Stev. 1.
V Ljubljani, dne 16. januarja 1913.
Leto IV.
Vlažna stanovanja.
%
Suhe stene in suh pod so temeljni pogoji, katere nam mora nuditi sleherno stanovanje z zdravstvenega stališča. fTo se ne nanaša samo na podzemeljska istanovanja, na poslopja v močvirnatih jkrajih, ampak tudi na nove stavbe. Mokrota v stanovanjih povzroča in povečuje na različen način nagnenje k (bolezni. Mokre stene lahko primerjamo mokrim oblekam. Vodene kapljice, katere zamašijo luknjice v stenah, ovirajo s tem naravno prezračevanje, in o .važnosti naravnega prezračevanja se lahko prepričamo, ako pomislimo, da je edino, posebno v nižjih slojih, kjer ee odpre le tupatam skozi celo zimo Зсако okno. V vseh onih stanovanjih, [kjer ni nikakega prevetrovanja, se nabere vodeni gorki zrak, ker ne more zapustiti notranjih prostorov, v nevidne luknjice v steni. Vodna para, ki je nastala vsled dihanja in vsled domačih opravil, kakor kuhanja, umivanja in pranja zelo neugodno vpliva na človeško zdravje. Gorak in mokroten zrak omehkuži pljuča, sapnik in sploh cel organizem. Ako stopi človek s svojim omehkuženim telesom na prosto, kjer je zrak mrzlejši in bolj suh, se takoj prehladi, kakor se tudi takoj prehladi, če stopi iz gorke kopelji na prosto.
Mokrotne stene zelo občutljivo vplivajo na gorkotne razmere stanovanj. Stene porabijo namreč mnogo gorkote, katera jim služi pri izhlapevanju vode v stenskih luknjicah; sobni zrak se pa s tem ohladi, začenja se vsled tega hitro pregibati, in to je posebno v mrzlem letnem času vzrok pre-hlajenj.
Iz mnogih preiskavanj slavnih bak-terijologov vemo, da je potrebna za razvoj in razmnožitev najmanjših organizmov določena stopinja mokrote. In res, v vlažnih stanovanjih se zaredi
zelo hitro in lahko preobilica plesnji-vih in gnjilobnih glivic, katere vplivajo uničujoče na hranila, pohištvo, tramove in stene in katere škodujejo tudi zdravju prebivalcev s svojim neprijetnim plesnjivim duhom. S prahom preidejo na vlažne stene tudi človeškemu organizmu neposredno škodljive bakterije, razmnože se silno hitro in povzročajo, kar se je že večkrat lahko opažalo, hude bolezni.
Ako nočemo škodovati svojemu zdravju, ako si nočemo skrajšati življenja, je neobhodno potrebno, kolikor mogoče hitro izvršiti vse naredbe, da se stanovanja posuše. Tu bodi omenjeno, da se pri visoki talni vodi brez škode lahko naseli v gorenjih nadstropjih, ker talna voda ne prekorači pritličja. Isto velja tudi o poslopjih v poplavljenih pokrajinah. Naj si je tudi vdrla voda v nadstropja, se vendar odcedi mokrota in vlažnost radi svoje teže v spodnje zidovje, vkljub temu se mora seveda vedno pustiti vstop soln-cu in vetrovom s tem, da se odpro okna in duri. Kuriti se mora noč in dan v takozvanih koaksovih železnih koših ali pa v železnih pečeh, nikakor pa ne v lončenih. Tu namreč kakor tudi pri novih stavbah je prvi pogoj večinoma, žareča toplota. Ako se postavi železni koš, napolnjen z žarečim koaksom, v bližini vlažne stene, se ta ogreje z žarenjem, voda izpuhteva kar vidno in vodno soparo odganja prepih. Iz še vedno vlažnih delov stene se pomika voda radi kapilarnosti v že suhe oddelke in posušenje se posreči bolj gotovo in hitreje na ta način, kakor pa z lončenimi pečmi, pri katerih bi se dosegla velika gorkota le s tem, da so take peči zelo velike, ali pa, da se porabi pri tem ogromno množino kuriva.
Ako povzroča v podzemeljskih stanovanjih mokroto talna voda, se je ne more nikdar odpraviti, ker prihaja vedno nova voda iz bližnje zemlje v ste-
no. Take prostore bi morala zdravstvena oblast prepovedati in odstraniti prebivalce.
Kdaj pa je nova stavba dovolj suha, da se vanjo lahko naselimo? Omenili smo že, da curlja voda po zidovju navzdol. Torej ne moremo soditi cele hiše po posušenju gorenjih nadstropij, posebno ker so poleg tega gorenja nadstropja pristopnejša šolneu in vetro-. vom. Ako pa zapazimo, da je prostor, ki je v pritličju, obrnjen proti senčni strani, dovolj suh, tedaj sklepamo lahko z gotovostjo, da so tudi vsi drugi prostori hiše dovolj suhi.
Večkrat se dogodi, da se prikažejo v navidez že suhih novih stavbah, ko so se ljudje že vanje naselili, najraje ravno pri kurjenju, zopet temne, vlažne lise na steni. Ako ni bila stena že skozi in skozi popolnoma suha, zapro se luknjice tu pa tam na površju stene s kapljicami in prikažejo se omenjene vlažne lise, katere so navadno posledica vlažnega zraka. Gorkota v peči ogreje namreč najprej najbližjo okolico, voda izhlapi, tako da je kmalu zrak v sobi nasičen s parami. Kjer je pa stena bolj oddaljena od peči in vsled tega mrz-lejša od zraka, ki je nasičen s soparami, nastani se na istem mestu sopara, in ako je ostalo že od zidovja kaj vode v stenskih luknjicah, ni treba ravno mnogo, da se iste luknjice zopet napolnijo. Tudi tu je na mestu vedno pre-novljenjo zraka potom odprtih duri in oken pri sočasnem kurjenju.
£2

3

Jeterna juha. Praži na 8 dkg masti, na kosce zrezana jetra, zelenjavo in čebulo. Potem prilij malo juhe in duši tako dolgo, da postane zelenjava mehka;
Domoljobova priloga za gospodinje.
nato jo pretlači skozi sito. S 6 dkg ma-*ti in 5 dkg moke naredi prežganje, zalij ga z juho, pridaj pretlačeno, malo popra in soli ter okisaj z jesihom ali li-monovim sokom. V juho deni ocvrt grah ali opečene žemeljne kocke. (Za deset oseb.)
Ocvrt grah. Napravi redko testo iz B jajc, nekoliko mleka, moke in soli ter g-a vlivaj skozi strgalnik (ribežen) po malem v razbeljeno mast. Ko je grah rumeno ocvrt, ga poberi iz masti na krožnik in nakapaj druzega v mast.
