici osvobojenja Sarajeva, jim jo dalo še poseben pomen. Radikali so s temi manifestacijami dokazali, da bo preko njih le težko vladati.
Zagrebu ni bilo nobenega bojkota »režimskih« trgovcev in podjetnikov. Ultraradikalni »Hrvat« je sicer objavil nekako proskribcijsko listo, toda tako nerodno, da sta morala oba generala KDK gg. Pribičevič in Maček demanlirati to listo in sta demonstrativno obiskala krivično proskribiranega gostilničarja.
Ce je že v Zagrebu propadel socialni bojkot, je doživel še večji neuspeh v pokrajinah, kjer je KDK v manjšini. V Sloveniji so se trgovci in obrtniki, ki so pristaši KDK, narav-i nost tresli, da ne udari socialni bojkot samo ' po njih. Zato v Sloveniji ni bilo niti poizkusa, da bi bil socialni bojkot razglašen. Ce je n. pr. ! prisostvoval g. dr. Albert Kramer otvoritvi ljubljanskega velesejma le kot privatnik, potem je : bila to tako neučinkovita demonstracija, da so I jo morali posebej zapisati, ker drugače sploh | nihče te odsotnosti ne bi opazil. Sicer pa so jo drugi pristaši KDK s svojo oficielno udeležbo prav temeljito demantirali.
Polomija s socialnim bojkotom pa je še hujša. Na vse zadnje razumljivo, da gospodarski krogi ne morejo biti za tako nevarne eksperimente, kakor je socialni bojkot, pač pa je bilo pričakovati, da bodo vsaj stranke, ki so v KDK. socialni bojkot izvajale.
Niti to se ni zgodilo in tudi stranke od KDK so socialni bojkot slavno preklicale. Najprej v Sloveniji, kjer je sodelovanje SDS z »režimsko« stranko zelo priljubljeno in sedaj se isto ponavlja v hrvatskih krajih. Ni danes lista KDK, ki ne bi z veseljem in ponosom konstatiral, kako sodeluje režimska JMO raje s HSS ko z radikali. Zaradi županskih mest je HSS povsod i pripravljena preklicati soc ol-ni bojkot Nič drugega ko pravo strašilo za otroke je ostal socialni bojkot in obenem jasen dokaz vse zgrešene politike KDK.
Kot svoje najmočnejše orožje je proglasila i KDK socialni bojkot, po treh mesecih pa ga ' morajo njene stranke preklicevati in namesto | bojkota vidimo koalicije zastopnikov HSS in SDS z režimskimi strankami. Ne samo programe preklicujejo stranke KDK, temveč tudi taktiko KDK. In potem se čudijo, če izgublja vsa KDK na privlačni sili in če narod vedno jasneje spoznava, da ne more privesti politika KDK do nobenega uspeha.
Prvi in silen poraz KDK je njen preklic socialnega bojkota, ostali porazi pa bodo sledili kmalu in gotovo. S tako politiko se doživi le porazi.

/ /
aj je novega
Koledar
Petek, 9. novembra. Teodor (Božidar), Teofil (Bogoljub), Orest, Agripiu. — Jutri: Andrej Av.	4
Osebne vesti
k Državna izpraševalna komisija za osnovne in njim sorodne šole v Ljubljani. Prosvetno ministrstvo je imenovalo v izpraševal-no komisijo za osnovne in nijim sorodne šole v Ljubljani za šolsko leto 1928./29. tele člane: predsednik ravnatelj državnega moškega učiteljišča v Ljubljani Anton Dokler, podpredsednika ravnatelj državnega ženskega učiteljišča v Ljubljani dr. Ivan Orel in profesor na moškem učiteljišču Ljudevit Vazzaz. Člani komisije za osnovne šole so: učitelj petja Emil Adamič, učitelj telovadbe Ivan Baijželj ter profesorji Josip Bačič, dr. Josip Demšar, Adoif Lapajne, Anton Lenarčič, Ferdinand Marolt, Ljudevit Mlakar in dr. Josip Šmajdek, vsi na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani; dalje učiteljii na vadnici moškega učiteljišča Rado Grum, Andrej Sežun in Ernest Sirca, profesorji Ciril Bernot, dr. Rudolf Koprivnik, dr. Maks Robič in dr. Gregor Žerjav ter učitelj glasbe Adolf Grobming, vsi na državnem ženskem učiteljišču v Ljublijani. Za pomožne šole: Ivan Dimnik, ravnatelj gluhonemnice Franc Grm, mestni fizik dr. Mavricij Rus in učiteljica na pomožni šoli Anica Lebar. Za gluhoneme: ravnatelj gluhonemnice Franc Grm, vseučiliška profesorja dr. Alfred Šerko in dr. Franc Ramovž ter zdravnik dr. Pavel Krajec.
k Umrl je v Rečici ob Savinji gosp. Franc S t i g 1 i c. Pogreb bo v soboto ob 10. uri dopoldne.
k V naše državljanstvo je sprejet Josip Konestabo iz Maribora.
Ostale vesti
k Nova hrvatska dnevnika. »Narodna politika« v Zagrebu javlja, da bo z novim letom postala dnevnik kot politično glasilo Hrvatske pučke stranke. Katoliški tjednik« v Sarajevu pa naznanja, da bo iudi postal »Katoliški dnevnik< kot glasilo »Katoliške akcije«. Ker je Katoliška akcija nepolitična, mora biti tudi ta »Katoliški dnevnik nepolitičen. »Narodna politika« pa seve mora biti politična, ker zastopa politično Hrv. pučko stranko. Zagrebški politiki, pristaši Hrv. pučke stranke, pridno nabirajo sklad za politični dnevnik, kakor nabirajo Sarajevčani sklad za nepolitični dnevnik Kat. akcije. Oba dnevnika bosta imela na Hrvatskem veliko dela. »Jutro« simpatizira s sarajevskim nepolitičnim dnevnikom. Po »utru« tudi »Narodna politika« ne bi smela pisati politične-strankarsko, ker bi potem seve bil konec politične Hrvatske pučke stranke, saj je stranka brez glasila obsojena na smrt.
k Jugoslovanska orlovska zveza se prihodnje leto udeleži ^Svetovaclavskih dni v Pragi«. Poleg svojega članstva vabi tudi prijatelje orlovske misli, da sc pridružijo. Do konca novembra je čas prijave. Pot stane za III. razred 750 Din, za II razred 1050 Din. Kdor se ne prijavi pravočasno, bo moral plačati nekaj več.
k Vinska razstava pri Sv. Križu pri Kostanjevici. Podružnica Sv. Križ pri Kostanjevici priredi v ponedeljek 19. novembra t. 1. razstavo letošnjega vinskega pridelka. Razstavilo se bo vino iz Gadove peči in znanih vinskih goric ko-
stanjeviškega okoliša. Odbor podružnice bo skušal zbrati na tej razstavi in pokazati vse, kar se je najboljšega letos pridelalo v okolici. Razstava bo nudila vsem interesentom lepo priliko medsebojnega spoznavanja in hitrega nakupa odnosno prodaje vina.
PrHet ropar
V	torek so orožniki na Jesenicah areti-rali nevarnega zločinca, ki jc doma v okolici Beljal na Koroškem. Izdajal se je pod imeni Rcbernig, Eilholzer, Schinkovvitz, kot mesarski pomočnik in pa kot puškar. Izvršil je po Gorenjskem več tatvin, tako n. pr. v Kranjski gori, v Železnikih, v Podbrczjah, na Dobravi itd. V noči od preteklega petka na soboto sc je pridružil na cesti iz Brezij v Radovljico posestniku Jakobu Pogačniku. Med potjo je nenadoma segel Pogačniku v žep in mu oropal denarnico, v kateri je bilo 14.000 Din. Nato je pobegnil v temno noč. Oropani denar jc zapravil z raznimi ženskami, s katerimi je popival. Pri arctaciji so našli pri njem še 3000 Din. Zasledujejo ga tudi avstrijske oblasti radi raznih tatvin in pustolovščin.
Diiaki rešili ukradeno dete
V	Belgradu se jc tc dni odigral ogorčen boj med štirimi mladimi gimnazijci in neko ciganko. Ta boj bi veljal ciganko kmalu življenje. Šlo je za rešitev triletnega otroka iz rok tatinske cigankc.
Triletni Sava, sinček sluge Pavla Dragana, je ušel materi na ccsto, da se tam poigra. Ko se otrok delj časa ni vrnil, ga je pričela mati iskati in je od drugih otrok izvedela, da je mali Sava odšel z neko tujo žensko, najbrže ciganko. Skoraj do smrti preplašena mati jc tekla takoj na policijo in prosila pomoči. Čeprav je policija takoj pričela iskati otroka, vendar ga ni mogla najti.
Okrog 4. ure popoldne pa so na belgrajski periferiji, na ravno nasprotnem koncu mesta štirje gimnazijci brcali žogo. Med igro so opazili iti po stezi mlado ciganko, ki je vlekla s seboj malega, obupno jokajočega otroka. Gimnazijcem se je zdelo sumljivo, ker jc ciganka celo tepla otroka, tako kot nobena mati ne more tepsti. Kot domenjeni so se približali ciganki, ki jc poskušala takoj otroka skriti. Gimnazijci so pričeli teči za njo, nakar jc ciganka pustila otroka in pobegnila. Eden od dečkov jc ostal pri otroku, ostali trije pa so stekli za ciganko in jo kmalu ujeli. Ta pa se jih je pričela obupno otresati. Pograbila je za kos opeke na cesti in tako udarila enega od dečkov, da jc ta takoj ves krvav omedlel. Njegova tovariša sta nato vsa to-gotna napadla ciganko, jo vrgla na tla in bi jo najbrž tudi ubila, da ni posegel vmes neki delavec. Dočim je delavec miril dečke, sc je posrečilo ciganki, da jc ncopaženo pobegnila.
Delavec je nato šel do bližnjega orožnika. Ranjenega gimnazijca so prepeljali v bolnišnico, kjer so mu obvezali sicer hudo, toda nenevarno rano. Malega otroka, ki so
Zadovoljne
vidite lahko, ko pomerjajo v ateljeju tvrdke DRAGO SCinVAB krojene damske plašče. Ta finesa se ne da ponarediti.
Al. Smirnov:
Strah
PRIZNANO
nnjboljša oblačila pri najvišjih cenah nudi renomirana tvrdka
J. MAČEK
Ljubljana. Aleksandrova cesta 12
Onega dne sem se ves predal lovu — in sem se zvečer znašel v bližini pristave, 15 km oddaljene od hiše mojega prijatelja. Prav nič nisem zapazil, kako se je vreme izpremenilo, kako so prevlekli nebo temni oblaki, kako je začel briti veter in pršeti droben jesenski dež. Ni se mi zdelo prijetno hoditi v dežju 15 km nazaj, zato sem sklenil, da bom prenočil na pristavi.
»Danes prenočujejo drvarji pri nas«, mi je rekel star mož, ki je prišel nasproti, »nekoliko tesno bo, a le stopite notri.«
In peljal me je v majhno hišico, ki je stala nedaleč od druge velike hiše. Prestopil sem prag in neodločen obstal. Nobenega prostorčka ni bilo prostega, niti toliko ne, da bi človek lahko sedel.
»Pa je res tesno,« sem rekel. »Mogoče je v oni hiši več prostora.«
»V veliki? Popolnoma prazna je. Toda lam ne morete prenočiti. Tam ni vse v redu... tam straši.«
Sklenil sem. da bom prenočil v skrivnostni hiši.
Z zaprtimi okni, brez najmanjšega žarka luči, temna in tiha, je bila res podobna grozečemu strašilu.
Ko sem stopal po strmih stopnjicah, sem moral takoj žrtvovali vžigalico, da sem izvlekel nogo iz strohnelih desk. Iz veže, kjer sem prepodil čredo podgan, sem prišel v veliko sobo s tremi okni, ki je zavzemala sredino hiše. Po besedah starega moža, je tu najbolj strašilo. Ker je stala v sobi peč, zato se mi je ta soba prav prilegala za prenočišče.
Predno pa sem legel k počitku, sem si hišo natančno ogledal. Stvar s strahovi mi je bila popolnoma jasna. Ako se hočejo pojaviti tu »strahovi«, morajo pač priti v hišo na isti način, kakor vsak drug človek, to se pravi, skozi vrata, okno. ali kako drugo odprtino. Brez dvoma so bili to vaški šaljivci, ki so hoteli prestrašiti babjeverne kmete. Zato sem preiskal posebno natančno vsa vrata, okna in steno.
Ker je slarček, ki je bil nekak oskrbnik na pristavi, odločno izjavil, da ne prestopi praga te grozne hiše, zato sem moral iti sani še parkrat v malo hišico, da sem si prinesel slame, vroče vode in jajc za večerjo, šele ko sem si znesel' vse skupaj, sem se zleknil na slamo sredi sobe ter se prav dobro počutil. Sprva sem se upiral spancu, ker sem hotel sprejeti »strahove«, če bodo prišli v hišo. Toda kmalu sem zaspal, ne da bi zapazil.
Trdno sem spal, toda ko sem odprl oči, je izginil vsak sled spanja, tako napeti so bili moji živci. Prvo, kar mi je prišlo v zavest, je bilo, da se bo takoj nekaj zgodilo. In ko sem zaslišal takoj nato neko čudno šumenje, nisem prav nič dvomil, da je to začetek »nečesa« ...
Naokoli je vladala popolna tema. Tipal sem z roko po orožju in ko sem začutil mrzlo jeklo, sem napeto prisluhnil.
Čudni glasovi so prihajali nekje od zgoraj. Podobni niso bili niti tulenju viharja, niti bobnenju dežja. Tudi podgane ga niso mogle proizvajati. Bilo je lo nekako pritajeno cvile-nje, ki se je izmenjavalo s sikanjem. Od časa do časa so prehajali li glasovi v nekako hropenje, Spominjalo je na hropenje divjega, smrlnoranjenega merjasca.
Hotel sem prižgali svetiljko, da bi ugotovil izhodišče glasov. Segel sem v žep po vžigalice. Začel sem iskati po tleh, a jih nisem našel. Ko sem legel spat, sem jih nekam položil, a sedaj se nisem mogel spomniti, kam.
Brez dvoma se zabava tam kak šaljivee, da bi me prestrašil.
Sezul sem čevlje, da ne bi delal ropota in tipaje prišel na hodnik, odkoder so vodile stopnice v podstrešje. S puško v roki sem stopal po stopnicah. Vse je bilo tiho. Komaj pa sem začutil pod nogami deske podstrešja, so se zopet pojavili glasovi in sicer še močnejši kot prej.
Moj načrt je bil narejen: v temi sem se hotel priplaziti kolikor mogoče blizu nasprotnika in poleg njega nato izstrelili puško. Hotel sem njega samega prestrašiti. Človek mora imeti pač jeklene živce, da se obvlada * takih okoliščinah.
Ko sem ustrelil v zrak, sem pričakoval, da bo strah takoj zbežal, ali pa od strahu izgubil zavest. In ako bi začel kdo po tem strahu v temi divje lajati, ali smejati se, ali ako bi celo planil name, prav nič se ne bi začudil.
