Poštnina plačana » gotovini. Leto XIX., št. 23 Ljubljana, petek 28. januarja 1938 Cena 2 Din up« n ■ o.olvo wjuuijM.ua tvuaJijeva Ulica 5 - leleroD št S12Z i 123, 31/4 {125 ilZb fnseratm JddeieK. L.juDijana Selen-Dur*ova UJ 6 - lel 5392. iJ4»2. Ieit-roD St 4455 PodiuZnica Maribor: GrajsKl trg 1. Podružnica Celje Kocenova ul St. 2 IelefOD St IHO Računi pr. pošl eek zavodih: Ljubljana St 11 842 Hraga čislo 78 180, Wler St >05/41 izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—k Za Inozemstvo Din 40-—. Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122. 3123. 3124. 3125 3126 Maribor, Grajski trg St. 7. telefOD St 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica Štev. 1, telefon št 65 Rokopisi se ne vračajo. Pogrešila gospodarska politika Lju&ijane Predlog ljubljanskega proračuna za leto 1938/39, ki je bil v torek razgrnjen na mestnem magistratu, kaže še bolj kakor proračuni za zaanja leta izrazito tendenco, iztisniti iz mestnih podjetij čim več dohodkov za splošne potrebe občinskega gospodarstva. Ljubljanska občinska uprava to svojo namero izrecno priznava, saj je lani postavila načelo, da je treba vsa mestna podjetja organizirati tako, da bodo s svojimi dohodki pomagala kriti mestni občini njena bremena. V resnici so v predlogu novega proračuna znova znatno povišani prispevki, ki jih morajo mestna podjetja dajati splošni mestni blagajni. Tu je predvsem mestna elektrarna, ki je morala še po proračunu za leto 1936 37 prispevati pod naslovom upravnega prispevka in doneska za vzdrževanje cest 2,677.000 din; v proračunu za tekoče leto je bil ta prispevek povišan že na 4,520.000 din, po predlogu novega proračuna pa naj bi mestna elektrarna v letu 1938/39 plačala pet milijonov 389 tisoč din tega prispevka. To pa še ni vse, kar mora mestna elektrarna žrtvovati za splošne občinske potrebe. Dajati mora brez odškodnine električni tok za javno razsvetljavo, ki ga mora sama plačevati Kranjskim deželnim elektrarnam in elektrarni v Tacnu. Denarna vrednost te žrtve znaša, če upoštevamo lastno ceno za električni tok, najmanj 700.000 din na leto. Poleg tega ie v vsakoletnem proračunu mestne elektrarne okrog 400.000 din za materialne izdatke za javno razsvetljavo in če računamo, da znašajo osebni izdatki za vzdrževanje javne razsvetljave 100.000 din, tedaj dob.mo poleg izkazanega prispevka 5,389.000 din še 1,200.000 din, ki jih mora žrtvovati mestna elektrarna za splošne potrebe občinskega gospodarstva, tako da se giblje po predlogu novega proračuna celotni prispevek okrog 6.600.000 d;n. To je ogromen znesek, če upošteva-ma, da znašajo po tekočem proračunu skupni dohodki mestne elektrarne od prodaje električnega toka 18 in pol milijona dinarjev, v predlogu novega proračuna pa so predvideni v višini 20 milijonov. Skoro eno tretjino vsega dohodka od prodaje električnega toka mora torej mestna elektrarna žrtvovati mestni občini. Iz tega sledi, da bi bila lahko cena električnemu toku v Ljubljani za skoro eno tretjino manjša, če mestna elektrarna ne bi imela teh znatnih bremen. Spričo teh bremen se ne smemo čuditi, da znaša cena svetilnemu toku 5 din za kilovatna uro, medtem ko računa Električna zadruga v Šiški za svetilni tok le 2.90 din. Zadnja leta opažamo, da znižujejo povsod v državi ceno električnemu toku in bodo kmalu vsa večja mesta v naši državi imela po večini cenejšo tarifo nego Ljubljana, čeprav je bilo še pred nedavnimi leti ravno obratno. V tem pogledu prednjači sedaj zlasti beograjska občina, ki je že ponovno znižala ceno in je pred dobrim mesecem sklenila navo pogodbo za dobavo električnega toka, tako da bo odslej pri enaki količini porabe plačala za električni tok na teto 5 milijonov manj. Vso to razliko pa bodo uporabili za znižanje cene industrijskemu toku, da čim bolj privabijo industrijo na področje občine, ki vrhu tega pobira najnižjo dok'ado v naši državi. Ta politika beograjske občine kaže tudi že lepe uspehe in šele nedavno smo poročali, da so Zedinjene steklarne d. d. sklenile preseliti svoje tri tvornice stekla iz Slovenije v Zemun. Na sličen način kakor pri elektrarni skuša mestna občina čim več iztisniti tudi iz ostalih mestnih podjetij. Mestna klavnica, ki bi morala biti že po svojemu namenu občekonstna ustanova za zboljšanje higiene pri pripravi živil, je morala že v 1. 1936 37 po proračunu plačati mestni občini na upravnem prispevku in priznavalnini 782.C00 din. Za tekoče leto mora plačati 958.000 din, po novem proračunu pa 1,138.000 din. V tej zvezi moramo omeniti tudi mestni vodovod, ki od lanskega leta formalno ni več mestno podjetje, ki pa ga moramo navzlic temu še vedno prištevati k mestnim podjetjem. V tekočem proračunu so dohodki vodovoda skupaj z vodovodno naklado predvideni v višini 9.1 milijona dinarjev, osebni in materialni izdatki pa 3 milijone, tako da znaša čisti presežek preko 6 milijonov dinarjev Iz tega sledi, da morajo prebivalci Ljubljane plačati za vodo trikrat toliko, kolikor stane voda mestno občino, zato pa ima Ljubljana tudi najdražjo vodo. Če vse navedene zneske seštejomo, dobimo ogromno vsoto 13.8 milijona dinarjev, kolikor donašajo neposredno in posredno mestna podjetja (elektrarna. klavnica in vodovod) občini za potrebe splošnega občinskega gospodarstva Ta znesek predstavlja v resnici davek ki ga oblina nalaga oreko mestnih oodjetij s tem. da ta podjetja zaračunajo pretirano visoke tarife za usluge, ki jih nudijo prebivalstvu. To davčno breme je v resnici mnogo ob-čutnejše nego visoka 60 odstotna do- JUBILEJNA SEJA SVETA DN Anglija, Francija in Rusija so naglasile svojo zvestobo do načel ženevske ustanove ter se izrekle tudi za sodelovanje z nečlani Ženeva. 27. jan. br. Svet Društva narodov je imel danes popoidne nejavno, zvečer pa prvo javno sejo svoiega jubilejnega stotega zasedanja Seja je potekla popolnoma v znaku jubileja. Vsi govorniki so se ba-vib v svojih govorih s cilji in nalogami ženevske ustanove. Angleški zunanji minister Eden. francoski zunanji minisaer Delbos in ruski komisar za zunanje zadeve Litvinov so v svojih govorih podčrtali voljo svojih držav, da ostanejo zveste načelom Društva narodov, v kolikor se nanašam na mednarodno sodelovanje ter ohranitev in učvr stitev miru. Vsi trije so poudarjali, da je baš v današnjih težkih časih potrebna vse stranska odločna volja da se ženevska ustanova izpopolni da bi mogla čim bolje m uspešneje izpolnjevati svojo nalogo. Potek seje V kratkem otvoritvenem govoru je predsednik iranski delegat Mustafa Adle poudarjal pomen stotega zasedanja sveta DN ter izjavil, da je kljub dozdevnim neuspehom treba storiti vse, da prodro načela Društva narodov, ki je postalo že življenjska potreba. Anglija