Kruhova juha. Zreži 10 olupljenih fcemelj ali kruha (tudi lahko porabiš ostainke kruha) na tanke rezine, stresi jih v lonec, zalij z 2% 1 vode, v katero ei djala 2 do 3 »Maggijeve kocke«, ter kuhaj 2 uri. Potem jih dobro zamotaj in ako je pregosto, še zalij z vodo. Pred-no daš na mizo, prideni košček surovega masla in 3 v mrzli vodi raztepene rumenjake. Po okusu juhi lahko doliješ kozarec belega vina. Če rabiš juho za bolne osebe ali otroke, opusti vino.
Juha s telečje glave. Skuhaj telečjo glavo v slani vodi. Poberi kosti iz nje ter jo zreži na podolgaste rezine. Naredi prežganje iz 8 dkg masti in 6 dkg moke, dodaj drobno zrezanega zelenega peteršilja, zalij z vodo, osoli in ko zavre,, pridaj zrezano glavo, nekoliko popra in na rezine zrezane, na masti pražene gobice. Če je juha preredka, dodaj ji, pred-no jo neseš na mizo, opečene žemeljne kocke.
Praška krompirjeva juha. Olupi % kg krompirja, zreži ga na kocke in kuhaj v slani vodi. Ko je kuliart, ga pretlači skozi sito ali cedilko. Naredi bledo rumeno prežganje iz 10 dkg masti in 8 dkg moke, prideni pretlačen krompir ter ga zalij z juho in mlekom. V juho deni na kocke zrezano prekajeno in kuhano svinjino in 2 žlici kisle smetane. Prodno daš na mizo, primešaj v mrzli vodi stepen rumenjak.
Soufle a la imperial. Umešaj 7 dkg surovega masla in 3 rumenjake, potem prideni 20 dkg kuhane drobno sesekljane šunke, 15 dkg pretlačenega kuhanega krompirja, 3 dkg moke in sneg treh beljakov. To kuhaj v namazani obliki v sopari. Kuhano zreži na rezine in deni na dobro močno juho.
Parmezanski puding. Umešaj 12 dkg surovega masla s 6 rumenjaki, primešaj 6 žlic nastrganega parmezanskega sira, 6 žlic moke, V4 1 dobre kisle smetane, soli in sneg 6 beljakov. To zmes deni v pomazano obliko ter kuhaj pol ure v sopari. Puding olepšaj v obliki venca, z drobno sesekljano svinjino ali na koleščka zrezano klobaso. Lahko ga okin-čaš tudi v kupčkih, in sicer menjavaj kupček drobno zrezane slanine s kupčkom na čveterokotnike zrezanim stroč-jim fižolom, ki si ga kuhala v slanem kropu in opražila v masti. Puding daj za juho na mizo.
Mešana prikuha. Duši v kozi na surovem maslu: na rezance zrezano čebulo, zelje, kolerabo, korenje, grah in par krompirjev. Čez nekaj časa, ko je že mehko, dodaj skledico riža, malo dušenih gobic in karfijole. Če imaš, pretlači
vmes 1 kuhan paradižnik. Vse to duši, ko si zalila, toliko časa, da postane riž mehak. To prikuho naloži, v obliki venca, okoli narezane govedine.
Ohrovt. Osnaži ohrovtovo glavico ter jo zreži na široke rezance in skuhaj v slanem kropu. V kozi niaredi prežganje iz 8 dkg masti in 7 dkg moke, pridaj ocejen ohrovt, pol stroka s soljo zdrobljenega česna, malo popra, zalij z juho in prevri.
Krompirjeva polenta. Zmešaj 7 dkg surovega masla, 4 jajca, poln krožnik pretlačenega krompirja (v oblicah kuhanega), 20 dkg moke, soli in 2 dkg nastrganega parmezanskega sira. Iz testa napravi debelo klobaso, zavij jo v namazan prt ter kubaj pol ure v slanem kropu. Kuhano polento zreži na rezine, zabeli jo s surovim maslom in potresi s parmezanom.
Tirolski cmoki. Zreži na kocke 6 do 8 žemelj, zabeli jih z 10 dkg na kocke zrezano zarumenelo slanino. Potem jih oblij z У\ 1 mlek a, prideni 2 jajci in Vikg kuhane na kocke zrezane prekajene svinjine ali klobase. Iz tega naredi cmoke, kuhaj jih У4 ure v slanem kropu in daj kot prilogo k pečenki na mizo.
Kašnato zelje. Praži na 12 dkg masti V? kg surovega zelja. Potem ga zalij z juho ali vodo, prideni lA kg v topli vodi dobro oprane kaše, milo majarona in košček s soljo zdrobljenega česna. Kašo zabeli s surovim maslom ali z ocvirki. Na mizo jo daj k mesu, posebno h guljažu dobro pristoja.
Goveja pečenka. Potolči s kladivom kos govedine — križ ali stegno — na-soli ga in potresi nekoliko s poprom. (Pečenka se nikdar ne pere, ampak samo zbriše s čisto ruto.) Potem razpali v kozi 14 dkg masti, prideni na rezicie zrezane čebule in zelenjave, celega popra, timijana in dišave (gvirca). Na zelenjavo položi meso, oblij ga s kozarcem belega vina ter duši pečenko 2x/2 ure; medtem jo večkrat obrni in oblij s sokom, Ko je mehka, odlij mast, zelenjavo pa pretlači skozi sito. Odlito mast potresi z moko in zalij s precejenim sokom. To prevri in če je potreba, prilij še nekoliko juhe in vina. Omako daj posebej k mesu na mizo.
Lovska pečenka. Sesekljaj У2 kg govedine, V2 kg teletine, У2 kg svinjine, 8 dkg svinjine in 3 osnažene sardele. Prideni 2 jajci, 3 namočene, ožete in pretlačene žemlje, nekoliko zelenega drobno zrezanega peteršilja, soli in precej drobno zrezane, na masti zarume-nele čebule. Vse to dobro premešaj, naredi štruco ter jo speci na masti. Večkrat jo polij z juho.
Svinjska pečenka. Potolči 1У2 kg svinjino s kladivom, osoli in potresi jo s kimlom. Meso deni na 10 dkg razpa-ljene masti, peči ga v pečici ter ga večkrat polij z mastjo. Ko je zarumenelo, ga polij nekoliko z juho ali vodo in peci še približno У4 ure.