Toda zgodilo se je nekaj popolnoma nemogočega ... komaj je utihnil odmev strela, je grozno hropenje hipoma prenehalo in na moje uho je priplaval drug glas. Tega glasu ne bom nikdar pozabili...
Nekdo neviden ,jc v temi igral gosli.
In predstavljajte si tedaj moj položaj. Temno podstrešje, lov za strahom, pok strela ... in nenadoma to sviranje... In kakšno igranje! Ljubim gosli in se razumem nanje. Bilo je lo sijano igranje — igranje velikega mojstra. Ko sem slišni le trepetajoče, ihteče gla-
ga vrli fantje rešili, so izročili na policijo, kjer so spoznali v njem pogrešanega Savo, sinčka sluge Dragana.
Vse štiri dečke pa je policijski komisar pohvalil radi njihovega junaštva, na kar »o sedaj seveda po pravici zelo ponosni.
Živa baklja v vlaku
Pred dnevi se je pripetila na vlaku, ki vozi iz Bečkereka v Subotico, grozna nesreča. Kmet Miroslav Barbič se je peljal s svojo ženo v domačo vas Bočar. Žena se je vsedla v tretjem razredu poleg okna, v naročju pa je držala dvolitersko steklenico, polno čistega alkohola. Blizu postaje Kuman je padla na steklenico iskra iz lokomotive. Steklenica je eksplodirala, vnela pa se je tudi obleka kmetice. V groznem strahu je kmetica dirjala od kupeja do kupeja, ne da bi se ji posrečilo pogasiti plamen na lastnem telesu, temveč je z gibanjem ogenj še bolj razplamtela. Tudi sopotniki so izgubili razsodnost ter bežali pred nesrečno žensko, ki se je končno zgrudila nezavestna na tla. Šele na postaji Kuman se je posrečilo ljudem, pogasiti ogenj. Hudo ranjeno žensko so z večernim vlakom prepeljali v bolnico, kjer pa je kmalu umrla.
-k Letošnji tujski promet v Dalmaciji.
Statistika tujskega prometa v Dalmaciji za prvih devet mesecev tega leta izkazuje v primeri z lani za 8 odstotkov boljši obisk. Od tega narastka odpade na naše državljane pet, na inozemce pa tri odstotke. Letos je bilo za Dalmacijo rekordno leto tujskega prometa. Od 1. januarja do 30. septembra se je v Dalmaciji mudilo 16.027 tujcev, dočim jih je bilo lani 15.602. Število avstrijskih obiskovalcev je narastlo za 8, število Nemcev pa za 9 odstotkov napram lani. Čehoslovakov je bilo letos znatno manj kot lani, čemur je iskati vzrok v tem, da nimajo več brezplačne vožnje za nazaj.
* Elektrifikacija dalmatinske riviere prav
naglo napreduje. Elektrotehniška podjetja so že prejela ves potrebni materijal za položitev kablov po vsej kašteljanski obali do Trogirja. Kabli bodo napeljani preko Kaštelja in mornariškega letal;šča v Divuljah do Trogirja. Če
Štev. 4384 p./6199 zdr.
bo vreme ugodno, bodo mogli dovršiti v treh do štirih mesecih. Polaganje kablov po obali bo veljalo 700.000 Din. Električni tok pa bo že te dni tekel po vsej progi od splitske občine Solin do občine Klis.
•k Razjasnjen zločin na Koroškem. Pred kakimi tremi meseci je naplavila Drava v bližini državne meje žensko truplo, ki so ga pokopali na pokopališču v Dravogradu. Sedaj so oblasti ugotovile, da je žensko umoril njen ljubimec. Ženska je bila že v petem mesecu blagoslovljenosti. Truplo bodo te dni odko-pali, da ugotove vzrok smrti. Njen ljubimec je bil že pred tedni aretiran in izročen sodišču v Velikovcu.
*	Bitka med cigani. V bližini občine Vajska pri Somboru sta se srečali na cesti dve ciganski tolpi, sprli med seboj in nato stepli. Posledica je bila: eden mrtev, eden težko ranjen. Aretiranih je 32 ciganov, ki so sodelovali v bitki.
■k Velika nesreča v rudniku. V rudniku Kakanju v Hercegovini se je pripetila velika nesreča, ki bi mogla imeti katastrofalne posledice. V najglobljem rovu je bilo postavljenih 12 min, ki so eksplodirale in vnele zemeljski plin v rudniku. 14 delavcev, ki so se nahajali nekaj metrov naprej v sosednjem rovu, je dobilo opekline, in sicer 11 prav hude, trije pa lažje. K sreči ni nihče ranjen na važnih telesnih delih in ne na očeh ter je upanje, da bodo vsi okrevali. Med 500 delavci, ki so delali v rudniku, je nastala panika, ki pa se je kmalu polegla. Da nesreča ni zahtevala še več žrtev, je pripisovati skrbnim varnostnim odredbam, ki veljajo v tem rudniku.
*	Smrt pod vlakom. Kmet Ahmed Stanič iz Travnika v Bosni se je vračal iz Lašve z vlakom domov. Pri prestopu iz vlaka v vlak ni počakal, da se vlak ustavi, temveč je sko-
lipMfenl smt
snJl če h^rf )T]l 0iCluiSm0, C)Udl P',°d trideaet leti ° leUmi» *raku in hi «*
"T /	, rdl1' du lahko 4/eJamo »kozi no prozorne predmete. Zdaj pa so pre-
majala letalu ceh ocean, osah šol ar ček oe o Rdntgenooih žarkih. in kmet, če Za
U	ZUeC4er po»lus» l>u"ike ^Ionske koncerte. A najbolj čudno je,
IJJiT"?, ""i ^ m, °edrU8e' t 2dai ^uresničene izume vnaprej duhoviU pisatelji. Nepobiino drzna logika in čudni preroški dar ,la značilna za poučni pusto-hoski roman, ki gaje proi ustvaril Francoz Jules Verne in katerega na boljši zastopniki hobert Louis Stevenson, Herbert Welh, Iiuchjard Kipling, H.R.Haggard in drugi so doma na Angleškem. Znanstveno fantastični romani niso zgolj lahko čtL temveč
SSZ Je ln,hudij0 rf- NVluČai- da je "uSla	lit^rna
n ,t l J rt posnemovalcev med slovanskimi pisatelji. Brata čapka pri Čehih, potopisi Osendovskega m napeta Nunska trilogija« Zulavskega pri Poljakih, .Tekoče solnce* A.Kupnna m marsijanski romani A. N. Tolstega pri Rusih dokazujejo, kako hrepeni prerojeno slovanstvo po tehniškem napredku, edinem mednarodno veljavnem orožju pa tudi po novi, podjetni in vztrajni duševnosti. ki obvlada svet.
A Conan.Dojjlev roman »Izgubljeni svet,, ki ga bomo prinašali v podlistku počensi s prihodnjim tednom, je odlično, o „sG svetovne jezike prestavljeno delo te vrste Popl m,je dramatično znanstveno-sportno potovanje v bohotne amazonske pragozde, in nudi poteg znanstveno zanimivega vpogledu v davno preteklost zemeljske krogle ludi redek vpogled v privlačno in krepko angleško du ševnost.
EfuMjczna
Kočna slušha IcJtarn
Nočno službo izvršujeta Piccolli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba tr<*u.
© Nocojšnji prosvetni večer bo veljal našim izseljencem v Južni Ameriki, zlasti v Argentini. Predavatelj g. župnik Mrkun se je dalje časa mudil med našimi izseljenci in proučeval njihove razmere. Predavanje bodo pojasnjevale
x., \ -.--•---■—-.............., skioptične slike. Za uvod recitira gdč Anica Zar
čil iz njega ter je padel tako nesrečno, da je larjeva: Ivan Cankar: Za križem, poglavje: Po-prišel pod polesa, ki so ča conolnomn raj. zriravlipni 7ačeteL- e \r-x: „ ' . i
Ljubljanski oblastni odbor razpisuje
službo
as»slen a pri Javni bodici v Brežicah
S to službo so zvezani prejemki 1800 dinarjev mesečno, ki jih določa oblastna »Uredba o prejemkih zdravniškega osobja v oblastnih zdravstvenih zavodih«, ki je objavljena v oblastnem uradnem listu Samoupravi« z dne 1. aprila 1928, št. 3. Prošnje, obložene z dokumenti po § 11 oblastne »Uredbe glede službene pragmatike« je vložiti do dne
30. novembra 1928
pri ljubljanskem oblastnem odboru.
Ljubljanski oblastni odbor v Ljubljani,
dne 7. novembra 1928.
Za predsednika oblastnega odbora: Dr. Brecelj s. r.
prišel pod polesa, ki so ga popolnoma raz-mrcvarila.
* Najdeno truplo neznanega starčka. V
bližini fakultetnega posestva v Maksimirju pri Zagrebu so našli te dni v potoku Bličnecu truplo približno SOletnega starčka. Neznan starček je šel najbrže ponoči ob potoku in je padel notri. Truplo je ležalo v vodi najmanj osem dni in čeprav je videlo truplo mnogo ljudi, vendar ni nihče o tem obvestil policije.
kc Kdo ve? Ivan Babnik, roj. 7. maja 1878, po poklicu Žagar in brusač, je 16. julija letos odšel iz Mokronoga po svetu iskat dela. Do danes pa se še ni oglasil in so tudi vsa poizvedovanja za njim ostala brezuspešna. Kdor bi kaj vedel o njegovem bivališču, naj to sporoči njegovi ženi Karolini Babnik, Dobrova pri Ljubljani, kjer živi v velikem pomanjkanju z dvema malima otrokoma.
zdravljeni. Začetek ob 8. Vrši se v beli dvorani hotela Union.
O Poslopje poštne hranilnice na Aleksandrovi cesti je že dograjeno v vseh treh nadstropjih in deloma že pokrito. Poslopje je za eno nadstropje višlje kot Narodni dom, ki izgleda kar nekam majhen poleg nove palače. Spomladi bo poslopje dogotovljeno tudi v notranjščini, nakar bo dobila poštna hranilnica primerno in reprezentativno poslopje, prostore v gimnazilji v Beethovnovi ulici pa bo mogla prepustiti njihovemu pravemu namenu. Popravljajo tudi Narodni dom in prezidavajo posamezne prostore, tako da bo mogla imeti umetniška zbirka Narodne galerije v njih primerne prostore. Aleksandrova cesta, pred leti še zelo nezazidana, bi bila s tem popolnoma zazidana in gotovo najlepša ulica v Ljubljani, če bi seveda ne bilo nezazidanega prostora za
GG. DUHOVNIKE LJUBLJANSKE \ SubljaX kreditno Znko^s svojoTk" E opozariamo na novo vrt>dni.san nfi- i x«„.-_j	. . ' 5 SV0)0 8 Kn
ŠKOFIJE opozariamo na novo predpisan oficij S Sfanislai Kostkae dne 13. novembra. Oficij je pravkar izšel v zalopi Jugoslovanske knjigarne in velja Din 1.50. Za misale ostane v veljavi še stari formular, ki je že v mi salu.
★	KNJIGA, KI SMO JO DOSLEJ POGREŠALI. Ob desetletnici naše svobode in ob osmi obletnici Rapalla izide jutri knjiga »C h r o n i s t a Sontiaeus : Slovenci v I taliju, ki razgrne pred nami vse življenje in trpljenje naših bratov ob Soči in Adriji od l. 1848 dalje, posebej pa še v letih 1918—28. Knjiga je pisana strogo objektivno in podaja le dejstva, ki držijo in so dokumentarna. Rapallsko obletnico in njene usodne posledice bomo mogli prav presoditi šele ob tej knjigi. Knjiga stane 10 Din in se dobi v »Slovenski straži«, Poljanski nasip 10.
★	PUŠKARNA KAISER SE JE PRESELILA na Kongresni trg št. 9 v poslopje Kina Malice, desni lokal.
sove, se mi je zdelo, da so se vsenaokoll pri- ' žgale luči...
Mogoče ni trajalo dolgo, toda zdelo se mi je, da je minila cela večnost, ko so igrale v temi skrivnostne gosli. V teh trenutkih nisem živel, otrpnil sem od groze. Zavedel sem se šele, ko so izzveneli zadnji glasovi. Nenadoma sem se spomnil, kam sem položil vžigalice, ko sem legel spat. Ležale so v kopitu puške.
Tedaj me je zgrabila nova groza. Prav na uho mi je začel govoriti neki glas iz teme.
Na ostalo se le nejasno spominjam. Zdi se mi, da sem le prižgal vžigalice. Stal sem sredi podstrešja, nedaleč od dimnika. Nikogar ni bilo tu. Kot v sanjah sem obšel dimnik, pogledal v vse kote, preiskal podstrešno okno — bilo je zaprto. Podstrešje je bilo prazno. Ostalega se ne spominjam. Najbrže sem hotel zbežati po stopnicah iz podstrešja, toda imel nisem več vžigalic in v temi nisem mogel najti izhoda. Kako dolgo me je stiskala mora, tega ne bom nikdar zvedel. Brez dvoma pa sem bil že na meji blaznosti.
Zavedel sem se šele, ko se je zgodilo nekaj, kar ni nič manj čudno. In vendar me je •ešilo. V tem, ko sein v brezumni grozi taval po podstrešju, da bi našel stopnice, sem nenadoma začul zategnjene, melodične glasove. Spominjali so me na nekaj dobro poznanega. Otrpnil sem v začudenju in prisluhnil: da, bil je to is-ti zvoki In tedaj je padla zavesa izpred mojih, od groze otrplih možganov; raz-imel sem vse... Ako bi me kdo v tem tre-uitku videl, bi mislil, da sem zblaznel. Stal sem sredi v tem in se giasno smejal, smejal, da je odmevalo po V9ej hiši.
Sedaj že lahko sami uganite, kaj Je bilo. Zjutraj sem splezal nn streho in našel vse,
kar sem pričakoval Antena je bila potegnjena ob slemenu in nato skrito napeljana dalje po svetlobni napeljavi, sprejemalec z ojačevalcem je bil previdno skrit na stropu, baš nad sobo, v kateri sem legel spat. Skratka. Slišal sem ta večer radiokoncert iz Moskve. Končal se je kakor vedno s prenosom zvonenja kremeljskih zvonov.
Ali je hotel gospodar skriti svojo napeljavo, ali pa jo je pred svojim odhodom napeljal tako skrito, da bi se maščeval nad kmeti? Na vsak način pa je vsled strela zrak vz-valoval in povzročil stik.
čavimi reklamami prelepljeno ograjo moti celotni vtis te ulice. Prostor naravnost kriči po novi stavbi in le čudno je, da je prostor še vedrio prazen.
© Violinski koncert virtuoza Vlastiraira Ječiča bo drevi ob pol 9 v Filharmonični dvorani. Občinstvo opozarjamo na prvi nastop srbskega violinista v Ljubljani Gospod Ječič je bil gojenec praškega in pariškega konservatorija ter ima dobro vijolinsko tehnika Dosedaj je nastopal na raznih koncertih v nasi državi in izven njenih mej, pri nas na češki proslavi in v ljubljanskem radiju. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni in na večer koncerta v vestibulu ^harmoničnega poslopja.