in DN Angleški zunanji minister Eden je nato prečital naslednjo izjavo: Sedanje zasedanje Društva narodov je stoto, kar dovolj jasno kaže. da je imelo uspehe, ki jih ne smejo pozabiti niti oni, ki bi hoteli govoriti samo o njegovih neuspehih. Težje je reklamirati diplomatske uspehe, dočim, imajo diplomatski neuspehi posledice, ki dolgo trajajo. Društvo narodov ie lahko ponosno na svoje uspehe. Navzlic temu ne smemo zapirati oči pred gotovimi prav žalostnimi dogodki, posebno ne pred izstopom nekaterih njegovih najpomembnejših članov. Društvo narodov naj vedno vpošteva dejstvo, da ie sodelovanje omeieno in da so s tem možnosti izvajanja funkcij, ki so mu bile prvotno določene, tudi omejene. Prisiljeni smo z obžalovanjem priznati to oko^ost, vendar smatra anglfška vlada za primerno. da izjavi v trenutku, ko mora priznati izstop nekaterih članov Društva narodov, da je njena vera v cilje in ideale Društva narodov ostala nedotaknjena. Načela, na katerih so ustanovili Društvo narodov, so izhodišče mednarodnega sodelovanja in mednarodnega miru in varnosti s pomočjo spoštovanja mednarodnega priva. Ang'e-ška vlada ie odločen pristaš teh načel. Mislim. da si ne moremo predstavljati pravega miru in ureienega napredka brez so-delovania vseh narodov pri sistemu, ki bi se ne opiral na ta načela. Zaenkrat moramo priznati, da v sedanjih okoliščinah DN ne more uresničiti vsega tega, kar smo od njega pričakovali. Mislili smo, da bo zbralo vse narode sveta proti vojni in krivici. Rodilo se je v splošni želji, da prepreči povratek strahot, ki jih je doživel svet. Društvo narodov je bila misel, ki so jo narodi pozdravili, ker je ustrezala njihovim neposrednim in spontanim čustvom. Ker verujemo v te pobude, smemo računati, da bo na koncu ideja DN zmagala in da bodo nesoglasja omejena samo na vprašanja metode. Zato smatra angleška vlada kot bitno, da se naj v teh hudih časih ohrani to, kar še obstoji. Društvo narodov je kljub omejitvi njegovega dela najboljše orodje, ki more pospeševati načelo mednarodnega so-delovanm. Angleška vlada hoče to sredstvo ohraniti in ga podpirati v skladu z razmerami in v mejah možnosti. To orodje naj postane čim boli učinkovito. Angleška vlada je voljna sodelovati nri vsakem delu DN. ki bi se ga udeležile drža-ve-nečlanice. Prav tako smatra, da ne ovira prijateljskih odnošajev z državami-ne-članicami okolnost, da je ta ali ona država članica DN. Francija solidarna • z Anglijo Francoski zunanji minister Delbos je izjavil, da bi vsaka odpoved načelom pakta Društva narodov povzročila poslabšanje mednarodnega položaja. Načela Društva narodov se morajo ohraniti in še ojačiti Španska državljanska vojna, katere razširjenje na druge države se je zdelo nemogoče. je vendarle povzročila nevarne komplikacije in je imela neposreden vpliv tudi na razvoj dogodkov na Daljnem vzhodu. One države, ki očitajo Društvu narodov njegovo ideologijo, bi bile morale same ustvariti drugo ideologijo Sistem dvostranskih pogodb, po katerih stremijo te države, se vedno bolj razvija v sistem kolektivnih dogovorov Francija bo ostala klada na neposredne davke, ki donaša le 8.4 milijona dinarjev. Zaradi jasnosti celotne slike moramo še poudariti, da mestna podjetja sama iz svojih dohodkov obrestujejo in amortizirajo posojila za investicije, tako da prispevki za občino ne predstavljajo kake odškodnine za investicijski kapital. Mestna elektrarna in mestna klavnica plačata na leto poleg prispevkov za občino še 4 milijone za anuitetno službo posojil. Od ostalih mestnih podjetij so zadnja leta pritegnili k prispevanju tudi plinarno, ki mora sedaj plačevati na leto 25b.000 din prispevka. Po vsem svetu je namen mestnih podjetij, da služijo potrebam mestnega prebivalstva, odnosno da prebivalstvo obvarujejo pred izkoriščanjem po privatnih podjetjih, ki bi monopolistični položaj zlorabljala. V nasprotju s temi načeli skuša ljubljanska mestna uprava sama čim bolj izkoristiti monopolistični položaj mestnih podjetij s tem. da nalaga DrebivaMvu nrek-> t»h ood- -jetij nova davčn* bremena Vsiljuje se nam vprašanje, kam naj vse to vodi. ko je vendar dokazano, da Ljubljana vedno bolj zaostaja v svojem gospodar- zvesta načelom nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav ter se pridružuje stališču Anglije, da Društvo narodov ne sme postati ustanova za kristalizacijo mednarodnih konfliktov Demokratična in liberalna Francija je vedno pripravljena sodelovati tudi z narodi ki so izven Društva narodov, vendar pa je treba ugotoviti da ženevski instrument r3 vedno predstavlja največjo moralno in materialno silo sveta. Nevtralni blok proti obveznosti sankcij Zastopniki nevtralnih sil, odnosno »sil. ki so izven zvez« (Belelia. Nizozemska, Danska, švedska Norve*ka, Finska in Švica), so imeli danes daljši sestanek, ua katerem so razpravljali o skupnem stališču glede reforme pakta Društva narodov. Posamezni delegati so podrobno obrazložili svoja mnenja. Zastopniki skandinavskih držav so izjavili, da bi bilo treba precizirati obveznosti, ki jih določa čl. 16 pakta, ker se je sistem sankcij dosiej pokazal za nezadostnega. Skandinavske države bodo v bodoče smatrale gospodarske kakor tudi vojaške sankcije le za fakultativno določbo. Zastopnik belgijske vlade je izjavil, da si želi belgijska vl?da zagotoviti popolno svobodo glede presoje vseh okoiščin v primeru. da bi kdo od nje zahteval dovoljenje za prehod mednarodnih čet preko njenega ozemlja, ker smatra, da mora biti tudi dovoljenje za prehod čet povsem fakultativnega značaja, če se sprejme :-.e načelo o fakultativnem izvajanju vojaških sankcij. Švicarski delegat je izrazil željo svoje vlade, da bi se Švica popolnoma nevtralizirala Dosežen je bil sporazum, da bodo zastopniki omenjenih držav zavzeli končno stališče šele, ko bodo proučili izjave, ki jih nameravata dati na današnjem sestanku sveta DN zastopnika Velike Britanije in Francije, v ostalem se razprava o tej stvari ne bo pričela takoj, ker bi bilo po njihovem mnenju primernejše, da bi se ves problem razčistil najprej v odboru za reformo pakta Društva narodov, ki proučuje poročilo lorda Cramborna o univerzalnosti Društva naroaov. Zastopniki štirih nevtralnih sil v tem odboru, namreč švedske, Švice, Belgije in Nizozemske, bi mogli v takem primeru podati v od boni istovetne izjave glede fakultativnega značaja gospodarskih sankcij. Ce bi pa zastopnik švedske spoznal za primerno, da že nocoj precizira stališče svoje vlade, in odgovori na francosko ali angleško izjavo, ali pa celo izjavo kakšnega drugega delegata, ki bi insistiral na obveznem značaju 16 člena pakta Društva narodov, bo to storil brez oklevanja. Glede problema popolne švicarske