Meso s čebulo. Zarumeni r.a 10 dkg razpaljeni masti У2 kg drobno zrezane čebule, prideni za noževo konico paprike, IV2 kg na kocke zrezane govedine, malo jesiha (ali nazadnje limonovega
soka), timijana, materine dušice (ša-traj), lavorjev list, majarona ter duši v tem meso tako dolgo, da se posuši sok, potresi ga z moko, zalij z vodo ali juho in kuhaj do mehkega. Iz omake vzemi dišave, predno daš na mizo.
Scegedinjski guljaš. V 10 dkg masti daj 1 veliko, drobno zrezano čebulo, IV2 na kocke (ne majhne) zrezanega govejega mesa, ter duši tako dolgo, da je na pol mehko. Potem prideni Vi kg surovega kislega zelja, Vi 1 kisle sma-tane, ki si jo zmešala z žlico moke ter duši vse tako dolgo, da je mehko. H gu-ljašu daj žgance, polento, makarone ali krompir.
Svinjski guljaš. Zreži V/2 kg svinja skega mesa na precej velike kose. Na 10 dkg masti zarumeni y2 kg dobro na-sekljane čebule, prideni paprike, 3 žlice kisa, par žlic juhe, ali vode, zrezano meso, sol in kimel. To duši tako dolgo, da se posuši sok. Potem poberi meso iz koze, potresi mast z moko (5 dkg), zarumeni jo, deni meso zopet nazaj, zalij z juho in '/e kisle smetane in kuliaj še V2 ure.
špehovlca. Raz+opi v Ц 1 toplega mleka 3 rumenjake, 6 dkg raztopljenega masla in soli ter vlij na V2 kg pogrete moke, naredi testo in prideni se 3 dkg shajanega kvasa. Ko je dobro stepeno, ga pusti shajati. Medtem scvri 20 dkg sveže slanine (lahko vzameš tudi scvre-to mast z ocvirki), razvaljaj vzhajano testo tanko, polij ga z ohlajeno slanino, potresi s sladkorjem in cimetom, kar, tudi lahko opustiš, zvij testo v potico, deni v namazan model ter pus>vi zov^et shajati. Ko je vzhajano, jo speci in daj gorko na mizo.
Pustni krofi. I. Mešaj % 1 mlačno sladke smetane ali mleka, 7 rumenjakov, limonine lupinice, sok 1 pomeran-če, 10 dkg surovega masla, 5 dkg sladkorja z vanilijo in par zrn soli. To vlij na 42 dkg segrete moke. Naredi testo iz nje in mu prideni še 2 dkg shajanega.« kvasa, ko si stepla testo, ga postavi na gorko, da vzhaja približno 1 uro. Nato ga deni na desko, razvaljaj za prst na debelo, izreži z obodom krofe, nadevaj! jih s segreto mezgo, pokrij z drugim krofom in pritisni na rahlo ob kraju. Nato izreži z drugim manjšim obodom in jih pusti shajati. Razpali mast v kozi, mora stati za 2 prsta visokeo, polagaj krofe v mast tako, da pride tista stran, ki je bila na vrhu, na dno koze, hitro jih pokrij. ko so na eni strani za-rumeneli, jih obrni. Paziti moraš, da so v sredi do dobra pečeni. Ocvrte krofe potresi s presejanim sladkorjem in daj gorke na mizo.
II. Pripravi v skledo У2 kg segrete moke, malo Soli, žlico stolčenega slad- J korja in malo limonove lupinice; v V» 1 sladke mlačne smetane ali mleka raztepi 4 rumenjake in 7 dkg raztopljenega surovega masla, vlij vse na moko in naredi testo, pridaj še žlico ruma ali limonovega soka in ЗУ2 dkg vshajanega kvasa. Ko si stepla testo, ga postavi na gorko, da vshaja, vse drugo delaj, kakor zgoraj.
III. Mešaj 7 dkg surovega masla s 6 rumenjaki tako dolgo, da se speni, pridaj 1 žlico ruma, 28 dkg najboljše bele pšenične moke, malo soli, 2 decilitra mlačne sladke smetane ali mleka in
3	dkg vsbajanega kvasa. Testo dobro stepi, ga postavi na gorko, da vshaja, vse drugo delaj kakor pri I.
Masleno testo. Naredi testo iz 2 rumenjakov, 3 žlic vina, soka pol limone, par zrn soli, nekoliko sladkorja in 25 dkg moke. Vina in vode prilivaš po potrebi, ker mora biti testo mehko. Stepaj ga potem tako dolgo, da se napravijo mehurji in da se loči od žlice. Testo pusti počivati na hladnem. Medtem pripravi drugo testo iz 28 dkg surovega masla in 28 dkg moke, to testo lahko narediš z lesenim nožem ali z valjarjem. Ko je gotovo, naredi podolgovato štirioglato ploščo in jo tudi pusti počivati na hladnem. Razvaljaj potem prvo testo tako, da bo približno štirikrat tako veliko, kakor maslena plošča. Postavi isto na sredo razvaljanega testa ter ga zavij od vseh štirih strani. Testo narahlo potolči z valjarjem in ga pusti počivati na hladnem % ure. Potem ga zopet razvaljaj (pazi, da se ne pretrga), in spet zavij, kakor prej; to ponavljaj štirikrat. Slednjič ga tenko razvaljaj in poljubno uporabi.
Jabolka v haljici. Olupi jabolka, zreži jih na štiri koščke in skuhaj v sladki vodi, paziti moraš, da ne razpadejo, poberi jih na krožnik, da se od-cede in ohlade. Potem tanko razvaljaj masleno testo, zreži s koleščkom štiri-kotnike, položi na sredo vsakega nekoliko marmelade in košček jabolke ter ga zavij v testo tako, da vzameš na sredo vse štiri ogličke in jih pripneš z dišečim klinčkom. Položi jabolko na pomazano pekačo, pomaži vsacega z raz-tepenim jajcem in speci rumeno v pečici, še gorko potresi s presejanim sladkorjem.
Kremine rezine. Razvaljaj na lahko masleno testo za slab centimeter na debelo, speci ga v pomazani pekači in nadevaj potem s sledečim nadevom, položi drugi del po vrhu, zreži na rezine in potresi s sladkorjem z vanilijo. — Nadev. Stepaj nad soparo 6 rumenjakov,.
4	žlice sladkorja, 4 žlice mleka, žličico riževe moke in košček vanilije, ko je krema ohlajena, ji primešaj 16 dkg .umešanega dobrega surovega masla.