© H koneerfom pevskesa društva Ljubljanski t°" v1,- 12' novon,bra 1928. Po dolgem Časn v Ljubljani zopet pevski koncert, čigar spored zasluzi zanimanje vseh prijateljev naše lepe pesmi Nedeljski dopoldanski je namenjen izključno mladim vseh ljubljanskih šol, pondeljkov večerni pa vsemu občinstvu. Kdor je poslušal zadnje vaje pridnega zbora Ljubljanskega Zvona, bo rad priznal, da bo mladina po nedeljskem koncertu vesela odhajala iz dvorane, kajti spored je res lep pester in vseskozi zanimiv ter izbran. Večinoma so vzete vse skladbe iz »Zborov«, torej iz založništva društva. Zastopani so skladatelji Adamič. Lajovic, Jobst, Mirk, Pavčič, Premrl in Železnik G operni pevec Julij Betetto pa zapoje izkliučno nove, še ne izvajane solospeve. — V pondcljok zvečer se koncert ponovi z razširjenim in izpremenjenim sporedom. Naj bi občinstvo uvaževalo agilnost, ambicijo m trud pevcev in pevk Ljubljanskega Zvona in jim dalo priznanja s tem, da napolni unionsko dvorano! Vstopnice so naprodaj v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Nedeljski dopoldanski koncert oddaja Radio Ljubljana.
0 Za mladinski koncert Ljubljanskesa Zvona
v nedeljo dopoldne ob pol 12 v Unionu se samoobsebi razume, da so nadzorniki mladine (se profesorji in učitelji) dobrodošli, dasi je za red po rediteljih preskrbljeno.
0 Splošni tečaj češkega jezika. Konzulat ČSR v Ljubljani opozarja interesente, da bo splošni tečaj
Danes ob 9. uri zvečer gala premijera
K S NO „T.JUB LJAMSKI DVOR"
^■^■HMBBBBaBBBMBBBa Telefon 2730 In iMIiilM 'HI—IIHMH1HII littMumj
Spomenik filmske umetnosti, največje monumentalno filmsko delo v 2 delih, 18 ogromnih __dejanjih naenkrat:
KRALJ KRALJEV
Bilo Jc to pred 2000 leti . . .
V zemlji mrtvega morjn, v zemlji čudežev - jeruzalemskega hrama - v zemlji zelenem Nila - kule babilonske - v kraljestvu Heroda - živel je £a časa Ben-Huravelik prerok . . . , KRALJ KRALJEV. katerega delo živi večno, a njega modrost je zakon milijonov živih In mrivih. Življenje tega velikega preroka obnovil je režiser-genij CECIL B. DE MILLE v popolni vernosti davno odigrane zgodbe.
Vsi so ljudje, bratje in otroci enega očeta' Stroški za ta nadfilm so znašali 3,500.000 dolarjev.	Pomnožena umetniška godba.
Umetniški filmski in muzikalični dogodek v Ljubljani. Predprodaja vstopnic dnevno od 10. ure dopoldne daljel

cementa
sa gHo-JnSene jame.
Tekom leta 1929 bo oblastni odbor mariborske oblasti naročil okrog 60 vagonov Portland-cementa za napravo gnojišč in gnojničnih jam. Cement se bo rabil v vagonskih pošiljkah na različnih postajah mariborske oblasti. Plačilni pogoji: polovica cene in polovica tovornine se plača takoj po železniškem povzetju; uruga polovica cene in tovornine se nakaže tekom enega meseca. Tvornice, zadruge m irgovci se vabijo, da stavijo oblastnemu odboru svoje skrajne ponudbe franko vagon nakladalne postaje.
"nl, TJ ka of,v-?r,J(i" dne Q" m- v šentjakobski i, bo vodil lektor češčine na ljubljanski uni-veizi g. dr. Vaclav Bunan. Vpisovanje v tečaj se vrsi omenjenega dne od 18-19 istotam: Dne 7. t. m. so za^eh tečaji češkega jezika za bogoslovce v Ciril-skem društvu, Semeniška ulica 1. Predava dr. Vaclav burian vsako sredo od 5—6 zvečer. Prijave spreje-ma omenjeni g. profesor istolam.
. © Nemške marke. Ugledni ljubljanski trgovec je te dni prav imenitno nasedel nekemu goljulu. Pri-šel je v njegovo trgovino eleganten moški in pričel izbirati blago. Kupil je kovčeg in nekaj perila, ko pa je bilo treba plačati, je nemško govoreči kureč potegnil iz listnice bankovec za ICO mark in se lepo vljudno opravičil, češ, banka je popoldne zaprta, jugoslovanske valute pa nima. Ce mu je trgovec pripravljen zm?njati nemške marke v dinar, more plačati izbrano blago, drugače pa ne. Denar je denar, si je mislil trgovec, naš kot nemški. Hitro je pogledal v časopis in zračunal: 100 mark po 13.55 Din, recimo po 13.50, da bo še nekaj zaslužka zraven, to je 1350 Din, kupljeni predmeti pa veljajo 450 Din, torej 900 Din dobi kupec nazaj. Elegantni Nemec je prikimal, spravil devet stofakov v listnico, vzel kov-cee v roke in dostojanstveno odšel. Le nalahno je odkimal trgovčevemu g'obokemu poklonu. Trgovec je hotel drugega dne izmenjati marke pri svojem prijatelju v menjalnici, ta pa mu je hudomušno na-racunal, da dobi za bankovec nekaj manj kot milijonski del ene j)are. Bankovec je bil namreč iz inflacijske dobe, ne pa sedanje *olidne nemške marke.
© Avtomobilska nesreča. Na Dunajski cesti se je predvčerajšnjim prij>etila večja nesreča, ki bi znala biti celo prav usodna in je le malo manjkalo, da nt prišlo do smrtnega slučaja, šofer Ivan Kušar, uslužben pri Janku Rlagnetu v Kranju, je podrl na Dunajski cesti z avtomobilom gospo Rozalijo T., ki je šla preko ceste. Gospa je dobila prav občutne poškodbe na nogah. Stražnik je ugotovil, da šoferja ne zadene nobena krivda, ker je vozil po desni sirarn, dajal znamenje s hupo in vozil po&si Ker se avtomobilske nesreče pri nas stalno množe, bi bilo dobro, če bi pešci in kolesarji v lastnem interesu malo bolj pazili nase. Avtomobilski promet v Ljubljani rsste in pešci morajo to vpošto-vati. — Nujno bi bilo tudi potrebno, da se vendar enkrat regulira promet na Dunaiski cesti v smeri proti Ježici. Mirno lahko trdimo, da je ta proga ena najbolj prometnih tako z avtomobili, kolesarji oziroma pešci, če že g. stražniki tako pridno pazijo na to, da kolesar ne vozi na desnem hodniku pred progo, naj se jih vendar enkrat opozori na napise, ki so pritrjeni na brzojavnih drogih in označujejo desno smer za kolesarje in ročne vozičke, levo za pešce. Tako pa kolesar ne sme voziti po levi strani, na desni pa hodijo pešci, in sicer vsevprek in prav objestno, levi liodnik pa je le deloma porabljen. Naj se torej upošteva: desno kolesarji, pešci brez ozira na levo, pa ne bo nesreč tudi tu!
... © Pojasnilo. V nedeljo smo poročali o aretaciji nekega 18-letnega P., ki je izvršil neke tatvine pri tvrdki Bar in na pošti Izvedeli pa smo, da fant očitanih mu tatvin ni izvršil v onem obsegu, kot smo poročali, res pa je, da je ukradel le nekaj malega Večino stvari, ki jih je pri njem policija zaplenila, je fant kupil pri Baru, nekaj pa tudi pri drugih tvrdkah. Fant ima še sedaj pri tvrdki Bar dolg 500 dinarjev, plačal pa je že okrog 1400 Din za radio-potrebščine. Ker pa je tvrdka odklonila dalje dajati fantu predmete na račun, se je P. spozabil v svoji strasti za radio in nekaj tudi ukradel, vendar pa še daleč ne toliko, kot je obtožen. P. je sedaj na prostem in je prepričan, da bo sodnijska razprava ugotovila njegovo krivdo le v onem obsegu, kot jo je tudi res zakrivil.
© Berača okradli. Berač France P. si ga je v sredo popoldne nekoliko privoščil. Romal je od gostilne do gostilne in izjemoma ni prosjačil, temveč naročal vino četrtinko za četrlinko. Ko jc prišel do zadnje »štacije«, to je do neke gostilne v Zgornji Šiški, je kljub svoji vinjenosti opazil, da mu Je izginil zavitek s 150 Din. Vrnil se je po isti poti nazaj in oblezel vse gostilne, kjer je popreje pil in povsod iskal svoj denar. Ko je prišel do prve gostilne, kjer je bil najprej, ie našel sicer zavitek, toda brez denarja. Berač France sedaj še vedno išče onega, ki mu je ukradel denar.
Brezupno je
če glavobol vsled prehlada, napora onemogočuje duševno delo. -

ra>
postanejo v takih slučajih rešitelji. Prepode mučitelje, vesclie do dela in življenja se povrne. —
Pristne samo v originalnem zavoju
Marilhor
□	Hišnim posestnikom! Dne 1. decembra se bo v Mariboru, sporazumno z merodaj-nimi oblastmi in narodnimi društvi, svečano praznovala desetletnica zedinjenja Srbov, Hrvatov Ln Slovencev in osvobojenja Maribora. Obenem se ustanovi tudi oblastni odbor Narodne Odbrane za mariborsko oblast. Pričakovati je, da bo nav ljudstva močen. Ob sebi umevno je, da bo na ta palrijoiični praznik — posebno med obhodom po mestu — navdušenje množice na višku in bi lahko posamezne neokrašcne hiše razburljivo vplivale nanjo. Podpisani odbor zato uiljudno vabi vse posestnike hiš in podjetij, da izobesijo ta dan raz svoja poslopja državne ali narodne zastave in, če teh nimajo, da si jih priskrbe pravočasno. S tem se izognejo morebitnim nepre-prečljivim incidentom in izvršijo svojo državljansko dolžnost. — Za pripravljalni odbor: Div. gen. v p. R. Maister.
□	Mestna občina za ubožce. Mestna občina mariborska bo nudila svojim najpotrebnejšim ubožcem poleg redne mesečne podpore tudi hrano v mestni ljudski kuhinji, V ta namen naj se prizadeti zglasijo v socialno-političnem uradu mestnega magistrata, Rotov-Ški trg št. 9. V poštev pridejo samo oni mestni ubožci, ki prejemajo ubožno podporo in ki naj prinesejo s seboj tozadevno izkaznico.
□	Slovesna otvoritev okrajne ceste Maribor —Kamnica se mora preložiti na 18. t. m. Če bo slabo vreme, pa 25. t. m.!
□	Mladinsko skioptično predavanje. x5negul-čica« se vrši v nedeljo, dne lil. t. m. ob 16. uri v društveni sobi na Koroški cesti 1. Predavanje se vrši v okvirju tukajšnje Krekove družine. Starši članstva in prijatelji se vljudno vabijo, da pripeljejo k zanimivemu predavanju svoje otroke. Ob mič-nean in lepem predavanju te splošno priljubljene mladinske pravljice bodo imeli otroci veliko zabavo in užitek.
□	Z ljudske nniverze. Na današnjem literarnem večeru ge. Vike Podgorske tolmači posamezne pisatelje in umotvore g. prof. Ribarič. — V ponedeljek pa bo »Češki planinski večer«, na katerem predava dr. I. Oblak iz Ljubljane. Predavanje se vrši na podlagi lepih skioptičnih slik o visokih Tatrah.
□	Državni strokovni izpit so položili pri velikem županu mariborske oblasti uradniki III. kategorije: Franc Covnik (z odliko), Lukež Velej (z odliko) to Ivan Ritonia.
□	Kat. omladina priredi Jutri ob pol 20. v društvenih prostorih Martinovo slavnoet.
□	Naših splavajrjev že precej časa sploh ne vidiš ob našem pristanu; to pa radi tega, ker se je moral promet s splavi prekiniti za nekoliko časa radi naglega in nevarnega naraščanja Drave. Sedaj pa, ko bi se splavarjenje lahko nadaljevalo, so zopet nastopile težave. Pri Fali se vrši namreč čiščenje naplavljenih peščenih plasti in splavarji radi tega ne morejo preko Fale. To bo trajalo približno do 12. t m., nakar se bo lahko vršil promet s splavi nemoteno dalje. V lesni trgovini pa, ki Je v Dravski dolini letos tako živahna kakor dolgo dobo let ne, je seveda nastal radi tega zadnjih 14 dni precej občuten zastoj.
□	Seja mestnega občinskega sveta bo v četrtek, dne 15. novembra 1928. Na dnevnem redu je poročilo predsedstva, predlogi in vprašanja ter poročila odsekov. Med drugim se bo razpravljalo v okvirju poročila kombiniranega odseka o kolektivni pogodbi odnosno novem službenem redu za mestne delavce.
□	100.000 dinarjev je ponevcril inkasant neke tukajšnje- tvrdke ter pobegnil v Nemško Avstrijo. Za njim je izdana tiralica!
Cel/e
& Električni tok bo v nedeljo, dne 18. novcni-bar 1928 med 8 in 14 radi snaženja na električni napeljavi prekinjen.
0 Hud samomorilski kandidat. 19-letni pomočnik je zašel med tiste, ki se boje življenja, Ker jim ljubezen ne gre tako, kot si žele njih trmaste betice. Napil se je temeljito ter se podal v mestni
Eark, da se tam na klopici poslovi od tega sveta, seboj je vzel samokres s šestimi naboji, dva naboja pa je za vsak slučaj vtaknil še v žep Sedeč tako tam na klopici, obdan od vinskih duhov in ves odločen, da konča življenja dramo čim tragičnejše, je nastavi! na svoje bedno srce in je — zade! v levo spodnjo stran trebuha. To kajpak nikakor ni primeren zamah po niti življenja in je imel muko s svojim položajem. Nastaviti drugič revolver in se
morda zadeti v palec na nogi nak, to bi bilo komično. Pa je padel s klopi, kakor se to umirajočim spodobi in ga je tam na tleh zvijajočega se našel stražnik, ki mu je skušal pomagati, a B. ni pokazal nobenega smisla za samaritanske stražnikove namene. Branil se je s »poslednjimi močmi« in grizel okoli sebe tako, da se je še le dvema stražnikoma in štirim pomožnim močem posrečilo prenesti ga v bolnico. Pa v bolnici tudi m šlo gladko. B. je bil slep za vse plemenite namene zdravnika. Se ie po dolgem času je mogel zdravnik priti toliko blizu njega, da je ugotovil, da strel ni zadel B. niti življenja in da bo B. imel še prilike dovolj, da se pogovori s svojo Kristo, Id jo je »umirajoč« iako vneto klical.
-©- Iz celjske bolnicc. Dne 6. novembra 1928 je tukaj umrl 32-Ietni najemnik iz St. Petra na Medvedovem selu Anton Karlin. — V neki družini v vasi Kameniku, občina Šmarje-Okolica se je pojavila griža epidemičnega značaja. V celjsko bolnico so predvčerajšnjim pripeljali mater, dva sina in eno hčerko.
er Danes poskusno kuhanje kave, jutri poskusno kuhanje čaja. Vljudno Vas vabi: Julio Meinl, d. d. Celje, Kraja Petra cesta 10.