nevtralnosti smatrajo, da bi ne bilo primerno načeti to vprašanje že na sedanjem zasedanju sveta Društva narodov, ker je še na dnevnem redu odbora Društva narodov, v katerem je zastopanih 28 držav. Mala antanta za brezpogojno zvestobo DN Glavna pozornost je slej ko prej posvečena zakulisnim razgovorom, ki se vodijo na vse strani. Tako so imeli ločeno posvetovanje zastopniki Male antante, ki so zavzeli enotno stališče glede vseh vprašanj, ki so na dnevnem redu. zlasti v pogledu revizije pakta Društva narodov. Zastopniki Male antante, kojih stališče bo na seji tolmačil rumunski zunanji minister Micescu, kot začasni predsednik stalnega sveta Male antante, so se izjavili za brezpogojno zvestobo Društvu narodov in pruskem razvoju, ker se je zaradi pretiranih bremen industrijska in obrtna podjetja vedno bolj izogibajo in obstoja nevarnost, da bodo fiskalna bremena končno prisilila tudi že naseljeno industrijo in obrt, da se izseli iz Ljubljane. To je pa tudi najslabša socialna politika, ki si jo moremo misliti, kajti posledica gospodarskega zastoja mora biti le naraščanje brezposelnosti. Kaj pomagajo znatni občinski izdatki za podpore brezposelnim delavcem, če občina na drugi strani s svojo fiskalno politiko sama povzroča novo brezposelnost. Mislimo, da mora občina v svojem delokrogu voditi socialno politiko predvsem s tem, da ustvarja pogoje za gospodarski razvoj na občinskem področju in ustvarja možnosti za delo in zaslužek. Če izvzamemo delomrzneže, je gotovo vsakemu liubše delo. kakor pa prosjačenje za podporo, ne glede na to, da ie končno tudi občinski blapaini v korist, če s Dametno gosnodar?ko politiko omogoči sološno oživlienr? gospodarstva in nove možnosti dela čimer se zmanjša potreba izdatkov brezposelne podpore. ti vsakim revizionističnim eksperimentom. Veliko važnost pripisujejo v ženevskih krogih tudi razgovorom, ki iih vodita Eden in Delbos Franciji in Angliji grs predvsem za to. da odvrneta nevtralne države od zahteve po reviziji sankcijskih določb pakta DN, ter odstranita vse, kar bi utegnilo odvrniti Poljsko od Društva narodov Beck je namreč že zagrozil z izstopom Poljske iz Društva narodov če se bo še nadalje vodila politika, ki razdira, ne pa pospešuje mednarodno sodelovanje \Tajveč dodeljeno posameznim novim zavodom. Bržkone bo zagrebškemu pripadalo poleg ozemlja savske, tudi ozemlie vrbaske banovine. Vsekakor bo ostala Dalmacija še nadalje v območju ljubljanskega Pokojninskega zavoda. Nemški premog za naše železnice Split, 27. jan. o. V Split je prispel clane6 grški tovorni parnik z 2.000 ton nemškega premoga za n^e državne železnice. Naša država je za likvidacijo našega trgovinskega salda v Nemčiji naročila pri nemških premogovnikih 300.000 ton premoga. Grški parnik je pripeljal prvo pošiljko. Ves premog bodo s parniki prepeljali v Split, Dubrovnik in na Sušak. Samo v Split bo prispelo okrog 20 parni kov z nemškim premogom. Naročila so bila izvršena baje tudi zaradi tega, ker naši domači premogovniki niso mogli v zadostni meri in pravočasno oskrbeti naših državnih železnic s premogom. Zemun : Beograd 1:1 Beograd. 27. jan. Na igrišču BSK sta danes reprezentanci Zemuna in Beograda vpričo 1.500 gledalcev odigrali prijateljsko tekmo, ki je končala z rezultatom 1:1 (1:1). Beležke Doklada Kmetijske zbornice na zemljarino Kakor smo že poročali, je banska uprava odobrila proračun Kmetijske zbornice za dravsko banovino. Tozadevni razglas je objavljen v zadnji številki »Službenega lista banske uprave«. Iz razglasa je samo razvidno, da znaša proračun 1,100.000 Din in da se bodo ti izdatki krili z novo do-klado na zemljiški davek v iznosu 5°/« osnovnega državnega davka. Kmečki posestniki bodo torej odslej plačevali poleg občinskih in banovinskih še doklado za Kmetijsko zbornico. Upravičena njihova želja je, da se jim zato vsaj sporoči, kako bodo ti njihovi novi prispevki porabljeni, da se torej objavi tudi proračun Kmetijske zbornice, enako kakor se objavljajo državni, banovinski in drugi javni proračuni. Ljubljansko volišče za senatorske volitve Volitve senatorjev se vršijo, kakor zna. no, na sedežih banovin, tako da je za vsako banovino samo eno volišče. V zadnjem »Službenem listu banske uprave« je razglašeno, da bo za dravsko banovino volišče v Ljubljani v veliki dvorani mestnega magistrata. Volitve bodo v nedeljo, 6. februarja. Zanimivo glasovanje Iz Laškega nam pišejo: Pri jesenskih naknadnih prekomasacijah občin je bila med drugimi spojena tudi občina mesta Laškega z okoliško kmetsko občino Marijagradec. Proti spojitvi je vložil dr Roš, odvetnik in bivši župan v Laškem, pritožbo na Državni svet V zvezi s to pritožbo je bil laški občinski odbor pozvan, naj se izjavi za ali proti združitvi obeh občin. Pretekli teden je bila zaradi tega seja občinskega odbora, ki je od zadnjih volitev v rokah JRZ. Seje se je udeležilo 17 odbornikov. Glasovanje je bilo tajno in je dalo presenetljiv rezultat, da ni glasoval niti en odbornik za združitev. Trinajst odbornikov je glasovalo proti spojitvi občin, štirje listki pa so bili prazni. Razume %e. da je glasovanje zbudilo po mestu veliko senzacijo in izzvalo živahne komentarje, pa še večjo radovednost, kako se bo zadeva razpletala naprej. Dvojno naziranje o državi »Slovenski obrtnik« glasilo Zveze slovenskih obrtnikov, pristašev JRZ, objavlja v svoji zadnji številki notranje politični pregled, v katerem med drugim pravi«: »V notranji politiki je bila borba ob predlogu konkordata tak dogodek, katerega posledice se bodo vlekle še v naslednjem letu. Dno te borbe je dvojno naziranje o državi. Nekateri namreč pravijo in dokazujejo, da je naša država razširjena nekdanja kraljevina Srbija, če je torej temu tako, potem se pač morajo vsi zakoni nekdanje kraljevine Srbije raztegniti na vse razširjeno ozemlje, njena vera mora postati vera vsega novega ozemlja, njena pisava službena pisava po vsem novem ozemlju, njen jezik službeni jezik »proširene otadžbine«. Drugi pa trdijo, da je država Jugoslavija nova tvorba, ki je nastala po svobodnem sporazumu Slovencev, Hrvatov in Srbov.« Senzacija in njen odmev »Venkov«, glavni organ češkoslovaških agrarcev, Je pred dnevi objavil na prvi pogled neverjetno senzacijo o nekem dozdevnem »tajnem dogovoru« med Jugoslavijo in Nemčijo »o ukrepih za prepre-čenje poskusa habsburške restavracije v Avstriji«. To senzacijo je dunajska vladna »Reichspost« objavila z naslednjo zanimivo pripombo: '.Pričakovati smemo, da bo Berlin (Beograd namreč ni dolžan upoštevati avstrijsko-nemškega sporazuma z ima v posesti in v upravi »KmeA-ska posojilnica« v Ljubljani, je v zadnjem času deležno posebnega zanimanja. V preteklem letu je imel kopališče v najemu g. dr. Poščič, agTonom, ki ga je voljan prevzeti pod shenjmi pogoji tudi v tekočem letu. Poleg njega so se javili še druga interesenti, ki bi radi prevzeli kopališče v nojem. Krajevni čiriitelji. ki so na kojjali.