Torta iz planinskega masla. Mešaj
5	rumenjakov s 14 dkg sladkorja tako dolgo, da se peni, pridaj sok in lupi-nice četrtine (%) limone. 8 dkg moke polagoma s snegom 5 beljakov. Testo speci v pomazanem z moko potresenem obodu za torte. Shlajeno prereži dvakrat in jo nadevaj s sledečim nadevom: Stepaj na sopari Ve 1 sladke smetane b 4 rumenjaki in žličico moke, tako dolgo, da se zgosti. Potem umešaj 14 dkg prav dobrega surovega masla 5 dkg sladkorja z vanilijo in prideni shlajeno kremo. Polij jo s kavinim ledom.
Kavin led. 5 žlicam črne kave primešaj toliko presejanega sladkorja, da bo precej gosto. Mešaj to У2 ure na gorkem ognjišču ter prevleči s tem torto.
Zamorec v srajci. Mešaj 10 dkg surovega masla, 10 dkg sladkorja, 6 rumenjakov, 14 dkg zmletih mandeljev v lupinah (mandeije s čisto ruto dobro zbriši), 5 koscev nastrgane čokolade in pridaj nazadnje sneg 6 beljakov. Deni vse to v pomazano obliko za puding ter kuhaj 1 uro v sopari. Potem ga zvrni na skledo in deni v klet, da se popolnoma ohladi. Ohlajenega prevleči z gosto, oslajeno spenjeno smetano. Dobro sladko smetano tolci kakor sneg in prideni nekoliko stolčenega, presejanega sladkorja. Tako se prevleče, če daš mrzlega na mizo. Ako daš gorkega, skuhaj 14 dkg sladkorja z 2 žlicama vode. Potem naredi trd sneg iz 2 beljakov in vlij počasi vanj shlajen kuhan sladkor, in s tem prevleči puding.
Čarovniška pena. Speci г/2 kg jabolk v pečici, pretlači jih skozi sito ter pusti ohladiti. Medtem stepi 4 beljake v sneg, prideni 2 žlici mezge, 14 dkg sladkorja, žlico ruma in pretlačena jabolka. Mešaj to 1/2 ure, potem postavi na led. Se da k flancatom ali drugi močnati jedi na mizo.
šp^iski veter. Na 1 beljak vzemi 7 ulvg sladkorja pomešanega z vaniljo. Naredi iz beljaka trd sneg, tega stepi v sladkor. Potem polagaj sneg z žlico na pomazano pekačo ali na oblate, kupčke ter jih deni v pečico ali v peč, ko vzameš kruh iz nje, sušit.

Zdravje
ассаппоаааааосзппппппппгрпап.п /адппх D] 1аооааацооаааааасааоаааооаадр1—^ДооооСјХгЈ
Je-li med slaščica ali zdravilo?
Mojster Kneipp je rabil v mnogih boleznih čebelni med z uspehom kot zdravilo. Mnogo pa je ljudi, ki trde, da je med bolj slaščica, kakor zdravilo.
Dokazano je dejstvo, da med ni samo zdravilo, ampak nam služi tudi kot hrana. Skoraj ves med se izpremeni v kri in pusti hi malo ostankov. Če čislamo med že kot hrano, se moramo ozirati nanj kot zdravilo v dvojni meri.
Že od nekdaj si je znal ohraniti svoje ime, in ljudski glas pravi, da združuje med toliko zdravil, kolikor cvetlic in rastlin je oddalo zanj svoje sokove. Nobeni gospodinji bi ne smel manjkati med v jedilni hrambi!
V čem pa obstoji zdravilna moč medu?
Cvetlični med vpliva neposredno im posredno. Neposredno, če pride v doti-ko z bolnimi deli telesa, torej v ustih, goltancu, vratu in želodcu. Tu vpliva proti gnilobi, ker zamori v medu se nahajajoča mravska kislina vse glivice, katerih se dotakne.
Dalje vpliva omehčajoče na sluzne kožice, ki so radi prehlada otekle in se strdile. V takih slučajih, posebno pri malih otrocih, kjer se ne sme ali ne more rabiti medicinskih sredstev, je med večkrat edina rešitev. Mnogo slučajev bi se dalo navesti, v katerih so mali otroci popolnoma ozdraveli, dasi so imeli vnetico grla, samo ker so uživali
pristen med, zmešan z enako množina čistega vinskega kisa. Taka ozdravljen nja so se mnogokrat dogajala v preji šnjih časih na deželi, ker je bival zdrav* nik mnogo ur daleč in so se morali zatekati stariši k domačim sredstvom. Dandanes, ko je ložje priti do zdravnb ka, se je zavrglo in pozabilo na domače sredstva.
Posredno vpliva med na ta način, da deluje proti vsem povzročiteljem bolezni, ker se postavlja kot lahko prebavljiva in izborna hrana nasproti slabi in napačni hrani in s tem odvrača neštete bolezni.
Med dela tudi tolščo. Pljučnici se pridruži kmalu shujšanje telesa, med zasluži v boju proti tej bolezni vse pri-i znanje.
Med pomaga kot ogljikov vodik proizvajati tudi potrebno gorkoto in je pri tem eden najboljših urejevalcev želodca, kakor priča sledeči dodatek.
Med je lahko čistilo želodca, medtem ko so druga sredstva bolj dražila, ki slabe želodec in odpovedo polagoma vse učinke. Sladkorju, ki nadomešča večkrat med; manjka mravske kisline in še mnogo drugih snovij, ki jih vsebuje med. Ako se zavživa med dan na dan kot zdravilo, ni strahu in bojazni, da bi oslabel želodec, pač pa se opaža, da se okrepi v najkrajšem času.
Dajajte otrokom medu bodisi na kruhu, s surovim maslom ali brez njega ali pa mesto sladkorja v mlečno kavo ali v mleko. Gotovo ga radi sprejemajo in dobri uspehi rie izostanejo, pa tudi veliki otroci naj se ne branijo medu, saj je med največji prijatelj zdravja.
Kako odstranimo bradavice? Razdrobi svežo hrastovo skorjo v majhne koščke in jih kuhaj dolgo časa. V vroči vodi drži roke dvakrat zaporedoma dalj časa in umivaj potem vsak dan bradavice z isto vodo, sedaj mrzlo, sedaj toplo. V osmih dneh ti izginejo bradavice, ne da bi pustile kaj sledu za sabo. Bradavice pa ne smejo biti ranjene.
Sredstvo profi influenci in nahoda. Ko zboliš za influenco, pij vsak dan zjutraj in zvečer skodelico čaja iz rmana in žlice medu. Tudi nahod odpraviš, če spiješ skodelico zgoraj opisanega čaja. Slabotni, bolehni in bledi otroci kakor odrasli naj pij o tak čaj vsak dan.