0 Dva pujsa je zaupal nepoitenjaku. Pekovski mojster Miroslav Roter iz St. Ruperta prj Gomil-skem je 7. t. m. na celjskcm svinjskem semnju kupil dva mlada prešiča. Naprosil je tam ob semnju se nahajajočega mladega neznanega voznika, da mu jih prepelje v gostilno Skoberne, kjer jih bo on ali pa njegova žena prevzela. Ko sta z ženo prišla v navedeno gostilno, ni nihče ničesar vedel ne o pujsih ne o mladem vozniku. Fant ie pujsa najbrž lepo prodal ali pa zapelial na svoj dom. Voznik je bil kmečki fant kakih 16 let star. V voz je imel zaprežen°ga črnega konja. Odkod je prišel, kdo je in kam se je podal, za to ne ve nihče.
Jožica pri Ljubljani
Občinska pota kažejo zdaj v jesenskem času, ko že dalj časa neprestano dežuje, prav žalostno sliko. Blata je na njih toliko, da je res skrajni čas, da se na kakšen način od pravi. Isto velja tudi za okrajno cesto proti Št. Vidu, zlasti v njenem prvem delu. Zdaj bi bil čas, da se posujel Naš občinski odbor, ki je še vedno pokazal ume-vanje do različnih potreb, blagohotno opozarjamo na omenjena slaba občinska pota s prošnjo, da se nanje ozre in jih kakorkoli uredi.
Sezona-prosvetnih večerov. Prosvetno društvo je na zadnji seji sklenilo, da bo tudi letos priredilo tekom zime več prosvetnih večerov z zanimivim sporedom. Prvi tak večer bo jutri, v soboto zvečer ob 7 v dvorani. Predvajal se bo lep, nov film Prosvetne zveze »Nibekin^em, ki v krasnih slikah kaže zgodovino nemškega naroda. Pri predvajanju filma igra godba.
Trbovlje
Na dan sv. Martina, patrona naše cerkve in župnije, bo ob pol 11 slovesna služba božja s pridigo. Sv. mašo in pridigo bo imel g. prof. Ratej. Slovesne večernice pa bedo ob 2 popoldne.
Vsled zadostnih naročil in ako bo dovolj vagonov na razpolago, namerava 't rboveljska pre-mogokopna družba od nedelje, dne 11. t. m. v polnem obsegu obratovati.
Ljudsko gibanje. V mesecu septembru je bilo 34 rojstev, 18 slučajev smrti in 11 porok, v mesecu oktobru pa 42 rojstev, 14 smrtnih slučajev in 13 porok.
»
Konjice. Martinova nedelja bo letos za Konjice in okolico" lep dan. Katol. izobraževalno društvo, ki je matica vseh osta ih katoliških društev, bo obhajalo petindvajsetletni«) svojega obstoja. Vsa društva se že dolgo časa pripravljajo na ta dan; pa je tudi primerno. Saj je bila doba petindvajsetih let, doba dela, uspešnega dela. Najlepši spomenik je novi Kat. društveni dom. Tu se bo tudi vršila proslava. Dopoldne bo služba božja, nato pa slavnostni občni zbor in zborovanje. Govorila bosta zastopnika Prosvetnih zvez v Mariboru in Ljubljani! — Popoldne se vrši predstava Finžgarjeve ljudske igre v 4 dejanjih »Naša kri«, zvečer pa bo komerz. — Za proslavo vlada veliko zanimanje.
Gospodarstvo
bailum-eleklronke
Programi "Radio-Cfuhlfana
Petek, 9. nov.: 12.30: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 17: Lahka glasba (ork. »Sloge«). — 19: Francoščina, poučuje dr. St. Leben. — 19.30: Slovenska ljudska umetnost, predava dr. S. Vurnik. — 20: Pevski večer gdč. Mlekuševe in Sokove. — 21: Ruski akad. zbor balalajk »Kremlj« pod vodstvom A. Kalčenka: 1. Manilov: Moskva, Jcoračnica. 2. Bakalejnikov: Minute veselja. 3. Fet-ras op. 84: Ruski narodni motivi. 4. M. Se^tdnherr: Iz slovanskih krajev. 5. Fetras op. 84: Ruski narodni motivi. 6. Čajkovsky: Chanson triste. 7. P. I.ihar: Rusko slavljanski plesi. — 22: Poročila. — Lahka glasba: Jazz-trio.
Sobota, 10. nov.: 12.30: Borzna poročila. — 1850: Delavska ura: Obseg in pomen uradniškega zavarovanja, predava tajnik O. U. Z. D. St. Likar.
—	19: Nemščina, poučuje ga dr. Piskernik. — 19.30: Duša in duh, predava vseuč. prof. dr. Ve-ber. — 20: Koncert godbe Dravske divizije. Vi. 'S recitacije. — 22. Poročila.
Drugi programi
Potek, 9. novembra.
Zagreb: 17.15 Lnhka glasba. — 20.35 Kor ir-na glasba. — Breslau: 20 Prenos simfoničnega koncerta iz Berlina. — 21 Komorni koncert godalnega kvarteta. — Praga: 16.90 Koncert godalnega kvarteta. — 19 Vrchlicky: Ena noč na Karlovem tynu, sluhoigra. — 21 Koncert. — Leipzig: 20 Slavnosten koncert za proslavo 9. novembra. — 21 Poljudna orkestralna glasba. — Stuttgart: 20.30 Iz Mozartovih del. — Born: 20 Kosi za orglice. — 20.30 Iz Basela: Veseloigra. — 21.15 Lahka ork. glasba. — Katovice: 20.15 Prenos simfoničnega koncerta iz Varšave. — Rim: 17.30 Instrumentalni ln vokalni koncert. — 20.45 Instrumentalna in vo-kalna glasba ter komedija. — Berlin: 17 Lnhka glasba. — 20 V proslavo 9. nov.: Schubert: Simfonija, h-mol; govor min. Severinga; Beethoven: Uvertura k Egmontu. — 21 Poljudna orkestralna glasba. — Dunaj: 11 Kvartetna glasba. — 16 Lahka orkestralna glasba. — 17.25 Bnritonski solospevi.
—	20.55 »Devica Orleanska t, rom. tragedija (Schiller). - Miinchen: 20 Simfoničen konccrt. — Milan: 20.50 Simfoničen koncert velikega orkestra. — Budapest: 12.20 Komorni koncert. — 17.40 Orkestralna glasba. — 22.40 Koncert vojaške godbe.
Hmeijski trg v Argentini
(Konec.)
Ni pa s tem rečeno, da na noben način bi ne bilo mogoče priti do trgovskih zaključkov v našem hmelju na tem trgu. Vendar pa moram tudi na tem mestu poudariti, da je naša mentaliteta zelo pogre-šna, ko mislimo, da bi se tukaj mogli zaključiti prvi posli proti akreditivu ali pa morda celo proti plačilu vnaprej samo na podlagi malegu vzorca. Tu konsument ne čaka na naše blago, ker ga ima dovolj, ampak mi moramo prebiti led in se vriniti na to svetovno tržišče ter v začetku tudi malo žrtvovati. Zelo pogrešen je bil način dosedanjih trgovskih poslov med Argentino in domovino. Nekateri so poslali svoje blago — ne samo hmelj — svojemu prijatelju v Buenos Airesu ali pa v Ro-sario, ki je bil ali uradnik ali kaj podobnega, ali pa se je pečal s popolnoma drugimi stvarmi, ali pa vsaj ni imet nikake prodajne organizacije in često tudi nobenega kapitala. Tako se je naravno vsak poizkus moral ponesrečiti.
Brez predhodnega študija tega trga in pa brez solidne prodajne organizacije, ki bi znala varovati interese dobav'tel ja, a obenem odpreti trg predmetu, je vsak '/.kus zastonj in je škoda vsakega denarja in časa. Posameznik tu ne opravi ničesar, ker je trg v vseh panogah zelo naskakovan. Zato pa je potrebna doma široka, trdna organizacija za dobavo in špedicijo, s poslovanjem, točnim kot ura, s strokovnjakom, ki dobro pozna tukajšnji trg, z vsaj prilično finančno močjo, a vendar z druge strani tudi ta organizacija zopet ne bo mogla napraviti ničesar, ako nima tu zastopstva najožje vrste, z dovoljnim kapitalom. Ker sem ravno pri tem poglavju, naj omenim, da so gospodarski krogi držav, ki razpolagajo s predmeti, ki so pripravni za eks-port v te kraje, ustanovili take družbe, ki zelo dobro poslujejo; bavijo se pač z več predmeti, ki so najbolj sposobni, da izbijejo tujo konkurenco na tem trgu (Španija, Francija, Češka, Italija itd.).
Treba bi torej bilo vsaj za prve posle poslati nekaj blaga v komisijo tukajšnjemu zastopniku, z nalogom, da ga kar najbolje proda in vnovči, ako bi se mu to ne posrečilo že preje, ko je bilo blago še na poti. Neprimerno laže je tukaj priti do prvih poslov, ako je blago ie enkrat na mestu, oziroma vsaj neka mala količina, ker je zelo važno za kli-jenta, da vidi, kako je blago pripravljeno, pakirano in kako vzdrži prekmorski prevoz, kar se iz malega vzorčka, zavitega v papirju, nikakor ne more raz-videti.
Za naše kraje, ki imajo hmeljsko monokulturo, ki z dobro letino in ugodnimi cenami stojijo in padejo, bi bilo zelo važno, ako bi se mogel najti kak stalen ventil za slabe čase, da bi ne bili navezani samo na Niirnberg in kvečjemu še na Žalec.
Čas bi zato bil, da se doma resno misli na te posle; naše zadruge, ki sicer vrše hvalevredno svojo nalogo, bi morda bile v sianu, da vsaj delno organizirajo lake posle v domovini, ako bi bilo privatne inicijative premalo, a obenem pa tudi tu ne bo manjkalo interesa, ako bi se videlo, da je nekaj konkretnega in solidnega. Naravno pa, brez žrtev se tudi pri tej stvari ne bo prišlo do uspeha.
TVRDKA LJUDEVIT MARX, TOVARNA LAKOV D. D. V DOMŽALAH.
Večinski boj v tej družbi jc končan, i Pred rednim občnim zborom, ki se je vršil 6. t m se je po dolgotrajnih pogajanjih dosegel popolni sporazum z manjšino tako, da se je redni občni zbor gladko izvršil, medtem ko je izredni občni zbor odpadel. Delničarji so z zadovoljstvom vzeli na znanje, da se podjetje dobro razvija in da so vse diference med glavnimi delničarji poravnane.
Nova uprava obstoja iz gg.: dr. phil. Viljem Marx, predsednik; dr. Ivo Benkovič, podpredsednik; dr. Viljem Baltič, inž. Dušan Sernec, ravnatelj Gerard Keller (zastopnik holnnd. skupine), Adolf Marx in Rudolf baron Pchonberger. Za dosedanjo manjšino se je rezerviralo eno mesto v upravi.
Omembe vredno je, da je bilo v zadnjih mesecih v Jugoslaviji in v inozemstvu veliko povpraševanje po" delnicah tega podfetja; toda vkljub visokim ponudenim conam ni bila prodina nobena delnica, kar znači, da imajo delničarji v podje<je in njega vodstvo popolno zaupanje. Namerava se zvišati delniško glavnico v svrho razširjenja obrata ter pritegniti novo skupino. Družba dela večinoma z lastnimi sredstvi. Tovarna v Domžalah stoji v ozki interesni skupnosti s tovarno Ludvvig Marx v Gaaden pri Dunaju ter s tovarnama lakov, osnovan ima jiod egido iste tvrdke v Milkendorf, ČSR in v Kispest..
STANJE ZADRUŽNIŠTVA V NAŠI DRŽAVI.
Izšel je »Gospodarski kaleindar« Hrvatskega gospodarskega društva, osr. zadruge za leto 1929. Obsega celo vrsto gospodarskih člankov. Inšpektor glavne zadružne zveze inž. Ivan Vorga je priobčil v koledarju najnovejše statistične podatke o stanju zadružništva v Jugoslaviji. Skupno število v raznih zvezdi včlanjenih zadrug koncem lita 1,927 je znašalo okoli 4300. V njih je organizirano pol milijona članov. Ker od tega pol milijona odpade nad dve-stotisoč na slovenske zadruge, se jasno pokaže, kako malo je zadružništvo v drugih pokrajinah naše države razširjeno. Ing. Varga konstatira tudi, da je zadružništvo, predvsem mnoge zveze, razen slovenskih seveda, navezano na tujo pomoč glede obratnega kapitala. Vzrok je tako pomanjkanje zadružnega kapitala kot tudi dejstvo, da je zadružni kapital dostikrat naložen mesto pri zvezah pn drugih denarnih zavodih. To se pozna zlasti na višini obresti, ki jih morajo zadruge plačevati za kredite rti zvezah. Te znaša io v Sloveniji 8-9%, pri zagrebških zvezah 16%, pri sarajevskih pn kar do 20%' v Belgradu in Vojvodini je obrestna mera za kredite nekako 12-14 %. Obrestna mera za-po-soiila pri posameznih krajevnih zadrugah je seveda pri na« najnižja. Najvišja pa je v Borni, kjer doseže 24 %. Visoka je tudi v Vojvodini, kjer delajo zadruge veliko z bančnimi krediti.
Pogajanja s Češkoslovaško ugodno napredujejo. Kakor poroča »Prager Presser iz uradnih kro-gov, pogajanja potekajo ngodno. Prišlo je že do sporazuma glede konzularnih vprašanj, ravnotako glede splošnega dela pogodbe, ki bo podpisan še ta teden. Nadaljuje so rasprava o tarifnem delu In vrSe »e nove Studile teh vprašanj. Pogajanja o tem so bodo v primernem času nadaljevala.
Prodaja. Dne 9. t. m. ob 9 dopoldne se bo vr-Sila pri Glavni carinarnici v Ljubljani prodaja različnega blaga. , Dobave. Prom. kom. oddelek ljublj. žel. ravn. v Ljubljani sprejema do IS. t. m. ponudbe glede dobave 3000 kg prašnega olja. — Gradbeni odde-i Iek sprejema do 16. I. m. ponudbe glede dobave 300 m5 navadnih Sip za okna. — Delavnica drž.
žel. v Mariboru sprejema do 10. t. m. ponudbe glede dobavo 50 komadov nosilnih vzmeti; do 15. t. m. pa gledo dobave jeklenih odlitkov. — Dri. rudnik v Brozi sprejema do 14. t. m. ponudbe glede dobave 1000 kg tračnih žebljev in jermen za šivanje. — Drž. rudnik Bukinje, pošta Kreka sprejema do 10. t. m. ponudbe gledo dobave 200 kg kita; do 20. t. m. glede dobave železa in pločevine; do 22. t. m. glede dobave 10.000 kg ovsa, rudarskih karbidnih svetiljk; do 24. t. m. glede dobave 1500 komadov hrastovih pragov, 240 m8 jelovega les« in jelovih strgalnikov; do 27. t. in. glede dobave 2500 kg klin za tračnice in usnjatih gonilnih jermenov. — Vršile se bodo naslednje ofert. licitacije: Dne 20. t. m. pri ravn. drž. žel. v Zagrebu glede dobave 1000 m5 navadnega slekla za okna. — 20. t. m. pri ravn. drž. žel. v Subotici glede dobave raznega pisarniškega materijala; 24. t. m. p« glede dobave vijakov, groverjevih obročev in tračnih žuljev. — Dna 27. t. m. pri Upravi dri mon., ekonomski oddelek v Belgradu glede dobave 1900 kub. metrov desk. — 26. t. m. se bo vršila pri strojnem oddelku ljublj. žel. ravn. ofert. licitacija glede dobave 140 m3 borovih plohov; 27. t. m. pa glede dobave 175 m3 mehkih desk. — 19. t. m. se bo vršila pri Gl. sanit. skladišču v Zemunu ofert. licitacija glede dobave posod za led, toplomerov, strojev za mletje mesa in strojev za striženje; dne 20. t. m. glede dobave zabojev, platna in trakov; 22. t. m. glede dobave bolniških in zdravniških plaščev.