šču naj olj zainteresirani, pa žele, da bi kopališče kupila kr. banska uprava. V ta namen ee jo posebna deputacija že pred več tedni oglasila s svojo željo pri g. banu dravske banovine, v istem smislu je bila vložena tudf posebna prošnja s podpisi večjega števila prebivalcev topliške občine. Ravno te dni se .je mudila v zdravilišču Dolen;skih Toplicah posebna banovirska komisija, ki je pregledovala in cenila vse naprave, kar je v zvezi z zanimanjem kr. banske uprave za odkup termalneira kopališča. V interesu kopališča samega, ki se more po zdravilnosti vode meriti s slovitimi svetovnimi kopališči, kakor tuli v interesu vse Dolenjske bi pač bilo. da se kr. banska uprava končno ven lar odloči ter odkupi Dolenjske Toplice. e čemur hi vsa Dolenjska mnogo pridobila. Uspešna raziskovanja onkraj Velenja Društvo „Speleusu je našlo številne starinske ostanke Menda nobeno društvo v šaleški dolini ne šteje tako malo članov, kakor jamarsko »Speleus« in vendar je občni zbor podal lepo sliko uspehov. S pristopom 3 članov na obč. zboru šteje društvo 28 članov, blagajna pa premore še nekaj dinar-čkov za kako znamko in slično. Ni pa tako brez pomena delo v pretekli društveni dobi. Lani sta posetila našo »Hudo Luknjo« in »špehovko« dva profesorja iz Nemčije, kamor ju je zvabilo znanstveno poročilo prof. Brodarja iz Celja, ki je minulo leto izkopaval v »špehovki«. Društvo »Speleus« je kopalo 21 dni, večinoma ob nedeljah in praznikih, Muzejsko društvo iz Celja pod vodstvom g. prof. Brodarja pa 38 dni. Med raznimi izkopanimi predmeti je 53 komadov kamenitih artefaktov iz paleolitske dobe, koščena harpuna zelo lepe oblike iz dobe na prehodu paleolitika v neolitik, zelo dobro ohranjeno koščeno šilo, 14 cm dolgo, iz mlajše paleolitske dobe. Od leta 1935., odkar vrši izkopavanje naše društvo, se je izkopavalo v »špehovki« 68 dni. Vse najdene predmete, kalerih je skoraj 120, smo oddali muzeju v Celju. Zbirko bo uredil in strokovno opisal g prof. Brodar. Del tega bo objavljen letos v strokovni knjigi »Quartaer«, ki izide v Nemčiji. Pri izkopavanju v »špehovki« smo naleteli na velike množine kosti jamskega medveda. Sodeč po številu najdenih čekanov, je v tej jami poginilo okrog 315 medvedov. Iz razbitih kosti, osobito velikih ce-vastih kosti, bi bilo sklepati, da je vsa ta množica jamskih medvedov izdihnila pod roko pračloveka. Pregledali smo tudi jamo »Hudo Luknjo« glede na morebitne arheološke najdbe. V »Zmajevem Kotu« smo naleteli na oglje, razne razbite lonce in obdelane kosti. Tudi v »plesni dvorani« smo našli takšne predmet. Tu pa ni bila mogoča popolna preiskava, ker gre kulturna plast pod zidove plesišča. Vsi ti predmeti še niso strokovno pregledani, zato tudi še ni določena doba, iz katere izvirajo. Izkopavanja v »špehovki« so v prvem delu po večini zaključena. Jama je do glo-bočine 47 m točno izmerjena in vrisana v načrte. Drugi del jame še ni prekopan, ker gre kulturna plast tik pod površje današnjih tal, zato ni upanja na večje uspehe. Obenem tudi sedanja skromna sredstva tega društva ne dopuščajo raziskave drugega dela jame. Poleg izkopanin je postala naša jama znamenita po jamskih hroščih. G. Pretner iz Zagreba ki se je že parkrat podvizal na lov jamskih »zveri«-, je našel slepega hrošča, ki je še nepoznan in ga je zato krstil za Aphaobiella Tisnicensis, ker je ▼ najbližjem sorodstvu z rodom Apliaobius, Tisnicensis pa zato, ker živi v jamah gore Tisnik (Huda Luknja, špehovka. Pilanca in jame nad požiralnikom Ponikve). G. Pretner domneva, da so tudi stonogi, ki jih je našel v naši jami. še nepoznani. Te živalce so bile po najdbi razposlane Sirom sveta in tako širijo znanje o našem kraju. nas v s«nd trap II obCuten tnrui. Ko je po 12. uri streljanje utthnfto, smo se zopet začeli pomikati proti Veliki taufc-vi vsi. ki smo bili rasBoeščeoi v gornji DramlJL Lovci spodnje Dramlje so imeS nalog Spiček obkrožiti in se pomakniti s severa« na Juino-vztoodno stran. Pti Veli«« ld bukvi smo že na£U zbrane tovce iz špi-£ka in bližnje okolice s gonjači. Toda kaj vidimo! Ne med lovci, še manj med go« nja« ai bilo tistega običajnega veselja po uqpefaem levo. Vet je bilo potrto, kajti agrečSi so bili trije lovci, sami priznani, aameafrpvi strelci kar 4 artnje in niso wv ©maže vesti • Umrl Je novinar Ivan Mladinec v New Torku. V neki newyorški bolnišnici je unirl zaslužni jugoslovenski novinar, pisatelj in kulturni delavec Ivan Mladineo. Star je bil komaj 49 let in postal je žrtev raka. Doma je bil z otoka Brača v Dalmaciji in v Severni Ameriki je prebival že kakih 30 let. V Ameriki je dovršil visokošolske študije in postal lekarnar. Pri tem poklicu ni dolgo ostal in ves se je posvetil novinarstvu. Urejeval je razne liste hrvatskih izseljencev, pred 20 leti pa je postal vodja informacijskega oddelka, ki je mnogo koristil našim izseljencem, ko jim je dajal navodila za pridobivanje ameriškega državljanstva ter jim tolmačil sploh vse postave zveznih držav. Pomembna so nekatera njegova literarna dela, največ pa je koristil našemu izseljenstvu in stari domovini s svojim Narodnim adresarjem. ki opisuje vse izseljenske organizacije ter vsebuje tisoče in tisoče naslovov. Adresar je izšel v angleškem, slovenskem in srbohrvatskem jeziku. Pokojni Ivan Mladineo je bil pred leti na obisku v stari domovini in udeležil se je tudi kongresa slovenskega izseljenstva v Ljubljani. S požrtvovalnim delovanjem v raznih izseljenskih organizacijah si je postavil najlepši spomenik in ohranjen bo v častnem spominu. * Smrt zaslužnega srbskega esperanti-sta. V Beogradu je umrl še mlad Stevan živanovič, ki je bil vnet organizator espe-rantskih klubov v Beogradu in drugih mestih Srbije. Sodeloval je tudi pri mnogih mednarodnih esperantskih prireditvah in pridobil si je lepo število priznanj. Napisal .ie več knjig za učenje mednarodnega jezika, v rokopisu pa je zapustil tudi srb-sko-esperantski rečnik. Beograjski esne-rantisti so počastili njegov spomin na žalni seji. Pri lenivosti črevesja, črevesnem Katarju, obolenju danke. odstrani naravna *>Franz-«foscfova« erenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo Mnogoletne jzkušnie uče da uporaba »Franz-Jose-fcve« vode odlične regulira funkcije Črevesja Ogl reg. S br. 15 485-35 * Osebna vest. V višjo (6) skupino ja med drugimi napredoval vršilec dolžnosti direktorja na državni tekstilni šoli v Kranju g. dr. inž. Franjo Kočevar in ne inž. Hočevar, kakor je biio zadnjič objavljeno. ♦ Praktifni