Hiša
Snažcnje volnene obleke. V 1 litru
tople vode raztopi košček mila, tako da je voda bela kakor mleko. V milnico vlij pol žlice salmijaka, pol žlice ter-pentinovega olja in čistega vinskega cveta. V pripravljeno tekočino namoči krpo in ž njo odrgni madež na obleki, ki ga hočeš očistiti. Če imaš mehko čisto krtačo, namoči jo v tekočino in ž njo skrtači madež po niti, nato ga pa odrgni s krpo. Na ta način odpraviš skoraj vse madeže, posebno iz moške obleke, ki izgleda po snaženju kakor nova.
Salmijak, ki ga rabimo tako pogo-■to v gospodinjstvu, se izdiši, to je, amonijak izhlapi, ako steklenica ni dobro zaprta in salmijak izgubi svojo moč.
Snaženje baržuna (žameta) na klobukih. Z baržunom podloženi klobuki postanejo pri noši mastni od las in na mastne madeže se kaj hitro nabere prah, ki se ne da skrtačiti. Pomoči či-Bto krpo v laško olje in ž njo nalahko odrgni madež, baržun postane kaj hitro popolnoma čist in svetel.
Madeže od rdečega vina ali sadnega soka pomoči s kislim mlekom in pusti mleko nekaj časa na madežih, potem izperi blago v mlačni vodi. Za lise od črnega vina zažgi malo žvepla ali žveplenih vžigalic in drži umazani del blaga nad žveplenim dimom, ki izvleče iz obleke vse madeže te vrste.
Črna krila, ki so postala siva in zaprašena, dobro izkrtači, deni jih na desko, na kateri navadno likaš ter jih pobriši povsod po dolgem s	gobo
in salmijakovo vodo — salmijakovega cveta in vode, vsakega pol; — polagaj robec na krilo in ga zlikaj preko robca. Potem obesi krilo na prosto v senco, da se popolnoma posuši.
Orumenelo flanelo lahko obeliš na sledeči način: Stopi % kg navadnega belega mila v mehki gorki vodi ter prideni tej milnici 20 gramov salmijakovega cveta. Namakaj v tej tekočini nekaj časa flanelo, preperi jo v njej ter jo končno izplakni v mehki mlačni vodi.
Iz paffirja, peraamenta in usnja
spraviš mastne madeže z žgano magne-zijo, katero zmešaj v gosto kašo s čistim špiritom in vodo. To kašo deni na madež; drugi dan pa odstrani z mehko krtačico magnezijo.
Obilšeane lise v plišastem pohištvu pomoči nalahko z vodo ter drži potem tesno nad istim mestom nekaj časa vroče železo, da se stlačeni delci pliša zopet dvignejo. — Ako je pliš sploh umazan, ga skrtači in ga potem lahko odrgni s platneno krpo, ki jo pomakaj v pol litra mlačne vode. kateri si pri-dejala ono žlico salmijaka. To odvzame vso nesnago.
Pridelovanje, kisanje in kuhinjska uporaba kisane rdeče pese.
Kisanje zelja in repe je pri nas dobro znano, popolnoma neznano pa je pri nas kisanje rdeče vrtne pese v izdelovanje takozvanega baršča (bar-szez), kakor je oddavna v navadi med poljskim in rusinskim narodom v Galiciji in zunaj Avstrije, kjer se prišteva med narodna jedila.
V Galiciji sadijo takozvano egiptovsko peso (burak cwiklo\vy egipski) po vrtovih in v večji množini tudi na dobro obdelana polja, ki so bila leto 12i
prej pognojena, koncem meseca aprila, oziroma pričetkom maja. Zagoni so po 1 meter 20 centimetrov široki, razdeljeni v 4 do 5 vrst in v teh se vseje v oddaljenosti 5 do 7 centimetrov dva do tri zrna pese, na kar se jih z zemljo na plitvo zagrne.
Kadar zrastejo rastlinice toliko, da imajo po par listkov, se jih preriva. Pri prerivanju zadobljene sadike se uporabljajo za daljše nasade, bodisi na drugih zagonih na polju ali po vrtovih za obrobljenje gredic.
Pesa se ne okopava, pač pa se večkrat opleve in pri tem zemlja zrahlja.
Do meseca julija zraste pesa že toliko velika, da se lahko uporabi za poletno rabo. Kakor drugo korenstvo pri nas, tako se tudi v Galiciji izkopava pesa v jeseni pred zimo, odbere se ji listje, očisti zemlje in ko je dovolj suha, spravlja bodisi v klet za korenstvo ali pa tudi v kupicah, kjer se pokrije najprvo s slamo in potem s prstjo. Po kmetih v Galiciji se na ta način spravlja tudi krompir in krmska. pesa.
Kisanje pese se vrši za navadno malo domačo uporabo v manjših ali večjih lončenih posodah (loncih), tudi lahko v kozarcih, kakor jih rabimo za vlaganje kumar, v večji množini v bučkah in sodih. — Kisanje se vrši istim potoro kakor kisanje zelja ali repe, to je potom mlečno kislega kipenja.
Za uporabo pa ni pesa kot taka, marveč le sok, ki se tvori pri kisanju in se imenuje baršč. Sok je lepe vi-joličaste"barve in ima zelo fin kislasto vinski okus. — Pred kisanjem je treba peso dobro oprati, olupiti ali ostrgati, na ploščaste kose zrezati, v pripravljeno dobro osnaženo posodo spraviti in potem do vrha s prekuhano mlačno lahko slano vodo zaliti. Ako se hoče kisanje pospešiti, se lahko vrže na vrh par koščkov črnega na drožju umeša-nega kruba. Na ta način v malem nastavljen baršč je skisan, če ga postavimo na toplejše mesto, na primer na poč ali vrh štedilnika v teku 8 do 10 dni. Kadar je baršč dovolj kisel, treba ga je prenesti v mrzlo klet, da se kipe-nje ustavi in ostane dalje časa svež.
Kuhinjska uporaba baršča je v podobi juhe, ki se imenuje istotako kakor surovina, baršč. Najboljši način priprave jc ta, da se meša goveja ali še boljše juha iz prekajenega svinjskega mesa polovico na barščem, kojega je treba kuhati v čistem loncu le toliko časa, da zavre, in potem se odstavi, da ostane gorak, drugače izgubi barvo in očrni. Da postane baršč okusen, je neobhodno potrebno, da se zakuha na ocejeni juhi nekoliko sveža, na tanke rezine zrezane pese. katera se pomeša z juho in barščem. Posebno lepo barvani baršč se pa dobi, ako se nekaj sveže pese na strgalu (ribežnu) nastrga in potem precedi čezenj vročo juho.