Prodaje. Dne 19. t. m. se bo vršila pri Glavni carinarnici I. reda v Zagrebu ofert. licitacija glede prodajo 650 različnih ur. — Dne 19. t. m. se bo vršila pri osr. skladišču materijala gl. ravn. drž. žel. v Subotici ofertalna licitacija glede prodaje b««rega papirja.
8. novembra 1928.
DENAR
Devizni promet je bil danes prav znaten, zlasti v devizah Curih (1.5 milj. Din) iu Dunaj (1.4 milj. Din). Izmed tečajev .ie omeniti oslabljenje Trata in Berlina. Privatno blago je bilo zopet zaključeno v devizi Newyork, pa tudi v Trstu je prišlo do zaključka Vse ostale devize je dala Narodna banka.
Dev;7.n; tečaj« na i ubi;anski borzi
novembra IG2x.
	povpraš	1.0(1.	srednji	sr. 7. XI.
Amsterdam	_	2281.5(	_	_
Berlin	135.V-	i m—	1336.50	1356.75
Bruselj	—	791.22	—	—
Budimpešta	—	J93.C3	_	—
Curih	IC94MO	1097. t1	I095.GC	1095.( f
Dunaj	799.:-9	SO	801X9	801.(9
London	—	276.13	—	27t.l5
New>ork	S6.8D	57.15	56.95	56.9!:
Pari?	—	222.42	—	_
Praga	168.37	169.17	168.77	168.77
Trst	297.10	299.lt)	298.10	298,23
Zagreb. Berlin 1355—1358, Curih 1004.10 do , 1097.10, Dunaj 799.59-802.59, London 275.73 do ; 276.53, Nevvyork 56.81—57.01, Pariz 221.42-223.42, Praga 168.37—169.17, Trst 297.175—299.175.
Belgrajska in novosadska borza radi pravoslavnega praznika nista poslovali.
Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.76. Budimpešta 90.53, Bukarešt 3.13, Dunaj 73.07. London 25.1926, Newyork 519.65, Pariz 20.2925, Trst 27.21. Praga 15.3975, Sofija 3.75, Varšava 58.25, Madrid 83.75.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.495. —Valute: dinar 12.435.
VREDNOSTNI PAPIRjl
Ljubljana. Celjska 158 den.. Ljubljanska kro-ditna 128 den., Praštediona 920 den., Kreditni zavrni 175 den., Vevče 110 den., Kranj. ind. 205 den., Ruše 260—280, Stavbna 56 den., šešir 105 deu.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. '132 — 133, kasa 432—132.50, termini: 11. 436, 12. 139—440, 2. 416—417, 7% inv. pos. 85.75—86, agrari: 53.50—51. — Bančni pap.: Union 56.50—57.50, Ilipo 920— 925, Poljo 17.50-18, Hrv. 60, Kred. 85, Jugo 83 50 —90, Lj. Kr. 127, Medjun. 57.50, Zem. 135-140, Etno 160-180, Kat 35—36, Obrt 38—39. — Ind. pap.: Guttmann 200—205, Slavonia6—6.50, Slav^ks 100—103, Danica 148. Drava 530—550, šečerana 475—485. Osj. ljev. 180—200, Brog. vag. 72—76. Union 805—325, Isis 22—25. Ragusea 496—500, Trbovlje 485—487.50, Vevče 110—112, Nar. šum. 16, Piv. Sar. 240—280, Mlin 19.50, Oceania 255.
Dunaj. Pcd.-sav.-jadr. 84.35, Živno 126.75, Hipo 6.90, Alpine 44.05, Levkam 9.55, Trbovlje CO, Kranjska industrijska 37.75, Mundus 185, Slavex 12.20, Slavonija 0.60.
Žito
Radi nazadovanja cen za pšenico ter nekoliko večje ponudbe iz Bačke se je pri nas pojavilo večje povpraševanje po pšenici in zabeležiti je nekaj kupčij na podlagi 245—247.50, gornjebafka nakl. post., ban. pšenica se ponuja po 238- 240 Kikinda. Za koruzo je položaj v glavnem neizpremenjen; povpraševanje po blagu je zelo malo. Priglasile so se ponudbe za ameriške debele pšenične otrobe po 2.40—2.45 Rakek tranzito za december, vendar je cena previsoka, da bi mogla konvenirati. Pšeničiiia moka jo neizpremenjena i pri nas je nekaj zanimanja za baško ničlo in dvojko.
V Ljubljani notirajo:
Deželni pridelki (vse samo ponudbe; slov. p., dob. prompt, plač 30 dni): pšenica bač 78—80 kg 2% 302.50-305. nov. 307.50-310, dec. 312.50—315, januar 315—320, moka Og vag. bi. fko Ljubljana 430-435. rž 73—74 kg 295—297.50. oves bač. 295-800, koruza času primerno suha 365.50—370, ameriška 315.50—320, ajda domaČa 800-305, ječmen bač. 70—71 kg 315.50—817.
Zaključkov ni bilo. Tendenca neizpremenjena.
Les
Na ljubljanski borzi so bfll zaključeni 8 vagoni bukovih hlodov. Tendenca neizpremenjotm.
Pridobivajte novih naročnikovi
V angleških listih je sprožil delavski voditelj Macdonald vesel in duhovit prepir o vprašanju, ali je sedanji rod boljši ali slabši nego prejšnji. V nekem svojem govoru je namreč rekel:
Utrujen rod je rod, ki hodi po nočnih klubih, namesto da bi spal; samo utrujen, pie-nasičen mož gre po polnoči na veselico.«; Na ta očitek, naperjen proti meščanski družbi, konservativni in liberalni krogi nikakor niso ostali dolžni odgovora. »Daily Telegraphc zelo neprikrito namiguje na vrste Mac donald o vi h krogov:
Nočemo preiskovati, kolikokrat slišijo »outhamptonski rotarianci biti polnoč in vese-ljačijo potem dalje do jutra; prihraniti jim ho-remo, da bi zavestno zardeli. Tudi nočemo odkrivati tajnosti, koliko nočnih klubov v Sou-thamptonu prireja glasne bacchantske zabave. Moramo pa opozoriti nedolžnost g. Macdonal-da, da je le majhen del današnje generacije, ki živi nočno klubsko življenje in da je brez-jiomembno malo lakih, ki rajajo od prvih nočnih ur do ranega jutra. Priljubljena niče-va domišljija je, ki si predstavlja naš sivi, trudapolni svet 1928 leta kot orgiastičen. Ni to današnja generacija, ki bi jo smeli obtoževati zaradi ranili ur in nočnih zabav. Ko mi legamo spat, je to ura, ko so začeli naši dedje premišljati, kako bi prebili noč. Izkoristili so vse ure za zabavo in prihajali domov s trt-nim listjem v laseh. Od ie generacije viktorijanske dobe, zaključuje D. T. v, se razlikuje današnja dejansko po tem, da igra golf. Pri tem pa ne misli, da je samo tisti kreposten, ki ne ljubi kolačev in piva.<
O istem vprašanju — ali je sedanji rod slabši od prejšnjega — razpravlja tudi Kol-nische Volkszeitung in piše med drugim: : V eni točki današnji svet prav gotovo ni slabši od prejšnjega: vinski je manj. Kakor raste športno gibanje, tako pada poraba alkohola. Kdor je namreč športu vdan in si prizadeva v njem kaj pomeniti, mora bili zelo zdržen in se odpovedati vinskim duhovom. Veselje nad polnim bokalom je tudi v dijaških krogih pojenjalo in športu vdana mladina ceni svež zrak na igrišču ali v čolnu neprimerno višje nego zakajeno ozračje krčme. Pivci po nočnih lokalih niso več toliko mladi ljudje, marveč veseljaki srednjih let, ki nimajo več toliko dušne in telesne energije, da bi se vneli za kak šport in namesto tega ljubijo vino in še ostrejše stvari.
Dobri stari časi - so bili pač stari, ne pa vselej dobri: imeli so istotako svoje napake in :ie gre trditi, da je svet postal slabši. S tem bi zanikali vsak uspeh socialnega in kulturnega dela. Nedvomno je današnja mladina samostojnejša, včasih je la samostojnost že naravnost mučna; toda ne smemo prezreti, da je povojna mladina vendarle dosegla druga obzorja. Zanikali in slabo bi plačevali vnemo, delo in uspehe naših pedagogov, ako ne bi priznali, da so prinesli naši mladini svežost, zvezo z življenjem in dobršno mero svobode, katere mi starejši, ki nam je šola mnogokrat mejila na vojaško dvorišče, nismo poznali v tolikem obsegu. Dejansko, ni vse slabo na novem času.
Nova doba je ljudi nanovo oblikovala; njihov videz je manj romantičen in včasih se zdi, da je njihova stvarnost le naglica in pomanjkanje tiste temeljitosti, ki so je imeli naši dedje morda nekoliko preveč. Mirno priznajmo: današnji rod žvižga na tako imenovane dobre stare čase in ne misli na to, da bi jih v katerikoli obliki obnovil. Ljudje sedanje dobe so trezni in odklanjajo opomine, pač pa so hvaležni in navdušeni za zgleden
Zaka j je zmagal Hoover
Topot so pri ameriških predsedniških volitvah v resnici zmagale ženske! Hoover je šel v volilni boj kot pristaš alkoholne prepovedi, Smith pa kot njen nasprotnik. Žeuske, ki slednjič nosijo vse zle posledice moških pivskih razvad, so se zbrale okolu republikanskega kandidata Hooverja in s fanatičnim navdušenjem ponesle njegovo zastavo v volilni boj. Temu navdušenju se ni mogel nihče ustavljati in Hoover je zmagal z večino, kakor redko kdaj kak predsednik. Tako je ameriško ženstvo krepko izpodbilo trditev, da je prepoved alkohola nesreča za deželo in ljudstvu mrzka. Ravno nasprotno je resnica!
Washington v črnini
Po določbah ameriške ustave zvezno glavno mesto Washington ne sme voliti. Ko je 6. t. in. po vseh krajih Združenih držav vrvelo živahno življenje, je vladala v Washingtonu grobna tišina. Vse meščanske korporacije in društva so s časopisjem vred proglasile 6. novembra za dan svojega ponižanja. Na magistratu se je vršilo protestno zborovanje. V žalnem sprevodu so nesli pred Belo hišo volilne žare, ovite v črnino: Washington hoče v bodoče pri volitvah tudi povedati svoje mnenje!
Junkerjevo lelalo »Europa« 1) il9< po zasilnem pristanku blizu reke Tama pri Tokiju. Nemški oceanski letalec baron Htlnefekl .je ]>oletel z >Earopo- iz Nemčije preko Turčije, Indije in Kitajske na Japonsko, kjer je moral tik prod ciljem zasilno pristati. Htiiiefeld je daroval svoje letalo japonskemu
Aero-Klubu.
mavzoleju. Tam leži Ljenin, kakor da bi spal. Plemenito oblikovani obraz, voščeno bled, je dobro ohranjen; čelo, ki kaže misleca, se boči, odločne ustnice so brezobzirno stisnjene, obraz obroblja plava bradica. Nežne roke krčevito grabijo odejo, kakor bi še v smrti
Berlinski inžener Zachcr iu njegov aparat, s pomočjo katerega se proizvaja elektrika za zdravljenje ir. bolnikovega telesa samega. Aparat se da uporabljati proti revmatizmu, živčnim bolečinam itd. — Slika kaže pacientinjo 7. elektrodo okolu glave, druga elektroda pa je v skledi in bolnica drži na
njej obe roki.
Malik Ljenin
Znani nemški politik Ericli Kochvveser je pravkar izdal svoje spomine o potovanju po Rusiji. Zanimivo je, kar piše še o posmrtni vlogi Ljenina v novi Rusiji:
Pravi bog v državi je Ljenin. Zelo dobro je premišljeno, če vlada po vseh javnih poslopjih ureja kotičke, ki so posvečeni Ljeninu, kakor so bili preje posvečeni Kristusu ali svetnikom. Tu visi Ljeninova slika, obdana z vencem in rdečimi trakovi, na njih par Ljeni-novih izrekov. V tem kotu je navadno izpostavljena knjiga za goste, to je svetišče.
Kruta veličastnost komunističnega svetniškega nauka se najbolje izraža v Ljeninovem
Prva viseča železnica v Krkonošiii. 2eleanica vozi anro. Protra ie dolpa 3.1 Km in ie za visečo
iz kopališča Sv. Janezu na 1299 m visoko Črno zeleznico na Zuesoitzp najdaljša na svetu.
trdno držale vroče ljubljeno, izmučeno Rusijo. Vse to je mogoče samo zato, ker so truplo preparirali s parafinom in so pod njim neprestano v obratu veliki stroji za proizvajanje leda. Truplo ne sme razpasti, služiti mora ideji tudi po smrti. Strahotna pieteta. Tudi na izobraženca napravlja to truplo silen vtis in se ni čuditi, da se kmetje, kadar jih vodijo mimo, križajo kakor pred svetnikom. Čudno je, kako drugače učinkuje Ljenin v neštetih spomenikih in slikah, nego tu v svojem smrtnem miru. Nenadna, mogočna kretnja, izraz fanatične energije, je izpremenila tega uradniškega sina v proletarca. Njegova beseda velja v Rusiji kakor verska resnica. Vsakemu njegovemu izreku se pripisuje večnostna vrednost. Epigoni se prepirajo o tem, kdo je njegov pravi učenec. Vsak popravlja, izkvarja, tolmači po svoji lastni potrebi. Prav, kakor se godi ustanoviteljem ver. Uradna znanost navaja Ljenina v vseh političnih, gospodarskih in kulturnih vprašanjih kot nedotakljivo avtoriteto. Se umetnost se sklicuje nanj, dasi Ljenin o njej ni ničesar razumel.