izpiti za otroške vrtnarice (zabavilje) se bodo pričeli v petek, dne 1. aprila ob osmih zjutraj na drž. učiieljišču v Ljubljani. Prošnje morajo biti koikovame z državnim kolkom za 10 in 20 din in oprem-ijene v smislu čl. 3 odstavek 2 začasnega pravilnika o opravljanju izpita za otroške vrtnarice. Priloge so: spričevalo, državljanska izkaznica, izvod iz uslužbenskega lista, ;;ratek opis življenja in zdravniško potrdilo o te!e?ni sposobnosti za delo otroške vrtnarice. Nasloviti in poslati je treba prošnje po uradni poti na izpitni odbor za praktične izpite za otroške vrtnarice na drž. učiteljišču v Ljubljani do 1. marca. Kandidatke naj se javijo pol ure pred pričetkom izpita v ravnateljev! pisarni. ♦ Za gorske vodnike ln nosače je bila že leta 1930 odobrena tozaaevna tarifa. SPD je lzvežbalo lepo število gorskih vodnikov. Vsi izprašani gorski vodniki so morali položiti posebne izpite ter imajo od sreskega načelstva potrjene vodniške knji žice. Le z vodniško knjižico se izkaže vodnik, da je upravičen vršiti vodništvo. Ob celodnevni zamudi znaša tarifa 120 din, za pol dnevno zamudo 60 din. ob potovanju v nočnem času je dodati še pribitak za vsako nočno uro po 10 din. Nošnja prtljage do 8 kg je vračunana v vodniški tarifi. Nosači, ki nosijo prtljago turista, ki pa niso upravičeni vršiti vodništvo, prejmejo za svoje delo ob celodnevni zamudi po 80 din, za poldnevno zamudo 40 din in ob potovanju v nočnem času pribitek 5 din za vsako no^no uro. Ako nosi nosač več kot 20 kg teže. dobi za vsak kilogram čez to težo kot posebno nagrado 4% od pristojbine Nosač iz Zlatoroga do Doma na' Kamni prejm* 30 din za prtljago do 12 kg. Planinci naj se poslužujejo gorskih vodnikov in nosačev. Imenik vodnikov je na razpolago v pisarni SPD v Ljubljani ter pri vseh podrržnicah SPD. ♦ Tržaške m-.rodne pesmi, zbral ia harmo-niziral Fran Venturini. Ljubljana 1938. Opa-lograiiral Silvester Orel. naslovno risbo izdelal prof. Saša Santel. Na 24 straneh je objavljenih 22 ljudskih pesmi, ki so jih svojčas prej>evali v Trstu in njegovi okolici. Skladatelj Venturini jih je rešil pozabljenja jih zapisal in priprosto harmoniziral, 16 za mešani in 6 za moški zbor. Zbirka je toplega priporočila vredna. DobrodoSla bo pevskim zborom. Tržačani naj jo pa pokupijo že za spomin na rojstni kraj in nekdanje lepe čase. Cena pariituri je le 12 din. Izdajo razpošilja skladatelj sam. Njegov naslov: Ljubljana- Kongresni trg. ♦ Prenapoln jene zagrebške šole. V Zagrebu je v 170 učilnicah preko 19 000 učencev. V vsakem razredu je dopoldne in popoldne preko 110 učencev in učenk. V naj- i krajšem času bi morali zgraditi štiri nova poslopja za osnovne šole in najmanj dvoje poslopij za meščanske šole, da bi bilo mogoče urediti pouk v skladu s pedagoškimi in higienskimi predpisi. + Putnik v Ljubljani (biljetamica se s 1. februarjem preseli iz Gaieve ulice začasno na Tyrševo cesto 5. številka telefona 24—72 ostane neiznremenjena. ♦ Veliko tatvino denarja osješke pošte pri vsej vestni preiskavi oblastva doslej še niso razjasnila. Ko so vozili, kakor znano, od ene pošte do druge v zaprtem poštnem vozu po^eg pisemske pošte tudi vrečo, v kateri je bilo 435.000 din, je neKdo voz odklenil in utekel z denarno vrečo. Voznik in poštni uslužbenec sta še videla hrbet moža, ki je z vrečo v roki izginil v stranski temni ulici. Preiskovalni organi so temeljito perlustrirali vse sumljive elemente v Osjeku in okolici in tako jim je postal sumljiv neki neznanec, ki je v eni trgovini kupil lepo obleko, v drugi pa čevlje. Ko so ga ustavili, so spoznali v niem znanega vlomilca Gordelia, katerega so takrat iskali po vsem Zagrebu. Vlomil je v neko zagrebško trgovino, odnesel precej denarja in pobegnil v Osjek. S tatvino poštnega denarja pa ni v nobeni zvezi. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. 1. Nori grooovi. V ljubljanski bolnišnici je umria gospa Ivanka Delistovjčeva. K večnemu počitku jo I odo spremili jutri ob pol 17. V Ribnici na Dolenjskem > umrla gosja Marirarefa Bregarjeva. Zalnjo pot bo nastopila jutri ob 16. Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Slovenka je zapustila 30 milijonov samostanu? >Deutsches Volksblatt« poroča iz Aten, da je tam umrla princesa Kokolanija, rojena Slovenka Karolina Prah. Prahovi so v zgodnji mladosti umrli starši. Vzeli so jo k sebi tuji ljudje, ki jim je pa pobegnila v Trst, od koder so jo zvabili trgovci z dekleti v Kairo- Tam se je seznanila z Dalmatincem Ivanom Tomičem, ki jo je poročil. Mož je zaslužil s tihotapstvom lepo premoženje in ko je umrl, je vdova podedovala milijonsko premoženje. Kmalu nato je vzbudila precejšnjo senzacijo vest, da je že priletno vdovo poročil neki grški princ. Zakon pa ni bil preveč srečen in princesa Kokolanija je kmalu odšla v samostan. Nedavno je umrla in vse svoje premoženje v vrednosti 30 milijonov frankov zapustila nekemu samostanu menihov v Jeruzalemu. 1» IIIS£ RHIHER * Razbojnik Ostojič je obsojen na smrt. Pred okrožnim sodiščem v Sremski Mitro-vici je bil razbojnik Duško Ostojič obsojen na smrt. Ostojič je lani, ko je pobegnil iz mitroviške kaznilnice, z nekim svojim pajdašem napadel paznika, potem pa je ns begu ubil v Kupinovu poštarico in nekega kmeta iz maščevanja, ker sta nekdaj pred sod ščem pričala p -ori .njemu ui p.\ >i njegovemu očetu, ustrelil pa je tudi nekega ribiča, ker mu ni hotel dati svojega čolna. Obsojenec je razsodbo mirno poslušal, njegov zagovornik pa je vložil priziv. ♦ Telefonsko žico so pokradli. V gozdu nad banovinsko cesto pri Hotiču so kmetje podirali drevesa. Veje so pri padcu potrgale telefonsko žico. a delavci telefonske sekcije so škodo brž popravili. Neki okoličan pa ie že naslednjo noč snel okrog 200 m bakrene žice in ie tako prekinil zvezo ter povzročil tudi znatno gmotno škodo. Oorožniki vneto zasledujejo tatu. sHgEE5E9gsaBreraai Jistn velika senzacija J Puccinijeva opera z Mart© Eggerth ln Jansm Kicpcro Jutri: KINO UNION filmu „ČAR BOHEMOV« Nekateri mlajši lovci so zopet pravili, da so imeli mnogo zabave med pogonom z lisicami, ki so se kar po dve skupaj čisto mirno sprehajale pred stajališči, kakor da bi bile slišale prepoved oskrbnika, ki jim je zagotavljal življenje Splošno pa je bilo mnenje med večino lovcev, da je bila tokrat velika pogreška prepoved streljanja lisic, kajti lisic bi bili že v prvem pogonu nekaj uplenili, ker so jih lovci videli nič koliko. Nikoli več ne bo tako ugodnega pogona na lisice na špičku. špiček je obsežen in okoli in okoli pokrit z mlajšim gostim smrekovim nasadom kot zaključni stožec pišečkega gorovja proti vzhodu. V teh mladih smrekovih nasadih, ki so navadno prepreženi s sre-botino in kopinjem, je pravo