To je način kuhanja čistega baršča, priredi se ga tudi lahko na ta način, da se potem, ko je zmešan, primeša nekaj kisle smetane in stepe-
na sveža jajca. Pri tem zabelenem b a r š č u (zabielany barszacz) se ne ozira na lepo barvo, radi tega ga ni precejati skozi nastrgano svežo peso^ Čistemu ali pa tudi zabelenemu bar-! šču je pridejati na juhi ukuhane »žli-krafe« in potem tudi dobro pridejati nekaj svinjskega na kocke zrezanega mesa ali na kolobarčke zrezane kuhane prekajene klobase. V juhini skledi jo treba baršču pridejati še toliko slad-i korja po okusu, da zadobi prijeten, sladkokislast pikanten okus. — Na: priprostejši način je dati namesto »žli-krafov« posebej v slani vodi kuhan, na kocke zrez;i/i krompir, katerega je posebej zabeliti na krožniku z mastjo in čebulico.
Med Poljaki je najti baršč povsod kot narodno jed, v priprostih kmečkih kakor tudi v najodličnejših gosposkih hišah. Tudi pri vsaki zabavi ali po ve-* selicah se ga pije vročega popolnoma čistega namesto črne kave v čajnih skledicah, ker učinkuje na dobro prei bavo in posebno osvežujoče.
Pripravlja ga lahko vsaka gospodinja sama sproti. Po mestih so pa tu^ di trgovci, ki se pečajo s kisanjem pese v veliki množini, ki prodajajo (točijo) baršč na trgu iz sodčkov na litre. (1 li» ter stane 12 do 14 vinarjev.)
Pri nas je znana rdeča pesa že dolgo kot zelenjadna vrtna rastlina in udomačena v kuhinjski uporabi kot salata, poskusimo razširiti njeno uporabo tudi na to stran in jo vpeljati kot priznano zdravo jed.
■ ■
Oskrbovanje plemenskih mrjascev.
Mrjaščke odberemo najbolje od do-i bre plemenske svinje od drugega do šestega gnezda v spomladi, ker je potem plemenskega mrjaščka mogoče na-, ravno vzgajati. Gledati je seveda tudi, da izvira mrjašček od dobrega plemena, katero hočemo gojiti. Paziti je posebno na to, da mrjašček ne izvira od stari-šev, ki so si morda v krvnem sorodstvu. Ni večje nesreče pri prašičih in v/endar se tako mnogokrat dogaja, ker se na deželi premalo pazi na to.
Ko smo odbrali najboljše razvitega mrjaščka za pleme, je potrebno, da istega takoj odstranimo od svinjic. Zadnji čas za to je starost štirih mesecev, dru-, gače se mrjašček lahko pokvari in postane pozneje neraben za pleme. Druge pujske moškega spola smo itak že poprej dali skopiti (rezati). Ti lahko ostanejo dalj časa pri svinjicah v enem ko-ču, če je dosti velik.
Mrjasca se vzgaja naravno kot druge mlade pujske. Treba ga je le po^ sebej spuščati v tekališče, kjer lahko rije in se valja po vodi, ki naj je napeljana v tekališče. Krma mora biti dobra, nikakor pa ne taka, kot za prašiče, ki se pitajo. Mrjasec bi se pri taki krmi preveč odebelil in bi postal nesposoben,
kadar bi se moral rabiti za plemenenje.
Pri hitro rastočih pasmah lahko uporabljamo mrjasca za plemenenje v starosti 9 mesecev. Seveda smemo dovoliti mlademu mrjascu izjemoma poprej kak skok. Mrjasci počasi rastočih pasem naj se začnejo uporabljati za plemenenje v starosti enega leta.
Ako se od mrjasca pričakuje dosti edravega zaroda, se mora isti kolikor je le mogoče vzgajati naravno in ne kakor je v mnogih krajih običajno, spustiti ga le na prosto, kadar pripeljejo svinjo k plemenenju, drugače pa tesno zapreti v zaduhel hlev kot jetnika. V nekaterih krajih pa mrjasca še ob takih prilikah ne spuste na prosto, temveč zapro rajše svinjo v svinjak, kjer je še za mrjasca dostikrat premajhen prostor. Tako postopanje ni pravilno. V Času od 1 do 1V2 leta starosti se mora mrjasec dobro hraniti, dajati mu je tudi oves, ki ga ohrani čvrstega in žilavega. Posebno v času, kadar ima redno vsak dan en skok. Več se mu ne sme dovoliti, le v največji potrebi se sme spustiti dvakrat na dan. V tem oziru se gode Velike napake, katere se morajo če ne takoj vsaj polagoma odpraviti. Posledice prepogostega spuščanja so včasih zelo občutne, svariti moramo vsakega prašičerejca pred tri- do osemkratnim spuščanjem mrjascev na dan, kar se zgodi še sedaj dostikrat.
Ako se skoki vrše redno skozi celo leto, potem smemo računati na vsakega mrjasca po 50, na stare mrjasce tudi vet svinj. Pri nas se skoki navadno v gotovem času skupaj vrše po dvakrat na leto, zato tudi ne smemo računati več svinj na enega mrjasca kot 30.
Nezmiselno je, voditi svinjo k ničvrednemu mrjascu zato, ker se plača manjšo skočnino. Pri skočnini se hoče nekaj prištediti, kar se pa po skotenju svinje drago plača na slabotnih pujskih. Skočnina inaj znaša najmanj 2 K, kar gotovo ni veliko, ako hoče prašiče-rejec mrjasca pravilno krmiti, in oskrbovati in ne spuščati več kot po enkrat na dan. Kaj pomaga nizka skočnina, ako svinja stori malo ničvrednih pujskov, ki pocrkajo v najkrajšem času po skotitvi. Saj drugače ne more biti, ker je mrjasec od prevečkratnega skakanja na dan izrabljen, kar mora zarod potem občutiti. Kdor se bode ravnal po zporaj navedenih pravilih, bo sam sebi največ koristil.
II. tečaj bolniških strežnic.
Slovesen je bil sklep. Težko so se ločile učenke; vezala jih je medsebojna ljubezen, Nerade so ostavile bolnico. To je znak, da se jim je priljubilo v kratkem času težavno delovanje bolniške strežnice. Z velikim zanimanjem so sledile teoretičnemu in praktičnemu pouku. Že prvi dan jim je vedel vcepiti gosp. ravnatelj dr. Dolšak toliko poguma in veselja, da so rade vztra-
jale, četudi ni vse lahko. Takoj je bil storjen sklep, skušati po njegovem navodilu postati v znamenju križa duševno in telesno usposobljena, če treba tudi za pomoč vojski in ne se strašiti pokanja pušk in gro-menja topov, potokov krvi in pretresljivih groznih prizorov padlih ranjencev na bojnem pclju. Požrtvovalno streči bolniku v tihi bolniški sobi, zanimati se zanj tudi ponoči; ne imeti razlike med bogatinom in revežem, pa tudi ne razločka glede bolezni; da, celo revnejšim bolnikom in ostudnim boleznim posvetiti se s tem večjo požrtvovalnostjo.