Izhod iz stiske
Ostende je znamenito kopališče, ki ga obiskujejo le denarni in družabni mogotci. Poleg vsega mogočega razkošja, ki ga nudi svojim gostom kopališče, pa manjka v Ostende najpotrebnejšega: javnih hišic z dvema ničlama. Pravkar gre po listih zgodbica, ki osvetljuje vso nepriliko tega nedostatka: V tamkajšnjo lekarno je prišel gost in vprašal lekarnarja: »Ali bi mi mogli preiskati vodo — imam sladkorno bolezen?« »Gotovo«, je z veseljem pritrdil lekarnar; pošljite mi jutri zjutraj stekleničico s potrebno vsebino.« »Rad bi storil tako,« je nestrpno odgovoril gost, »toda jutri zjutraj moram zdravniku predložiti analizo, a jaz nocoj že odpotujem; mudi se.« »Dobro tedaj; prosim stopite tu v ozadje in čez dve uri pridite po analizo!« — Gosta seveda ni bilo več nazaj. Dogodbica je našla pot v javnost ter je upati, da Ostende slednjič dobi tudi tako potrebne zdravstvene naprave
Fotografski aparati
»Fotomaton« se imenuje novi aparat, ki izdela za malo denarja naenkrat osem fotografij. Treba se nam je samo vsesti pred avtomat ua stol, vreči v špranjo novec in fotografiranje se prične: Bleščeča luč obsije obraz, aparat škriplje in ropota, škriplje in ropota ... osemkrat v 20 sekundah. Med fotografiranjem moremo obračati glavo na levo, na desno, navzgor »navzdol, kakor nas je pač volja. Nate počakamo osem minut in avtomat nam sam z vljudno kretnjo ponudi osem posrečenih in n a ravnili fotografij. V teh osmih minutah je aparat fotografijo razvil, opral, fiksiral in posušil, kakršen je pač ta postopek ob vsakem fotografiranju. Obenem pa bi ta čudoviti fotografski avtomat mogel kar naprej fotografirati. V eni uri bi mogel fotografirati 1440 ljudi. Ta številka pa ni dosegljiva, ker se zamudi nekaj časa s tem, da se morajo osebe umikati druga drugi. Posebnost teh avtomatov je v tem, da izdelajo sliko kot pozitiv. Iznajdba poteka od nekega ruskega dijaka, ki jo je prodal za 1,000.000 dolarjev. Prinaša mu več dohodkov, kakor Edisonu vse njegove iznajdbe. Dunaj dobi ta teden prvi tak avtomat-
Prevarana tipkarica
Pred letom dni je mlada tipkarica v Bu< dimpešti objavila oglas, da v prostem času poučuje začetnike v angleščini. Nato se je oglasil pri njej bogat Američan, ki je izjavil, da hi se rad učil angleščine. Tipkarica je bila vsa srečna in pouk se je začel. Kmalu pa je Američan prevzel vlogo učitelja v angleški konverzaciji; tipkarica je pustila službo in potovala s svojim učiteljem križem Evrope. Dnevi so tekli kakor sanje. Američan sicer ni obetal zakona, toda vse je kazalo, da bo zveza trajna. V tem je tipkarico potrdilo posebno Američanovo obnašanje, ko mu je razo-dela, da postane mati. Američan jo je obsipal z vso mogočo skrbnostjo in razkošjem ter jo slednjič izrečil v imeniten budimpeštanski sanatorij, kjer je povila krepkega dečka. In sedaj se je razmerje med Američanom in tipkarico pojasnilo na izreden način: Američan je priznal, da je v Ameriki srečno oženjen: v zakonu je manjkalo le otrok. Da ne bi jemala za svojega čisto tujega otroka bogve kakšne krvi, sta se z ženo domenila, da bodi otrok vsaj po eni strani res njun. V ta namen je mož odpotoval v Evropo. Sedaj hoče vzeti sinka s seboj, a tipkarica bo prejemala vsak mesec toliko, da bo preskrbljena. Otroka bo smela videti zopet šele čez šest let. Prevarana tipkarica, navezana le nase, se je udala v usodo.
Povojni bogataš je razkazoval obiskoval-cu svojo galerijo slik. »Kaj menite, iz katere dobe je tale slika?« je vprašal obiskovalca. »Iz inflacijske dobe,« se je glasil odgovor.
V čem je zlo. V ločitvenem procesu vpraša sodnik soproga: Ali je resnična pritožba vaše soproge, da je niste že eno leto niti enkrat nagovorili? — Res je! Toliko govori, da ne pridem celo leto do besede .. .<
»Še vedno pomišljam, ali bi šel na go-stijo« »Kam pa si povabljen?« »Nisem povabljen, pač pa sem ženin.«
Prva skrb. On: »Joj, deževati je začelo, pa nimava dežnika. Obleka se ti bo pokvarila.« Ona: »Ah kaj obleka! Ampak šminka se bo razmazala ...!«
»Čemu pa sosedov otrok tako zelo vpije?«
»Zalo, ker sta oba, oče in mati precej gluha.«
Krovec: »Včeraj sem padel raz 16 metrov dolgo Iestvo.«
Poročevalec: »čudno, da se niste ubili.«
Krovec: »čemu, saj sem stal šele na drugem klinu.«
»Odkar se nisva videla, mi je družina zopet narasla za eno glavo.<.
>Kaj pa ste dobili, fanta ali deklico?«
»Zeta,«
>m?/<3 iivlhnfgh vrvenk^
Jisfia ti
Zagrebško pismo
(Od našega posebnega dopisnika.)
Obvestil sem Vas, da namerava Hrvatska Matica izdajati svojo revijo. V naših književnikih krogih se je pričakovala pojava te revije s precejšnjo radovednostjo, že radi tega, ker se je trdilo, da bo ta revija plačevala drage honorarje. In zares, s svojo prvo številko je osupnila vse naše bibliofUe in književnike. Pojavila se je sijajna, v svečani obliki, z velikanskim številom strani, na razkošnem papirju. Oni iz ozke okolice odbora so se z njo šopirili okoli in jo kazali. Medtem pa je veselje našega književnega in bibliofilskega sveta trajalo samo kratko časa: dokler niso prečitali članek uredništva, ki neusmiljeno napoveduje, da se jo izdala ta številka za poskušnjo. Moj Bog, koliko časa se še bodo pri nas izdajale revije na poskus! Sicer se v tfej dvojni številki poleg nekoliko »mastnih« nahaja tudi celotna Krležina drama »V agoniji«, ki tako ostavlja mnogo slabši vtis kakor na odru. G. Krleža je tako gostobeseden, da bralec ne more prečitati do konca niti dvogovorov, kaj šele tiste fiktivne snmogovore — eh, naj Vas dobri Bog obvaruje, ker Vam že ni hotel prizanesti, gosp. Krleža.
Najbrž ste slišali, da je neko zagrebško založništvo uvedlo — knjižni sejem. S strani lastnikov je to izredno simpatična gesta napram čitajočemu hrvatskemu občinstvu, ker so cene knjigam na tak način znižane, da se more za malo vsoto denarja kupiti cela biblioteka.
Nedavno je pričelo Društvo sv. Jeronima slaviti svojo šestdesetletnico. Izmed ostalih doneskov k svoji šestdesetletnici namerava izdati društvo vse dela Henrika Sienkevvicza. Ravno te dni je izšel izvrstni prevod knjige »Z ognjem in mečem«. Knjigo je prevedla dr. Marijana Kralj. Društvo :.e nadeja, da bo v par letih izdalo vsa dela lega slavnega poljskega katoliškega pisatelja. Razen tega je društvo izdalo pred pred par dnevi popularno znanstveno razpravo hrvatskega učenjaka dona Frana Buliča in prof. Lovra Katica »Po sledi hrvatskih kraljev« v krasni opremi. Tako je letos izšla že druga knjiga dona Buliča. Kakor je znano, je zadnje čase izšla v nakladi Hrvatske Matice Buli-čeva knjiga »Dioklecijanova palača« ob sodelovanju dr. Karaiuana. Don Bulič je v teli dveh knjigah zbral plodove svojega dolgoletnega študija pozne klasike in zgodnje hrvatske zgodovine. Kljub visoki starosti še vedno deluje don Bulič marljivo in z veliko ljubeznijo. Kakor pripovedujejo, namerava Društvo sv. Jeronima angažirati dona Buliča za neko knjigo, ki bo izredna senzacija na našem književnem trgu. O tem pa pozneje.
V Zagrebu nameravajo izdajati nov list >Ilu-strovani Tjednik«, ki na.j bi bil pretežno literaren. Ko bo izšel, bomo že kaj poročali o njem.
Disky.
*
Pomladi t. I. so bo vršil menda v Poznanju
vseslovanski pevski kongres. Priredi ga Velikopolj-Bka pevska zveza, ki sprejema prijave za udeležbo na zgodovinski razstavi in pri koncertih. Najbrž bo
za prireditev določen čas od 19. do 22. maja 192.9. •
Abraham a Sancta Clara rlobi spomenik.
Leta 1644. v Badenu kot Ulrich Megerle rojeni pater Abraham je postal s 30 leti kot avguštinec dvorni pridigar cesarja Leopolda in opravljal to službo do svoje smrti v 65. letu. Bil je izredno neustrašen duhovnik ter ni prizanašal v svojih pri-
tn^rce
digah niti najvišji gospodi. Njegova literarna zapuščina doživlja vedno nove izdaje, ker prekipeva pesniške navdušenosti ter se odlikuje po izredno živahnem žaljivem jeziku v slogu takratnega, nebrzdano okrašenega baroka. Goethe sam je označil te »sermones« kot »bogat zaklad in izvor visokega navdušenja« in tudi Schiller je posnel svojega kapucinca v »Walensleinovem taboru« po patru Abrahamu. Njegove pridige kot »Judas der Erzscuelm« ali »Huy und Pfuy der Welt« (v zbirki >Der wohlangeftillte Weinkeller« uživajo svetovni literarni sloves in so do zadnjega vplivali na pisatelje. Zato je povsem umestno, da dobi Abraham a Kaneta Clara svoj 9pomenik, delo kiparja Schwatheja, ki ga je podaril mestu Dunaju knez Johann II. Lihtensteinski s prispevki Avstrije, Wilrtemberga in Badena, pridigarjeve domovine. Socialistični magistrat sicer ni dovolil postaviti spomenika na Minoritenplatzu ali pred av-guštinsko cerkvijo, kakor se je prej mislilo. Bronasti Abraham bo dvigal desnico ob vhodu v tihi Burggarten v zamišljenem kotičku, a to bo nedvomno prav patru Abrahamu, ki je tako možato
napadal posvetno nečimerno vrvenje.
•
Nor« svetoskriinstvo. »Krasnaja Gazeta« poroča: Glavnauka (Urad za pospeševanje znanstvenega delovanja in varstvo zgodovinskih sporoml-kov) je dovršil popravila stolnice sv. Izaka. (Zgrajena je bila na čast sv. Izaku Dalmatlnru, ker je pričel na njegov dan Peter /eliki graditi novi prestolico.) Od mraza med revolucijo počeni mra-morni stebri so opasani z železnimi obroči in be-tonirani. Stolnica se izpremeni v muzej na čast brezimenskih junakov ,ki so jo zgradili. Razstavljeni bedo sodobni račuii, načrti, akti in slike iz življenja delavcev, ki m bili zaposleni pri stavbi. Toda mi nočemo zabriši! i zgodovinskih spominov, čeprav ne služi zdaj p^lopjo prvo'.»i5nn namenu. V to svrho bodo nameščene v nekdaajji oltarjih nepremične muzejske slike nckdaaffii obredov jz carske dobe. Po strokovnjakih napravljene voščene postave nadškofov in duhovnikov bodo oblečene v sijajne mašne obleke ter držali v rokah vse potrebno, da predočijo obiskovalcem sliko cerkvenega življenja v največji carski stolnici.
Umetniški uspeh wcstfa',skv0a Slo :b;c„ Glasbeni kritik »Familietif/ounda« izredno hvali našega rojaka pianista S r e d e n š k a , ki je priredil na povabilo društva Katkolische burgei-gesellschaft v Gladbecku SchubeUov sr ©minski koncert. Poleg mogočne duševnosti je pokazal umetnik visoko tehniško dovršenost ni redko obvladanje levice. Posebno je navdušila občinstvo na izust odigrana A-moll sonata. Naša domovina je lahko ponosna na tega svojega otroka, sklepa kritik Richard Hochmuth, in katoliško meščansko društvo, ki je pridobilo umetnika za stalno sodelovanje v njegovem rojstnem kraju Gladbecku, zasluzi naše priznanje.
Ruska cerkev. Neki P. Kozirjov hvali v petro-grajski »Krasni Gazeli« patriarhovega namestnika me ropohta Sergija, ker je vpeljal molitev za sovjetsko oblast pri litanijah. Duhovnik moli zdaj: »Molimo za tiho in mirno življenje v deželi naši m za njene oblasti.« Toda Sergijeva odredba je izzvala ogorčene proteste. Veliko število duhovnikov je ne mara vpoštevati. Več škofov: Dimitrij v Leningradu, Jožef v Kazanji, Serafin v Orlu i. dr so izstopili radi tega iz Cerkve in proglasili somo-i sto-nost svojih škofij. To mučno vprašanje cepi torej naprej rusko »staro Cerkev«.
TRDIMO SAMO 70, KAR MOREMO TUDI
DOKAZATI!
KADAR KUPUJETE MILO, NE DOPUSTITE, DA SE VAM DA NAVIDEZ NAJBOLJŠE MILO*
ZAHTEVAJTE IZRECNO

ALBUS - MILO SE IZDELUJE IZ NAJBOLJŠIH MASTI, VARUJE PERILO IN GA ABSOLUTNO NE KVARI.	DOSLEJ GA NI NADKRILILO NITI ENO MILO

Šport
»S. K. Jadran«. Danes v petek ob 20 v Narodni kavarni obvezen sestanek za vse redno članstvo zaradi prvenstvenih tekem v nedeljo.
Predsednik.
DR03NE ŠPORTNE VESTI.
Olimpijska zmagovalca Wiliams in Ethel Cha-fenvood sta bila za svoje zmage od hvaležne domovine lepo nagrajena. \Viliams, zmagovalec na 100 in 200 meirov, je prejel od rojstnega mesta avto in pa 1500 dolarjev kot podporo. Čhatervvo-odova je prejela enak avto, poleg tega pa 3000 dolarjev, da more dokončati študije na univerzi v Toronti.
Slavni Zamore je prejel za klofuto, ki jo je pripeljal sodniku za neupravičeno priznan gol v tekmi Europa—Espanoi, tri tedne zabrane igre. Ker je zveza gol anulirala, se je priznala klofuti Zamore upravičenost in kazen se je znižala na en teden. Kaj takega se menda lahko dogodi saino v Španiji, pri nas dobi za tak postope': igralec najmanj šest mesecev zabrane igranja.
Italijani pa na bolj občuten način kaznujejo klub, kjer se dogode neredi. Pri tekmi med Genovo in Fiorentino je bil sodnik baje vsled slabega sojenja od občinstva napaden. Za ta dogodek je nogometna zveza okrivila klub Ficrenzo, ga kaznovala s 3000 lirami globe in pa prepovedjo igrišča za dve tekmi. Take rigorozne mere bi tudi v naše razmere prinesle red.
Na Dunaju je v jesenskem prvenstvu ostal do sedaj nepremagan samo W. A. C. S 14 točkami vodi pred Admiro, ki ima samo 10 točk. Avstrijce čakajo v nedeljo težke in zadnje borbe. Igra se meddržavna tekma z Italijo Italijani upajo, da bodo dosegli prvo zmago nad Avstrijo. Rapid pa igra s Ferencvarošein finale za srednjeevropski pokal. Tu ima Rapid minimalne izglede, ker mora, če hoče ostali zmagovalec, Ferencvaroša odpraviti z večjim rezultatom kot 7:1. To je pa skoro nemogoče.