zatočišče divjih svinj in lisic. Zato je treba precejšnjega števila gonjačev, da priženejo kaj t. a svetlo. In tokrat je bilo gonjačev dosti. To se je videlo, da niso pregnali iz &pi-čka vseh svinj, ampak tudi vse lisice. Na drug: strani pa bi upler.itev lisic pokrila vsaj deloma velike režijske stroške tega lova in bi rešila na pomlad našim skrbnim gospodinjam mnogo kuretine ter marsikateri mladi snrei življenje. Četudi so bili večinoma vsi mlajši lovci naziranja, da s? mora 'ov na lisice čimprej ponoviti, dvomim da bomo našli v letošnji zimi tako ugoden dan. Lisice »e bodo začele v februarju p-.riti in ob svatovanju se potegne ta družba čez dan v lisičine, kjer Je varna pred preganjalci. Toda vršimo se k nadaljnjemu poteku našega lova! Ugotovljeno je bilo, da je divja svinja pobegnila wza$ za ček. Zato smo brž sklenili pogon okoli špička ponoviti Plezali smo po strmem pobočju na ozek hrbet in zasedli vsa sta-jališča od Špička preko Velike Vagle ta še po pobočju nizdol, kamor je prišel oni del lovcev, ki Je imel nalogo špiček obkrožiti, tako da smo špiček zopet zaprli. Ko so bili gonjači že prebrodili gesto smrečje ta prepodili več družin srn, se je pod stajališčem akademika iz Zagreba izmotala iz grmovja divja svinja obenem z lisico tako, da je bil trenutno uverjen, da ima dve svinji pred seboj. Ker je bil oborožen samo s šrotarico, ni hotel tvegati na daljavo 60 korakov strela z ide-alko. POvrh pa je še svinja ubirala korake točno proti sosednemu, niže stoječemu lovcu, ki je 3 krat upalil po njej. Vendar je svinja Se prilomastila do prihodnjega lovca, ki ji je z 2 streloma upihnil življenje. Svinja, okoli 80 kg težka, dveletna, lepa mladica, je bila zadeta z dvema kroglama tako, da se za smrekovo vejo pulita g. L. iz Brežic kot prvi in g. R. iz Krškega kot drugi strelec. Tudi lovci druge skupine so streljali po divjih svinjah, pa nič uplenili. Ravno tako ne oni v spodnji Dramlje- Ker pa nd bilo snega, se ni dalo točno ugotoviti, ako je kaj nastreljenega. Upamo, da ni! Zadnji pogon nas je združil pri g. Kostevcu. kolikor se lovci že niso takoj ob koncu pogona odpeljali. Pri Kostevcu smo potem svinjo Se nekajkrat temeljito pogodili, kakor je že običajno pri zadnjih pogonih. Končno je svinjo kupil breški mesar g. G. B. in jo takoj odpeljal s seboj s Ere&c*^ • Drnfibf it. (1hi> ta Metoda Jo vodil pok. g. Josip TuSak, posestnik ki trgovec Is Certcvenjakovcev, dta 1000. — Slava! ♦ Namesto venca na grob pok. dr. Alfreda Serka je daroval za občniske reveže na Vranskem g. dr. Eduard Ser ko, banovwki zdravnik na Vranskem, 200 din. Iskrena hvala! * Napad volkov na oroSnlško postajo. V gostivarskem okolišu so tolpe volkov letos že večkrat napadle samotna naselja. Zdaj so volkovi navalili na orožniško postajo na Vlajnicl. Pred polnočjo so čudni glasovi zbudili poveljnika postaje narednika Rudolfa Trtaajstiča, ki Je takoj vstal in pohitel k oknu. Petnajst volkov je stalo pred poslopjem in tulilo. Narednik je zgrabil za puško ln ustrelil tri volkove, dočim so se ostali razbežali. * Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. Iz Ltahliane u— Predavanje Prirodoslovnega društva. V torek bo predaval v mineraloški predavalnici univerze g. dr. Slavko Rakovee o temi: Kamni v človeškem organizmu. Začetek predavanja ob 18.15. u— KInb koroških Slovencev opozarja svote Člane in prijatelje na predavanje o Koroški (s skioptičnimi slikami), ki bo drevi v mali filharmonični dvorani. Vstop prost. u— »Po Korošci« je naslov predavanja, ki ga bo imel g. Fran Uršič drevi ob 20. v mali dvorani Filharmonije, Kongresni trg. CM družba vabi k udeležbi vse, ki se zanimajo za Koroško in za narodno-obrambno delo sploh. Vstopnine ni. u— Slovenski vokalni Kvintet. Naše najboljše vokalno komorno združenje priredi samostojen koncert v petek 4. februarja ob 20. v veliki Filharmonični dvorani. Slovenski vokalni kvintet štejemo med pevske korporacije, ki vživajo največjo priljubljenost in tudi sloves med našim narodom. Njegovi koncerti in koncertni nastopi sploh so v umetniškem oesiru vedno dovršeni .izredno priljubljeni so pa tudi člani kot koncertanti v naši radio-postaji. Petkov koncert nam prinaša več novih stvari, pojo. 9 umetnih zborov, 3 narodne pesmi, vmes pa pojeta Milan Jug ta Tone Petrovčič samospeve s spremljevanjem klavirja. Vstopnice se dobe v Matični knjigarni. n— V spomin blagopokojno gospe Terezije M. Jenkove so namesto vencev darovali Ruskemu rdečemu križm: ga. M. Hribarjeva, soproga senatorja din 200, ga. E. Zornova din 100 in ga. N. Mesnjajeva din 100. — Iskrena jim hvala! u— Dimnikarski pomočniki, ki jih predstavlja organizacija dimiikarskih pomočnikov za dravsko tanovino v Ljubljani, so že od konca decembra v mezdnem gibanju. Doseči hočejo, da bodo njihovi delovni odnosi urejeni v skladu e sedanjimi socialnimi predpisi. Najbolj so prizadeti starejši pomočniki, zlasti poročeni. Ker so nekateri mojstri naklonjeni težnjam pomočnikov, so ti prepričani, da bo mogoče urediti delovne odno šaje s primernim sporazumom, s kolektivno pogodbo. Organizacija dimnikarskih pomočnikov za dravsko banovino hoče priboriti svojemu članstvu zakonite pravice in je odločena vztrajati do uspeha ob moralni podpori vse naše javnosti. n— Vratar splošne bolnišnice prosi damo. ki je nedavno našla v bolnišnici nekaj denarja. da se oglasi pri njem. u— Slaščičarska prireditev s plesom bo 29 t. m. v hotelu Miklič. Sodeluje godba dravske divizije. Dotsra zemlia u— V počastitev spomina blagopojne gospe Hele Bleiweis-Trsteniške je darovala Jugoslovanskemu akademsku podpornemu društvu rodbina dr. A. Zalokar 100 din in so rodniki iz Norveške 100 din. Iskrena bvala' u— Ljubljanski šahovski klub je v sredo zvečer nadaljeval pred 14 dnevi prekinjeni izredni občni zbor, ki ga je vodil predsednik dr. Kasal. Najprej je bilo pre-čitano blagajnikovo poročilo, ki je navajalo vzroke klubove finančne krize. Pri prehodu na volitve sta se stvorili dve nasprotni skupini ta je debata mestoma postala zelo burna. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik prof. Slavko Osterc, I. podpredsednik inž. Zlat-ko \Veiss, H. podpredsednik geom. Ljudmil Furlani, tajnik Ciril Vidmar, blagajnik prof. čop, knjižničar Gabrijel Pintarič. gospodar Jože šiška, namestnika Lovše in Samobor, tehnični odbor Ciril in Milan Vidmar, nadzorstveni odbor Anton Preta-falk in dr. Josip Birsa, razsodišče dr. Sever in dr. Valentinčič. Zbor je zatem izvolil dr. Kasala za častnega člana, velemojstra dr. Vidmarja pa ponovno za častnega predsednika. Novi predsednik je razvil svoj delovni program, ki predvideva zlasti sanacijo kluba. u— Koliko dela in zaslužka bi dala gradnja palače tvrdke Bate v Ljubljani. Pred dnevi smo na kratko poročali, da zaradi formalnih zaprek tvrdka Bata zaenkrat bržčas ne bo gradila velike moderne palače na voglu šelenburgove ulice in Aleksandrove ceste. Zanimiv je podroben račun o tem. koliko zaslužka bi izgubili naši de;avci ta obrtniki, če bo izpadla ta po vsej priliki največja gradnja nove sezone. Za zidavo bi bilo treba 30.000 c>Kvskih dnin v >ieJ'i"5i! l.rOOOOO dta. Za odvoz zemlje od izkopa ter za dovoz proda za nasipe pa gramoza ta peska za železobeton bi bilo treba 8550 voženj z dvovprego. Tramovi ta s lopi, deske ta plohi za oder ta opaž, pa deske in letve za opažne zaboje, ki ostanejo v železobe-tonskih stropih, bi zahtevali 37 vagonov po 10 ton lesa. Oeimenta bi se potrošilo 86 vagonov, betonskega železa, vezilne žice ln žebljev za opaž 24 vagonov. Samo za zgradbo v surovem stanju — brez gramoza — bi morala železnica pripeljati v Ljubljano 147 vagonov gradiva, to se pravi 5 dolgih vlakov po 30 vagonov, a za prevoz od kolodvora do stavbišča, za dovoz gramoza in odvoz izkopa in lesa po uporabi bi bilo treba skupno 9400 dvo-vprežmih voz. če bi te vozove postavili po gorenjski cesti drugega za drugim, bi predstavljali strnjeno kolono od Ljubljane do Tržiča. Samo na pogodbenih taksah ln kolekih bi moral gradbeni podjetnik, ki bo delo prevzel, plačati 120 000 din. Z vso opremo vred pa bi palača tvrdke Bata veljala 9 do 10 milijonov dinarjev. INSERIRAJTE V „JUTRU" l K m o Dane« nepreklicno zadnjikrat!! TINO BOSSl T veUki ^bav111 P««111 1 MAHINELLA MMIMl 21-24;; ■ i "•«----- - .-? , S tT*"-- Predstave danes ob 16-, 19.15 In 21.15 nrL j u— Oglejte si «ahavno Kranjčevo komedijo »Skedenj«, ki jo poaove Sentjakobčani to soboto ob 20.15 ia v nedeljo in na svečni-co ob 15.15 kot popoldanski predstavi. Nasmejali Be toste prebivalcem države Skednja, zlasti zapitemu poglavarju Senici in jecljave-mu Petru. Kdor se hoče nasmejati- naj poseti predstave. Sobotna predstava ee igra v korist zgradbe Sokola II. Prihodnji teden bo premiera izvrstne Moinirjeve veseloigre >Njena velika ljubezen«. u— Vstopnice za reprezentančni ple» Juristov, ki bo 1. februarja v vseh prostorih Kazine, se bodo piodajale v soboto, ponedeljek in torek od 10. do 12. ure pri vratarju na univerzi. Akademiki juristi dobijo vstopnice v predprodaji edino lahko ob istih urah v lokalu Društva slušateljev Juridične fakultete na univerzi u— Opozorilo »nem telefonskim naročnikom. ki predajajo svojo brzojavke na kredit, odnosno na depozit. Pošta Ljubljana 1. obvešča vse telefonske naročnike, ki pr^aja-jo svoje brzojavke po telefonu na depozit, odnosno na kredit, da sta jim v to svrho na razpolago dve telefonski številki in sicer: 43—09 in 43-13. u— Danes je dan, ko se je treha odlofiti, kam gremo v nedeljo. Jutri bo že kar pozno. Do danes opoldne še sprejema biljetarna Putnik priiave za smuški tečaj Zveze za tujski promet, ki ga bo ta v nedeljo priredila na Kofeab. Tiidi nekaj prostih mest v avtobusu (vozna cena 29 din iz Ljubljane do An-keleta in nazai) se lahko rezervira do tega časa. Cena enodnevnega tečaja je 35 din (pristojbina in kosilo), kdor se pa hoče pridružiti tečajem do konca februarja (še šest učnih dni)- pa plača 180 din. u— Vreme se je poslabšalo in včeraj zjutraj se je po daljšem presledku spet pouu-ial sneg. Med dežjem so padale ves dan mokre snežinke, ki jih je za nevšečno brozgo bilo kmalu dovolj. Januar nam je po mrazu prvih deset dni naklonil vrsto jasnih, le redko s padavinami motenih dni. Ljubljana je bila ta čas v jutrih večinoma zameglena, do opoldneva in popoldne je po zmerno hladnem, zimskem vremenu včasih prijetno grelo toplo sonce. Zadnje dneve je odnehavala zamrzla zemeljska skorja, uasi so bile močne temperature stalno pod ničlo. Če 6e bo za skromno porcijo padavin sredi zime zvrstilo kaj več dežja in snega, bo vreme le sledilo običajnemu poteku normalnih zim. u— Nesreče na cesti in pri delu. Včeraj so pripeljali na kirurški oddelek 30-letnega minerja Stjepana Dudoviča, ki je po rodu iz Jablanioe pri Senju. Zadnji čas je zaposlen pri nekih kamnoiemskih delih pri Vrhniki, pa mu je pri razdira-nju skal mina prezgodaj eksplodirata ta mu raztrgala desnico. Iz Bizovika so pripeljali v bolnico 65-letno ženo mestnega delavca Ivana Klopčarja, ki se je včeraj zjutraj odpravljala z doma, pa je tako nesrečno padla na zaledenelih stopnicah, da si je zlomila nogo. u— Tatinski obisk! pri mesarjih, še pred nekaj tedni so bili vlomi v mesarske stojnice na trgu in tatvine mesa v klavnici na dnevnem redu, zadnji čas pa je ta vrsta kraje vendarle malo pojenjala. Te dni pa je bilo spet dvakrat zapored vlomljeno v tri stojnice na trgu. Iz prvih dveh so tatovi odnesli za okrog 800 din mesa, iz tretje, ki je last mesarskega mojstra Ivana žana, pa za več ko 1000 din različ- KRIK iSTOKfl | nega blaga. Tu so poleg večje količine svinjine, govedine in slan ze vlomilci pobrali tudi več brisač in bel mesarski plašč. V klavnici so te dni aretirali brezposelnega delavca, ki je hotel nekemu mesarju odnesti telečja jetra. K tatvini ga je zavedla beda — želel si je privoščiti majhen priboljšek, a ker ni bil od stroke, mu poizkus ni uspel. Iz Celja —e Svetosavske proslave. Včeraj, ne dan sv. Save ,so bila zjutraj na vseh šolah predavanja o sv. Savi. Dan je bil pouke prost. Ob 9. se je pričela v pravoslavni: cerkvi 6v. Save služba božja. Nato je krenila procesija iz cerkve v telovadnico I. drž. narodne šole, kjer se je pričela ob 10.30. šolska proslava z blagoslovitvijo vode in rezanjem kolača ter petjem in deklamacijuma. Službi božji in šolski proslavi so prisostvovali tudi zastopniki civilnih in vojaških oWastev in uradov, šol in koiporacij. e— Brzi turnir Celjskega šahovskega kluba za januar je bil v sredo zvečer v hotelu »Eviopi«. Udeležilo se g« je 10 ieraloev. Prvo in drugo m< sto si delata srg. inž Sajovic in Grašer, vsak z 8 točkami izmeti^ 9 dosegljivih, sledijo gg. Faj«. Schneider in ostali. Na tem turnirju so uporabljali prviknat kronometer, ki daje vsakih 5 ali 10 sekund znak« z zvoncem. Kronometer je podaril klubu juvelir g. Anton Lečaik, ki ma klub izreka iskreno zahvalo. e— »Simkovic Ljubljanska drama je vpri-zorila v torek zvečer v celjskem gledališču znano Kndelburgovo komedijo »Simkovi< v skrbni režiji inž. arh. Stupice. Občinstvo, ki je docela napolnilo gledališče, se je prisrčno zabavalo. K lepemu uspehu igre je v znatni meri pripomogla tudi dobra zasediba vlog. Z učinkovito igro in krepkim humorjem so se zlasti odlikovali dame P. Juvanova in Se-verjeva ter gg. Danež, Saacin, Sever in Poto-kar. Tudi izvedba ostalih vlog je bila zelo zadovoljiva. V igri pa bi bili lahko s pridom izpustili nekatere kletvice. Gledališče ie bilo zopet slabo zakurjeno. Hodniki so bili popolnoma hladni, zaradi česar je uhajal mraz neprestano v dvorana Ali celjska gledališka uprava zares ne uvidi, da ogroža s tako pretirano in neopravičljivo štednjo zdravje obiskovalcev gledališča in igralcev? Zelo čudno je. da zadevne pritožbe prav nič ne zaležejo! — B. P. e— Opozorilo delodajalcem. Devčn« npra» v« v Celju ponovno opoz&j-ja delodajalce, k< zaposlujejo hišno služabništvo. da si co konca teera meseca nabavijo pri davčni trr»navi davčne karte. Delodajalci, ki bi »i do konca tega meseca ne naibavili navedenih davčnih kart, bodo morali plačati petkratno kazen na davčno karto.