Zanimanje je rastlo s slehernim predavanjem, Poljudno je razlagal in kazal g. primarij dr, Derganc kirurgične stvari. Na lahko umeven način je vedel vpeljati dr, Levičnik slušateljice v zaznamovanje različnih notranjih bolezni in razlagal njih za-
f>letenost in pokazal glavne znake nalez-jivih bolezni. Težka naloga dr, Plečnika je
ljivih prizorih. Dajal je prečastiti tudi navodila, kako olajšati duševne bolesti trpinom na bolniški, zlasti na smrtni postelji. Tu smo zopet spoznale, da je vera in krščanska ljubezen ono dragoceno krepilo, ki olajša, da celo oslajša težka opravila bolniških strežnic,
V bolnici so učenke opazovale in se zgledovale na prijazni, ljubeznivi Ln požrtvovalni postrežbi blagih redovnic. Občudovale so učenke prijazno, dobrohotna in požrtvovalno postopanje gg, zdravnikov z bolniki. Občudovale so tudi spretnost pri težkih operacijah, kakor slepiča, kile, želodca itd. Zanimivo je bilo gledati hitro zdravljenje že postarne žene, ki je bila težko operirana na črevih in obenem želodcu po primariju dr. Dergancu in nekega moža na raku po primariju dr. Stojcu,
Slavnemu deželnemu odboru in prečastiti Vincencijevi družbi, ki sta omogočila naobrazbo bolniških strežnic, najiskre-
& ■ -SI« m	^ШМ^^ШШ
шш
шм
1Ш ffm - - J Ш ц ■ r - ч
9 M
тшт im
m
I -v, ЧШ^^Ј'
r v* • , ^......
L

Nekatere udeleženke II. tečaja bolniških strežnic.
bila — katero je pa sijajno izvršil — razlagati higijeno in v to stroko spadajoče kemične spojine. Udeleženke, katerih velika večina je dovršila samo ljudsko šolo na kmetih, so nepričakovano dobro razumele razlago. Enako spretno je pojasnjeval dr, Ješe nauk o somatologiji (organih človeškega telesa). Vse to na predmetih iz narave. Tudi praktične vaje v bolnici je vodil in dajal dokaj pojasnil; enako dr. Pole in dr. Toplak.
Požrtvovalnost slavnega učnega osob-ja je bila tem večjega pomena, ker so gospodje poleg svojih obilih stanovskih opravil poučevali v tečaju tri tedne vsak dan že navsezgodaj.
Za teoretičnim poukom je sledila štiritedenska praksa. Tu so učenke večkrat okušale težavna opravila bolniške strežnice. Kako je mogoče vztrajati celo z veseljem in ljubeznijo tudi v najtežjih opravilih, to je pokazal preč, g. dr. Nastran z globoko zamišljenim verskim poukom. Brez te pcdlage bi menda ne mogla vztrajati niti vsaka druga, zlasti ne pri pretres-
nejša zahvala. Nič manj topla zahvala gre veleblag. g. ravnatelju dr. Dolšaku kot voditelju, gg, primarijem, vsem gg, zdravnikom, preč. g. dr, Nastranu, blagim čč, redovnicam, zlasti čč. ss. Rafaeli in Ambergi in vsem, ki so se požrtvovalno trudili s poukom; enaka najtoplejša zahvala preč« predstojništvu v Marijinem Domu, ki je imelo toliko opravila z oskrbo učenk,
S prirejanjem teh tečajev se izvršuje veliko delo v blagor ljudstva. Naj bi se v mnogem številu udeleževale dekleta III, tečaja bolniških strežnic!
Vaše zdravje si ohranite! Oslabelost in bolečine izginejo ! Vaše oči, živci, mišice, kite se okrepijo, spanec ozdravi, Vaše splošno zdravje se zopet utrdi, ako rabite pristni Fel-lerjev fluid z znamko „F.lsa-Fluid". Dvanaj.sto-rica za poizkušnjo 5 kron franko. Izdelovatelj samo lekarnar F. V. Feller v Stubici, Elsa trg št. 16 (Hrvatsko)	c
Inž^narska akademija «
Wi*7mr ftstopp Za strojna m e «»tr. Inie- Џ ^ И13Ш1Г, UslSeS. jierje, stavb. Inienerje. se- T omatre ln arhitekte. — Železobetonska ^raJnja ш *
kulturni tehnik . Novi laboratoriji.	9
staiii vriemar Absolventi višjih obrtnih šol se sprejemajo. • • •
ospodinje
so s Kolinsko kavno primesjo v korist obmejnim Slovencem kar najbolj zadovoljne, kajti edino s tem kavnim pridatkom se da napraviti res dobro kavo. Dobra je samo tista kava, ki ima dober okus, prijeten vonj in lepo barvo — teh lastnosti ne moremo pogrešati pri nobeni kavi. In te lastnosti daje kavi v najpopolnejši meri samo Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem. To je razumljivo, če se pomisli, da je Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem napravljena iz najizbranejših surovin po načinu, ki se je kot najboljši obnesel in so ga kot takega tudi strokovnjaki v dolgih preizkušnjah spoznali. Z eno besedo: Kolinska kavna primes je po pravici na glasu kot najboljši kavni pridatek. Го je prvi glavni vzrok, da se je Kolinska kavna primes v.korist obmejnim Slovencem slovenskim gospodinjam tako zelo priljubila.
Nič manj važen pa ni drugi vzrok, namreč ta, da je Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem pristno domače blago, in sicer edino te vrste na celem slovanskem jugu. Jasno je, da vsaka gospodinja vedno v prvi vrsti pri nakupovanju blaga vpošteva domače blago, če je le vsaj enakovredno s tujim blagom, še bolj pa seveda, če je domače blago boljše, kajti zavedna gospodinja dobro ve, da tudi nji pripada naloga v našem narodnem življenju, in ta naloga leži v veliki meri tudi v tem, da z nakupovanjem domačega blaga podpira domačo industrijo in domačo trgovino.
Izvrstna kakovost Kolinske kavne primesi v korist obmejnim Slovencem in pa dejstva, da je ta kavni pridatek edino domače blago te vrste, sta vzrok splošne priljubljenosti tega kavnega pridatka pri slovenskih gospodinjah.