OLIMPIJSKE IGRE LETA 1932.
Sc že pripravljajo nanje. O prvem njih delu, o zimskem športu ne pride iz Amerike nič poročil, in ne vemo, ali jih bodo Amerikanci sploh priredili ali ne. Kot vprizorišče so svoj čas imenovali jezero Placide v državi Nevv York. Prav ugodne za zimske olimpijske igre pa vremenske razmere tam niso; drugih naprav razen skaka.niče še ni, ta je zgrajena po vzorcu one v St. Moritzu. Norvežani to dobro vedo iti si prizadevajo, da bi prireditev zimske oliinpijade bila izročena njim. Na Norveškem je že vse dobro urejeno; kar pa manjka, se da v kratkem času dopolniti. Evropska organizacija sploh je v tem oziru visoko nad ameriško.
Priprave za poletne igre v Los Angelca se pa ie vršijo. General Mac Arthur, član amer. olimpijskega odbora, je dejal prav po ameriško, da morajo kot vse drugo v Ameriki biti tudi olimpijske igre prirejene v največjem slogu; vse mora hiti velikansko, oprema, reklama, športni rezultati, število tekmecev, število gledavcev.
Zadnje olimpijske igre so po izjavi Mac Ar-
thurja Amenkance v marsičem poučile. Nauk bodo izrabili in bodo športni obrat temeljito spremenili. Amerikanci niso dosegli v Amsterdamu lega, kar so micakovah, in so prav zato tako vneti za reforme. iNemcija, Švedska in Finska so poslale za Ameriko posebno nevarne; njih zastopniki so se v Ameriki veliko naučili, Amerikanci so pa ostali doma in se niso nič potrudili. Po mnenju Mac Arfhurja se da nevarnost najlaže preprečiti s tem, da pošlje Amerika svoje najboljše športnike in učitelje v Evrcpo. Za Los Angeles bo treba vzgojiti čisto nov red. zlasli za peleboj, za dolge proge, za rokoborbo in za jahanje.
JrfOV? ?<adion v Los AnSel" ima prostora za 100.000 gledavcev, a ga bodo v toliko popravili, da bo moglo biti v njem 135.000 glcdavecv. Do I. 1932 bo imel Los Angeles že dva milijona prebivalcev; ni za prav toliko gostov mora biti takrat poskrb-,«os An&eles"u je sestavljen že olimpijski odpor. Med drugim bo jamčil odbor vsem inozemskim tekmecem in sodnikom prosto vožnjo na ameriških tleh, prosto stacovanje in najboljše možnosti treniranja, dalje celo armado vodnikov in tolmačev. Polovico stroškov bo prevzelo mesto Los Angeles, polovico pa država Kalifornija, kjer se to mesto nahaja. Samo za rek'amo in za splošne priprave so podpisati po izjavi Mac Arthurja že 600.000 dolarjev.
Tudi filmska industrija v mestu in v bližmem Holywoodu bo sodelovala. Hoče dati ua razpolago svoja denarna s red s Iva in ogromno filmsko propagando. Plavalni stadion tudi že gradijo, prostora bo za 40.000 do 50.000 gledavcev. Ob njem bodo prostori za boksanje in rokoborbo (cr kolesarsko dirkališče. Pri velikem stadionu bedo zgradili dva hotela, ki bosta sprejela vsak po 1200 do 1500 gostov.
Slednjič nam obljublja Mac Arlhur utopijo preokreta v sodstvu. Poskusili bodo i/ločiti iz programa olimpijskih iger vse one tekme, ki jih odloči
samo 9odaiii. In Oc te to do leta 1932 nc bo moglo izvršiti — mi s.iv> prepričani, da se ne bo izvršilo, — naj pridejc v-i sodniki tako kmalu v Los Angeles, da jih tam lahko izvežbajo, torej nekakšna »izločila tekua sodnikov«. Mac Arthur dobro misli; a veiiko vode bo še p! lo v valove Pacifika, preden bodo sodniki to, kar bi morali biti.
TurislIRa.
Planinski koledar zu 1929 je izšel v založbi Br. Rotterja, Maribor, Krekova ulica 5. Cena 16 dinarjev, po pošti 20 Din. Koledar je prav ličen in vsebuje zanimive in koristne podatke za turiste. Naroča se pri založniku.

Pika...
(Izpred sodišča.) Tamle v Sodni ulici je bilo, sredi Ljubljane, tik red sodnijo. Tečno ob devetih in tri minute zvečer, "akrat in tamkaj so se srečali. Od ene strani je prišel Rudi in je pod roko vodil svoje dekle, tam iz parka pa je stopila gospa Fiči, mati gospodične Greti, katero je tudi že svoj čas, in to zelo pogosto, vodil Rudi pod roko. In zdaj že menda veste, kaj se je zgodilo! Gospa Fiči je skočila pred Rudita in dekle ter je oba prav neženirano ozmerjala, — i kakopak! Rudi je postal rdeč ko kuhan rak, dekle še bolj, ljudje so se zbirali okoli trojke lam v Sodni ulici — kaj naj fant stori? Pogledal je Rudi okoli sebe, če ni kje kakšnega policaja, krepko je stisnil dekle, grdo je pogledal gospo Fiči, pri tisti priči pa je tudi že sprožil v elegantnem loku še bolj elegantno roko in ko je priletelo tako elegantno okoli ušes, je reklo plosk! Rudi pa je še dostavil: »Pika!« In šel je svojo pot. Toda, gospa Fiči se je šele zdaj vprav ogrela cd klofute in je vsa v ognju skoraj tekla za onima dvema in je grozno vpila nad njima. Toda, kar je res, je res! Gospa je sicer ogorčeno vpila nad Ruditoin, toda mu ni rekla žal besede čez njegovo čast, niti se ji ni dalo očitali, da bi bila ; kalila nočni mir. Tako pravi zapisnik. In stoji v za-| pisniku še. da je ta trojka, in seveda tudi vsa gruča I za njo, kakor v procesiji korakala mimo Uniona na Marijin trg, kjer je bil nato razhod. Tam je trojko ! ustavil stražnik, gručo pa je razgnal. Zdaj je šele j iziegnil jezik kavalir Rudi, ker jc bil namreč sploh tiho'in ni zinil besede, razen tiste »pike«. Ponudil je I torej zdaj Rudi stražniku dekle, naj jo vzame v zaščito, sam pa da se bo skopal na to sitno babnico, da bi jo hudič! Toda ni bilo stražniku dosti za dekle, niti zmenil se ni zanj, pač pa je pobaral Rudita in kaj ie s teni špetirom. In zdaj je Redi na dolgo in široko stražniku razlagal storijo, kakor se jih dogaja vsak dan nešteto. Hodil in ljubimkova! je svoj čas zelo vnelo z gospodično Greli. Potlej se je pa dekleta naveličal in je poiskal drugo, kaj pa to komu mar, gospod stražnik! No, in danes sem srečal tole prijateljico tam na kolodvoru, domov sem io hotel spremiti, pa me je napadla ta babnica sitna. Tako je gostolel Rudi, le o »piki« je molčal. Toda to je omenila stražniku gospa Fiči. Stražnik ie popisal po'o papirja, na sodniii je bila razprava iii Rudi je dobil za »piko« tudi piko: 3 dni zapora. Pika!
Mesar eve brce m hatsne
(Izpred sodišča.)
Prižgal je mesar Ivan cigaro, pognal se je sunkoma na voz, švrknil po vrancu — in že je drdral voziček proti Brezovici, kamor se je Ivan namenil
Ali le Teste.
da dobi vsak, ki naroči , Radiovvelt" za eno leto ali podaljša uaročuino za eno leto,
£@§!®nf elektronko
SD 4 (avdionko) ali XD 4 (sklepno ojačevalko) ?
Letna naročnina Din 250'- in Din 10-za poštnino premije
Ml lc poznale
najboljši mesečnik Evrope? Ako ne. zahtevajte še danes številko „FUNK-MAGAZIN"-a na ogled
Pišite samo na
WIENI5R RADIOVEHLAG G. M. B. II. Wieii I. PeslalozMgasse (j
Ifaroža^e .SSovsrcca*!
po kupčijskih poslih. Tam na marofu je Ivan došel popotnika, bil je France iz Ostrig. »O duša, Bog te je dal, kje pa si, kje, da te kar nič videti ui!« ie pozdravil Ivan Franceta in ga je obenem povabil, naj prisede. Kaj bo hodil neš, ko pa sla prijatelja in se že nekaj časa nista videla, ne!! Res je France pri-sedel in sta se jx)leiu obadva odpeljala na Brezovico. Prijateljstvo se podkrepljuje v gostilni, kajpak da! To je znana stvar, tudi mesar Ivan trdi tako. In je povabil zatorej Franceta na kakšen glaž, ne! Pila sta, pila, precej sta pila, res. Mesar Ivan se je I»lagoma začel gugali za mizo in France je kar slutil, da zdaj-Ie bo nekaj. Pozna namreč on njega, da postaja zelo siten, naravnost neznosen in nasilen, kadar je pijan. In res je pogovor 2daj vse drugače tekel, Ivan je bil vedno bolj nataknjen, skoraj sta se vinska bratca in prijatelja sporekla. France je nato hotel oditi, Ivan pa je stekel za njim ler ga pred hišo z nekim trdim predmetom udaril dvakrat po glavi tako zelo, da je France pri tisti priči zgubil zavest in se zgrudil na tla. Toda mesarjeva jeza se še ni ohladila. Se na tleh iežečega Franceta je Ivan obrcal z no^o, kamor je pač priletelo. Franceta je pri tej priliki močno poškodoval. Zlasti huda in nevarna je bila poškodba na levem očesu, ker je bil namreč France pred dobrim mesecem na njem operiran. Mesar Ivan bo za svoje dejanje sedel 3 mesece v težki ječi. Vsak mesec bo imel dvakrat post in štirikrat trdo ležišče.
Naznanila
CjuitlJansKo gledališče
Drama: Začetek ob 20.
Petek, 9. novembra: Zaprto. Sobota, 10. novembra- Ob 15. uri: ZUPAN STILMONDSKI. Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izven.
Ob 20. uri: DOBRI VOJAK SVEJK. Izven. Nedelja, 1. novembra: Ob 15. uri: MODRI OSLIČEK MIŠKO. Izven Ob 20. uri: KUKULI. Izven.
Opera:
Začetek ob pol 20
Pelek, 0. novembra: OEDIPUS REX. IZ KOMIČNE
OPERE. Prem. abonma. Sobola, 10. novembra: BOCCACIO, opereta. Izven. Nedelja, 11. novembra: TRUBADUR. Izven.
Dve premijeri v ljubljanski opori. V petek,
dne 9. t. m. vprizori naša opera dvoje novih opernih del in sicer Stravinskega »Oedipus rex< ter Osterčevo »Iz komične opere ;. »Oedipus rex« je povsem moderno oratorijsko delo, ki stavi na vse izvajalce in posebno ludi na gledališki zbor velike in težke zahteve. Opora .ie pisana nekako oratorijsko in se poje v latinskem jeziku.. Osterčeva eno-dejanka pa je komična stvar z zelo veselo in izrazito glasbo. Za premijeri obeh del vlada pri nas veliko zanimanje. Predstava se vrši za premiersld abonma.
Mariborsko gledališče
Pelek, 9. novembra. Zaprto.
Sobota, 10. novembra, ob 20. uri: »THERESE RA-QUIN« ab. B. Kuponi. Zadnjikrat.
Prireditve in društvene vesli
Šenlpotersko prosvetno društvo priredi v soboto zvečer ob pol 6. prvo letošnje brezplačno predavanje za mladino v društveni dvorani Sv. Petra c. 82. — Starši so vljudno vabljeni, da puste k vzgojnemu predavanju svojo mladino, ali jo pa sauii pripeljejo.
Ljubljansko učiteljsko društvo (Ped. kr.) ima danes ob pol 20. v risalnici 1. dek. mešč. šole — sestanek s prav zanimivim predavanjem. — Odbor.
Konjice. Prihodnjo nedeljo se vrši tu proslava petindvajsetletnice Kat. izobraževalnega društva. Godba iz Maribora.
Breznira. 11. t. m. so vprizori ob pol 4. pop. »Mlinar in njegova hči«, narodna igra v 10 slikah.
Nazarje. Tukajšnjo prosvetno drušlvo priredi v nedeljo 11. t. m. v Društvenem domu točno oh 3 popoldne Fr. S. Finžgarjevo narodno igro »Divji lovec«.
Naše difašlvo
Akademski Orel ima 17. novembra svojo letno akademijo in prosi tem |x>lom cenjena bratska društva, da imenovanega dne ne priredijo svojih prireditev. Akademija se vrši v dvorani Ljudskega doma ob 8 zvečer. Prieditev obeta pokazati tiho delo agil-uega odseka, na kar cenjeno občinstvo že danes opo zarjama
Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek5Din. Oglasi nad 9vrstic se računajo višje.Za oglase strogo tl-govskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Dir?
Zaslužek
Prvovrstnega
zastopnika
za dobro vpeljan predmet, rabimo. Agilnemu se nudijo lepi dohodki. — Ponudbe pod »10.000 M«.
Najmanjši zneseklODin.Pristojbina za Šifro £Din.Vsakogla> treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le.čejepriloženainamka.ček.račun Ljubljana 10.3 ^Jel.st.23-28
za nagromozanje ceste Sv. Peter—Ložane se takoj sprejmejo. - Vpraša se pri tvrdki Ubald Na-ssimbari, mestni stavbenik, Maribor, Vrtna 12.
Mesarskega vajenca
in pomočnika sprejmem. - Josip Ham, mesar in prekajevalec v Ljubljani.
Gospodično
s prakso, zmožno slovenščine, nemščine, strojepisja in stenografije v obeh jezikih, sprejme industrijsko podjetje. - Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevo plače upravi »Slovenca« pod: »Stalno mesto« št. 10.954.
Iščem službo
praktikantinje
za delikateso, mlekarno ali slaščičarno, kjer bi lahko pozneje prevzela obrt. - Ponudbe na upr. Slov. pod: Dober promet.
Pošten fant
e dobrim spričevalom, vajen vsakega dela, želi primerne službe. Ponudbe na upravo pod -Pošten fant«.
Kakršnokoli službo
ti rad dobi! 17 letni mladenič. Ima nižji tečajni \ izpit. - Naslov v upravi j Slovcnca pod št. 10.968.' T"*""-
Stanovanja
Lepo stanovanje
dveh sob, nemeblirano, se odda v centru mesta s posebnim vhodom, z souporabo kopalnice in e-lektrike za mesečno ceno 1500 Din. — Ponudbe poslati pod: »Lepo stanovanje« upravi Slov.
Stanovanje
treh sob, kuhinje, verande, vrta, pralnice, priti-klin, z elektr. razsvetljavo, v vili blizu Tivolija oddam takoj za zmerno ceno proti večletni najemnini ali sorazmernemu 10% posojilu. Pripravno tudi za trgovino in obrt. Ponudbe z navedbo let, ozir. kapitala na Poštni predal št. 199.
Poizvedbe
Josipa Černi
rez. častnika, ki je bil z menoj v II. jugoslov. polku v Kotoru 1918./19. leta, prosim, da se mi javi na spodnji naslov zaradi važnega naznanila. - Dr. Har.ko Njamcul, advokat, Kovin (Banat).
Gostilna
se zaradi hitre selitve po nizki ceni proda; dve hiši, travniki, v hišah vodovod, elektrika in ves gostilniški inventar in vse pohištvo. Hiši stojita v sredini trga na prometnem kraju na Notranjskem. Cena 160.000 Din. Naslov v upravi 10.967.
Pozor, Amerikanci!
Graščina v Ljubljani, Sp. Šiška, Vodnikova c. 25, naprodaj. Ogleda se lahko | na licu mesta. Stanovanje i petih sob takoj na razpolago. V gradu so tri velike delavnice, vinska klet, več stanovanj, lepa veranda, poleg vel. parcela, velik sadni in zele-njadni vrl, dva mlado zaraščena gozda. Cenjena je »samo 280.000 Din. . Naj-1 manjši ponudek 140.000 (Din. Res je, da bo prodana dne 9. novembra ob pol 10 dop. samo na sodišču soba št. 15 v Ljublj.
Jelšo
rezano ali okroglo, kupimo. - Ponudbe upravi Slov. pod »Jelša 10.965«.
Nove orgle
lepo doneče, se prodajo. Pneu. sistem, reg. Principal 8", Salicional 8', Flavta 4', Pedalna zveza, Ok-tavna zveza, Suboktavna zveza. Cena ugodna. Garancija. Iv. Kacin, tovarna orgel, Gorica. Piazza Tommaseo 29.
Bukova drva
vsako množino, z navedbo cene, ponudite družbi »ILIRIJA«, Ljubljana, Vilharjeva cesta.
Vsakovrstno
ulito
po najvišjih cenah. ČERNE, juvelir. Ljubljana. Wolfova ulica št. 3.
Ca. 10 hI vina
cena 4 Din za liter, se proda. — Vpraša se na Poštni predal 246, Ljublj.
' Štedilnik
velik, dobro ohranjen (za ca. 100 oseb), naprodaj. Ogleda se lahko v zavetišču sv Jožefa v Št. Vidu nad Ljubljano.
Hrastovo jedilnico
barok, prodam zaradi selitve. - Naslov v upravi Slovenca pod št. 10.917.
Vagon ježic
lepih, letošnjih, prodam. Naslov sc izve v upravi Slovenca pod št. 10.969,
Objave
Izjava!
Jaz in moja žena Marija Hrast sva se sodnijsko ločila. Računi tvrdke do današnjega dne so urejeni, zato več ne priznam noben dolg, katerega bi ona napravila v svojem ali mojem imenu in tudi katerega ie napravila prej naše razdružitve. - Edino priznam veljavnost račune, katere naročilo sam osebno izvršim in lastnoročno podpišem. - Maribor, 5. novembra 1928. -Ivan Hrast.
Puhasto perje
kg 38 Din. razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. izkoristite priliko, dokler zaloga traja. Imam tudi beli puh kg 300 Din L Brozovič, kem čistio-na perja. Zagreb, Ilica 82.
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hihšer, Ljubljana, Sv Petra ccsta 25.
		
i	VSAKOMUR SEIZPtAČA OG16ŠEVAN1E V 'SLOVENCU'	1
Ogromen prihranek izdatkov
za vsakovrstno blago, za moške in ženske obleka, za razno perilo, kanigarne, sukno, blago za ženske plašče, raznovrstne parhetc za obleke in perilo
Sezijska razprodaja
Kamgarni za moške obleke od 110 Din, razno sukno za moške obleke od 40 Din, za ženske plašče od 60 Din, volneno blago za ženske obleke, dvojna širina, od 34 Din, različni kambriki od 10 Din, vsakovrstni parheti od 9 Din naprej. Suk-nena obleka 3-20 m blaga z vso dobro podlogo
samo 230 Din
Vse navedeno se dobi samo v manufakturni trgovin'
IVAN KOS. Ljubliana,
Sv, Petra cesta št. 23
Ne zamudite ugodne prilikel Oglejte si blago!
Žaganje drv
motorno žago. - Uran Franc, Vilharjeva cesta, telefon št. 2820.
Najboljši »Urania«
pisalni stroj v treh velikostih samo pri Jos. Peteline, Ljubljana (poleg Prešernovega spomenika), ob vodi.
Zobotrebci
večja množina in to več vrst, sc takoj poceni odda. Tudi se dajo v komisijsko prodajo, katera v slučaju obojestranske za-dovoljnosti ostane trajna. Le resni in zanesljivi reflektantje naj se javijo. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.966.
Proda se
moška obleka in perilo. Na ogled: Sv. Petra ccsta št. 75, pritličje.
bukove in hrastove odpadke od parketov. dostavlja po oizki ceni na dom parna žaga
V. SCAGNETT1
v Ljubljani, za
gorenjskim kolodvorom
Radi nabave novega voza se proda
AVTO
znamke Steyr, Type II. Odprla turna karoserija, balonski obroči, 7 pnevmatik, deloma nove, deloma v dobrem stanju. — Več se izve pri gozdni upravi Grad Ravne, p. Gu^tam, Slovenija.
Mag. št. 33.483/28. — Ref. V.
Razglas
Radi oddate dimnikarskih del
v vseh mestnih in v mestni oskrbi stoječih poslopij za leta 1929., 1930. in 1931., se bo vršila pri mestnem magistratu ljubljanskem v prostorih mestnega gospodarskega urada
20. nov. 1928 ob 10 dop. javna ofertalna razprava.
Pogoji in vsi drugi dražbeni pripomočki so razgrnjeni med običajnimi uradnimi urami pri navedenem uradu vsakemu interesentu na vpogled.
Ponudbe, v katere je vstaviti pavšalne zneske za izvrševanje dimnikarskih del v mestnih poslopjih, je izročiti do označenega termina zapečatene in opremljene s 5% vadijem mestnemu gospodarskemu uradu.
Izrcčno se določa, da se na ponudbe, kateri: nc bodo odgovarjale razpisanim določbam in pogojem, ter na ponudbe, katere bi bile pogojno stavljene, prepozno ali naknadno vložene, nc bo oziralo. Mestna občina si tudi pridržuje pravico oddati razpisana dela po lastnem preudarku drugemu, nego najnižjemu ponudniku.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 2. novembra 1928.
'	'	„•■•-■..•.•-■..• .-V-v»i4X.
Po bridki, hudi bolezni jc dne 7. novembra t. 1, v 27. letu starosti preminul
Alfonz Tominšek
artilj. kapetan v general, štabu v Beogradu
Pogreb bo v petek dne 9. novembra popoldne ob 3. url v Beogradu. — Sv. maša zadušnica se bo brala v Mariboru v Marijini cerkvi v sredo 14. novembra ob 7. uri zjutraj.
To sporoča sočustvujočim oče, gimnazijski ravnatelj dr. Josip Tominšek, z materjo in otroki.
Maribor - Beograd, dne 8. novembra 1928
l/saft dan sueže namočena POlertOVka
kakor tudi različno drugo specer. in kolon, blago po najnižji ceni nudi cenj. občinstvu
Rudolf Hogačič, Ljubljana, Kongresni trg 19.
Zahvala
Povodom nenadomestljive izgube našega srčnoljubljenega soproga, oziroma očeta, gospoda
Ivana Medfce
izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo bratom in sestram pokojnika, vsem ostalim sorodnikom, požrtvovalnemu zdravniku g. dr. Jemcu, prijateljem in znancem za poklonjene vence in cvetje, (olažbo in naklonjenost v težkih urah in nadvse častno spremstvo na pokojnikovi zadnji poti.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto dne 10. novembra ob pol 7 zjutraj v križanski cerkvi.
Ljubljana, dne 7. novembra 1928
Žalujoča vdova NIKA MEDICA s hčerkama.
Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočnemu dopadlo poklicati k sebi našega soproga, očeta, starega očeta in brata
Franceta Stiglic
ki jc v sredo, dne 7. novembra ob pol petih popoldne, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb in sv. maše zadušnice bodo v soboto dne 10. novembra ob desetih dopoldne.
Priporočamo blagega rajnega vsem znancem v molitev in blag spomin.
Rečica ob Savinji, dne 7. novembra 1928.
Žalujoči ostali.
Peter Klemen:
Slovenski kurir in njegova smola
(Popotni spomini izza dni po prevratu.)
(Dalje.)
VII. POGLAVJE. Pot proti Trevisu. Kamijon s hrvaškimi sopotniki zaostane. Prva nesreča.
Čez kake četrt ure je bilo vse gotovo. Sedeli smo v zagrnjenih avtomobilih in čakali, da šoferji sprožijo naša vozila.
Bilo je ob desetih zjutraj 24. novembra 1918, ko se je naša kolona začela pomikati v severozahodni strani po cesti proti Bar-kovljam.
Še preden smo dospeli v Barkovlje, sem zagledal na cesti gospoda Rudeta G., ki je stopal za nami in gledal radovedno v naš voz. Zaklicali smo šoferju, naj ustavi. Rude je vstopil in sedel zraven mene. Bili smo sedaj v kamijonu trije Jugoslovani s cigaretami in trije Angleži s pipami.
Zopet je zaropotal motor, premaknili smo se z mesta in dalje je šlo proti Miramaru in Tržiču.
Zdelo se mi je, da sem sedaj pod streho, nič nisem maral, če so mi postajale roke vsled mraza in burje vedno bolj modre; dozdevek, da pridem v Italijo že po drugem poizkusu, jc postajal vedno večji in močnejši.
Kamijoni so leteli svojim potem dalje, ivuciL« sapa jc i inila iz vsake špranje v voz, z Rudetom pa sva se pogovarjala o mnogem,
česar se ne spominjam več in kar bi nikogar ne zanimalo.
Povedal mi je samo, da je bil izginil zjutraj s kolodvora samo zato, da ga ne zapazi kak tržaški Italijan in ga ovadi, v kaki družbi sc nahaja, ali z drugo besedo: da hoče iti v Italijo. Šel je bil domov, ko pa je slišal, da gredo mimo avtomobili, je k sreči dohitel ravno našega.
Tako je šlo dalje daleč in dolgočasno. Doktorja Goboviča je najbolj skrbelo, kje jc ' drugih šest naših tovarišev. Tako mu je šlo j do srca, ker jih nismo imeli vedno pred nosom, I da sva tudi z Rudetom začela ugibati naj-| različnejše o njih usodi. Doktorja Goboviča ; sva sicer zagotavljala, da prav gotovo pridejo za nami, da so se kje ustavili radi kakega malenkostnega motornega defekta, a Gobovič jc trdil in trdil, da so se vsi vrnili, čuteč mraz na svoji koži in trdost svojih sedišč.
Bilo jc popoldne krog pol treh, ko smo sc ustavili doli nekje na furlanski ravnini, na široki ccsti sredi na pol razrušene vasi. Ravno pred nami je bilo županstvo, stara, umazana hiša, okoli katere se jc izprehajalo nekaj italijanskih vojakov. Mimo nas pa je drvelo v smeri proti Tržiču nešteto tovornih avtomobilov, italijanska artilerija in tren.
Angleži so nam dali kruha in konzerv, obojega toliko, da nam je ostalo. Francoski vojni ujetniki, ki so se vozili z nami, so zakurili tudi ogenj ob cesti in si skuhali av-
3 li iJ3iv\; rva v t\
Šel sem k poveljniku naše kolone, bil jc
to neki gospod James Mac Farlen in sem ga vprašal, kaj jc z našimi sopotniki in kje so ostali. Vedel je zanje, kajti Mister Brown nas mu jc bil priporočil v Trstu, ko se je ločil od nas in njih, a pravi vzrok, zakaj so zaostali, mu ni bil znan. A tudi on, kakor mi, je domneval najrazličnejše možnosti. Neki šofer je vedel povedati, da je videl dotični avtomobil kake pol ure, preden smo se mi ustavili.
Naj je žc bilo, kakor jc hotelo in ne hotelo, naših gospodov doktorjev ni bilo nikjer. Malo tesno nam je bilo pri srcu, ko smo sedli zopet v voz, da oddrdramo naprej.
Prižgali smo si svoje cigarete in pipe, pa šlo jc z nami s silo vragov po ravnih cestah in ovinkih med njivami, travniki in vinogradi.
Zaželeli smo si že konca tej strašni vožnji, a šoferji so govorili, da imamo samo do Pijavc šc čez petdeset kilometrov. Tema se je bila že naredila in deževati je bilo začelo, ko smo končno pridrveli na ono žalostno vodo, kjer je padlo in utonilo toliko naših fantov.
Naš avtomobil je skakal čez jarke, se spotikal ob kamenje razrušenih hiš, nas pa jc premetaval sem in tja, gor in dol, kot bi hotel, cfa vsaj v prav mali meri poizkusimo to, kar so drugi prestajali leta in mesece.
Kakor bi mi vest nekaj očitala, sc mi jc zdelo. »Nisi in ne boš nilu !i n;./ "i,« mi je rekla, mogoče tudi najslabši nisi bil, a tu sem tc ni bilo, četudi ima ta zemlja, ta voda še dovolj prostoia za grobove. In če bi bil stal ti tu mesto koga boljšega, bi bilo manj škode, in kaka solza bi bila manj tekla, saj li, Peter,
si brez ljudi na svetu. Kvečjemu bi sestra plačala zate črno mašo in oče bi zmolil očenaš, pa bi te ne bilo nikjer, in prijatelji bi kvečjemu rekli: »Včasih jc pa vendar katero uganil.«
»Hop, hop ... hop ... hop . .. hop.« Zaobrnilo se je bilo nekaj krog mene in z menoj, ležali smo v prevrnjenem avtomobilu v meter globokem jarku ob cesti.
Sprva se nisem mogel zavedeti, kaj se je z nami zgodilo. Čutil sem samo, da me boli hrbet in desna noga. Slišal sem. da stopajo sopotniki preko mene iz voza, a sam sc nisem mogel ganiti. Nekaj težkega jc ležalo na meni. Nekdo zunaj prevrnjenega avtomobila jc prižgal žveplenko, in videl sem, da ležim z glavo navzdol pod dvema zabojema, ki sta nam že vso pot delala napotje, da nismo imeli kam staviti svojih nog. Rude, ki jc sedel čisto na koncu voza, je bil prvi izven nevarnosti. Pomagal mi je odvaliti težko breme, da sem so skobacal pokonci, medtem ko jc doktor Gobovič rentačil, da je izgubil svoja očala, prižigal vžigalice in hodil krog avtomobila.
In pred nami je ležal prevrnjeni avtomobil, šofer si je prižgal cigareto in žvižgal. Za ušesa bi ga bil usekal, a v takem položaju človeku take prijaznosti nc padejo v glavo. Tipal sem se po nogah in hrbtu, kjer sem čutil nekaj, kakor da me boli, a kdo bi sedaj po-miloval sam sebe, v noči, v mrazu in v tujini. Prvič sem sc zavedel, da sem prav za prav naredil neumnost, ker sem šel z doma. A zdaj nobeno kesanje ni več pomagalo.
(Dalje.)
Za Jugoslovansko tiskarno ? Ljubljani; tvaiei Leč
lzuai»iei| Ui ti. huiovec-
Uredniki Franc lersegUti