Prav posebno povdariti je treba še to, da je ta kavna primes, kakor že njeno ime kaže, na prodaj v korist ob mejnim Slovencem. Delo za obmejne Slovence, ki ga tako uspešno vrši „Slovenska Straža", zasluži krepke podpore, in ta podpora obstoji v veliki meri v tem, da se kupuje blago, ki je naprodaj v korist obmejnim Slovencem — in tu zavzema važno mesto ravno Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slevencem. Pri nakupu je treba strogo paziti na napis v;v korist obmejnim Slovencem" in pa na to, da je na vsaki škatljici pritisnjen pečat „Slovenske Straže«.
Lep okrasek
za vsako sobo so smirna imit. stenske preproge. Št. s097 v I. kakovosti, na obeh straneh enaka v različnih vzorcih kakor: srnjakova rodbina, labod, škrat, lev, lovski pes, dve papigi, lisica, tiger, gosi, srne, jeleni, v lepih barvah izvršena, toi cm široka, 2i 0 c-> dolga, komad po K r. ei ; št. 2< 98, ista z okraski srne, jelena, leva. psa, približno 90 cm široka, 180 cm dolga samo K 4 80. Največja izbera namiznih in posteljnih
garnitur, flanel, spalnih odej, šivalnih odej itd. Nikak riziko! Zamena dovoljena ali denar nazaj! Razpošilja po povzetju ali naprej plačilu c. in kr. dvorni založnik
Jan Konrad
razpošlljalnlca v Bruxu št. 4481 (Češko).
Olavnl cenik s looo slikami na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Iz najboljšega švedskega gradiva.
i„]iiwo"-Separoior
Zajamčeno najostrejSe posnemfnje.
Posname v uri 125 litrov, Lena K 150'—.
Tako cen in dober str^j se do sedaj še ni izdeloval
Cenike pošilja na zahtevo:
Josip Drol
Ljubljana Kollzef 69
generalno zastopstvo tovarne mlekatskih 3766 strojev (s)
Jnrani in Wolfrnm
Dunaj XX 2.
milijon edej ш konie
kompl. veliKe
Le K 195
Neobhodno potrebne za vsakega lastnika konj, so naše Bvetovnoznane, nepre-močljive, zelo trpežne odeje za konje, ki so izdelane lcompl. vel. iz posebno debelo, tople, brnske volne, vsled česar varujejo konje pred vsakim pre-hlajenjem in obdrži vedno zdrave. Naše trpežne odeje za konje se dobivajo v vsaki poljubni barvi in se prodajajo od propadle tovarne 3335	po naslednjih izredno nizkih cenah:
1 komad: konjska odeja, kompletna, velika, le . K 1.95 3 komadi konjskih odej, „	„ „ . „ 6*70
6 komadov „	„	„	„ „ . „ 11*—
m. SwoIioda, Uunaj III., Hiessgasse 13-106.
X)bteUno J^erje.
t kg sivega skubljenega K £•—, boljšega K 2-40, pol belega prima K 2'80, belega« 4'—, tinega mehkega puha K J. prvo rstnega K 7 —. 8 — in 9 00. Sivega puha k o —, /•—, belega finega K 10-—, prsnega puha K12-—, odpet kg naprej franko.	2420
Douršene napolnjene postelje
Iz gostega, trpežnega. rudečega modrega ali belega inlet (nankingj blaga 1 pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zgiavnkama, vsaka ca 80 cm dolga, no cm široka, zadostno napolnjena z novim sivim, puhastim in terpežnim posteljnim perjem K 10—, s polpuliom K 20'—, s puh perjem K 24'—. Posamezni' pernice K to —, 12-—, 1"—. tO' — . Posamezne vzglavnice K 3-—, 3 50 4 - . Pernice 200X140 im venke K 13 —, 1Г-—,18 —, 20 —, Vzglavnice 90X7o cm velike K 4-50, 5 —,5 50 Spod. pernice iz najbolšega gradla za postelje 180X110 cm velike K 13"— in 15'—, ražpoši-ja od IU r naprej franko proti povzetju aH predplačilu.
Maks Berger Dešenica št. a/235 Češki les.
Niliak riziko, ker se zamenjava dovoli ali denar vrne. Bogati ilusir. cenik- vsena postelnega blaga zastonj.
aS&Gliši iesld izvori
_ novega, sivega, skubljenega postelinega perja 2 K, boljšega; K 2 40, polbeleca K 2 8". belega j K 4, boljšega K e, snežnobeleoa za gospodo K 8, puha, sivega K 6, 7, in 8, pul a be.eea K 10, prsnega puha K 12, cesarskega puha K 14, od 5 kg naprej franko.
Do mm posfeie z^f^^Ss;
blaga, 1 pernica, oisoli 180x120cm velika z dvema zglav-nic na vsaka ca 80x60 cm velika, zadostno napoln ena z novim sivim trpežnim perjem K 16, s polpuliom K 20, s puhem K 24, pernica ssma K 12, 11 in :c. Zglavnlca sama K 3, 3 50 In K 4, pernica cal80xi40cm velike K 15, 18 in K 211, vzglavnice ca S>0x70i m velike 4 50 5 in K 5-50, spodnja pernica ca 180xli6cm vcl ka K 13, 15 in K 18. Otročje postelje, posteljne preobleke, platnene rjnhe, flanelaste odeje, koltri modroci itd. najceneje razpošilja po povzetju, od 10 K naprej franko
Josip Blahnt, Bešenice 35 (Gcttl les)
Za neugajajoče zamena ali denar nazaj. Zaihtevajte iln-3549	strovani cen k zastonj in franko
skrbno izstreljen z državnim pečatom za streljanje. Le dobra kakovost in lepo izdelano bla^o. Jamstvo za dobro tunkcijoniranje. Štev. 100 Lelau-cheur-samokres, kaliber 9 mm, 6 strelov za patrone s Štifto m s
svetlopoliranim orehovim držalom varnostnega zapora, dolgost 24 cm K 8*—; štev. 101 kaliber 9 mm najnneji poniklan K 9'—; štev. 104 samokres s centralnim zapa-ljenjem kaliber 9 mm, 6 strelov, 22 cm dolg K 10"—; stev. 105 isti najflneje poniklan kaliber 9 mm, 21 cm dolg K 11*50. Največja izber samokresov, žepnih pištol, tercerol, pištol za gonjače in vinogradnike, flobert-. Tešings lovskih pušk, lovskih potrebščin, streliva itd. najdete v mojem glavnem katalogu s 4000 slikami, ki se pošlje vsakomur zastonj in tranko. C. ln kr. dvorni z al o ž- VQh l/nviviri razpošiljalnica v Brfii-u št.
nik ЈиП feVUIildU, 4485 (Češko). Pošlje se po povzetju Nikak riziko! Zamena dovoljena ali denar nazaj.