__ KINO UNION predvaja danes film: »PREMIJF.KA« (Demon IjnbeKnl). Floyd du Pont s svojim plesnim ansamblom z več sto člani izvaja senzacij onalne atrakcije. ŽARAH LIvANDER. a— m i imu 11 m n ii"i i IIITIITT e— Umrlp. Je v ercio j »a Loinioi M-letna žena železniškega zvaničnik* M arija Mirni-kova. Poo-reb bo danes ob 15. iz hiše falos^ na okoliško pokopališče. Istefra dne je umrla na O trojne m dveletna hčerka čevljarskega mo^tra Jo»4pina Mim-ikova, 8. t, m. pa ie umrla njena dva meseca rara sestrica Elizabeta. Ob$ otroka sta podlega oslovskemu kaši ju. _ KINO METROPOL predvaja danes zadnjikrat film poln duhovitih eatlr in originalnih icej M R. D E E D S (Gary Cooper, Jean Arthur).__ e— Tatvina pri tvrdki Sternieeki pojasnjena V času od 8. t m. zvečer do 10. t. m. zjutraj je nekdo ukralei iz dnevne blagajne v trgovskem domu g Stermeoke^e nad 5000 din gotovine. Policija ie dognala, je bil pri gradnji nove stavbe g. Ster-meckega poleg trgovskega doma zaposlen tudi 25-letni strojni ključavničar Viljem T* z Ježice pri Ljubljani, ki je v novem poslopju montiral centralno kurjavo. Viljem L. je takrat v delavnici tudi rzde'omi in preizkušal neke ključe. Ker je vse kazalo, da je L. izvršil tatvino s pomočjo ponarejenih ključev, so ga na poilaffi tiralice pred -inevi aretirala na Ježki in ga p. n vedli v torek v Celje. Aretirali so tudi lS-letnega instalaterskera vajenca Jožeta Z. i-; Celja, ki je bil osumljen, da je sodeloval pri tatvini. Policija je ueotovila, da je Viijeen L. lani 22. decembra prispel v Ce-lje in ob4ska! Jožeta Z. V noči na 23 /ecember je lzsini! iz fragarre na ruMn v trgovini g. Stermec-kega sitotak. Dne 8. t. m. je L. zoper obiskal Jožeta Z. v Celju, nakar e sledila fe druera tatvina, pri kateri je iz? nilo iz blagajne v is'em podjetju no d 5000 din. Pri zasliševanju na policiji »ta zašla aretirano® ponovno v protislovja. Oba si er tajila t-ai-vino. policija pa je zbrala že toliko obrs-rrenilneca gradiva, da ni ve* dvoma, da te izšle'ola prava storilca. Izročili so ju ekrc£~ čemu sodišču. Sz Maribora a— Sveto«avska proslava. S tradicionalno prazniČnostio je Maribor tudi včeraj proslavil velikega posvetite!ia srbskega lumoAa sv. Savo. Dopoldne je bila šoteka proslav« -r Unionu z rezanjem kolača in himno ev. '^krvi. Toplo proslavno besedo .e epregovosll prota Simeon Ivoševič, ki je poveličeval veličino osebnosti sv. Save. Pod vod-tvom rodova-dijaka Lhotk© eo zatem pevci Id. Hej. truhačuk dinski zbor Glasbene matice je pod vodstvom prof. 0. BajdePoee!a dedoc kn »Neka živi Jugoslavija«. S.iedili sta še Adamičeva »Zabučale gore< ter Kimovčeva »Domovina, bela golobicac, ki jo ie ranosno od- pel mešani zbor Trgovske akademije pod vodstvom prof. V. Mirka. V okviru tega slikovitega prednoldanskeca sporeda so bile tudi deklatnacije in so prisostvovali prisrčni slovesnosti poleg mariborske šolske mladine. njihovih profesorjev in ravnateljev tudi mariborski odličniki. Številno je bila zastopan zlasti Častniški zbor mariborske gar-nizije. Sinoči pa je bil v poLno zasedeni unionski dvorani uspel koncert s bogatim sporedom. a— Odlikovani pobrežki fMtlci. Te dni je imela gasilska četa na Pobrežju svoj Si redni občni zbor, na katerem so poročal; predsednik g. Josip Klemenčit^ tajnik Milan Kle-menčič, blagajnik Maks Kalman, poveljnik It Stamica, orodjar Matevž K rajnik, Josip Rakuš za naraščajski odsiek. Karel Vaupo tič za godbeni odsek in Pšeničnik v imenu nadzornega odbora Četa šteje skupno 589 članov, dohodki so znašali v preteklem letu 32.994 din. izdatki za 32.695 din. Odlikovani so bili številni člani čete: za 301etnO delovanje z zlato kolajno z 1 palmovo vejico Franc Divjak, Franc Fuchs^ Jožef Kek, Jožef Smirmaul in Ivan Obed et Za 201et-no delovanje z zlato kolajno Franc Ditner, za 151etno delovanje s srebrno kolaj.no Rudolf Stamic, Josip Rakuž, Franc Roškar, Fran Trstenjak. Miha Frank, Anton VrecL, Josip Klemenčič, Anton PSeničnik, Anton Tončii, Franc Ivančič. Z bronasto kolajno za lOletno delovanje Mihael Sadi, Maks Kašnvan, Franc Mohorko Ivan Obed mL, Karel Vauipotič. Avgust Breznik, Franc Obran, in Simon Muršec. Odlikovanje gasilske za-jednice dravske banovine za zasluge so prejeli Iivaj Zaff, Jožef Smirmaul, Franc Rib 18 in Franc Fuchs. Diplome za udeležbo prt več ko 100 požarih pa sta prejela Josip Rakui in Miha Frank. a— Razpust. V četrtek je prejela mariborska mestna policija odlok banske uprave v Ljubljani, v 6mislu katerega se razpuŠča Društvo nemških vieokošolcev v Mariboru zaradi prekoračenja delokroga. V teku dopoldneva je poiicija dostavila odlok društven« mu odboru in so policijski organi zaplenili druStvene knjige. Zakaj je bilo omenjeno društvo prav za prav razpuščeno ni točno znano, ker ii izdala jx>licija nikakšnega poročila oziroma pojasnila. I l DANES NEPREKLICNO POSLEDNJIC I Kirchfetdsk! ŽflfMlIk 8. in zadnji dan na sporedu ! Predstave ob 16., 19.15 ln 21.15 uri. ZADNJA PRILIKA, DA VIDITE FILM ! KINO UNION — Tel. 22-21 ne zamudite i »— Francosko odlikovanje mariborskih srednješolcev, v okviru letošnje svetoeav-ske proslave so prejeli po tukajšnjem francoskem konzularnem agentu dr. Ra-potcu, ki je tudi spregovoril ob tej priliki nekaj vzpodbudnih besed, primerna odlikovanja oziroma darila oni mariborski srednješolci, ki so dosegli v francoščini najlepši uspeh. Prejeli so: na klasični gimnaziji osmoSolec Jakob Fiderfiek srebrno kolajno, osmošolec Maka žitnik zbrana Racineova dela, sedmošolec Anton Raxlin dela Anatola Francea, šestočo-le.; Ernest Gračner knjigo Juleea Vernea. Na realni gimnaziji: sectnošolec Branko Kocmut si abrno kolajno, sedmošolka Zor-ka Cekičeva bronasto kolajno in šestošo-lsc Dušan Zavadlav Balzacovo knjigo. a— Mariborski teden 1938. Letošnji »Mariborski teden« bo prirejen v znamen.ru praznovanja 20-letiice našega osvobojenia in bo verna olika gospodarskega, kulturnega in ■socialnega razvoja obmejnega Maribora v •ia=ovnem razdobju od leta 1918, do 1938. V četrtek 26. t. m. je bila v mestni posvetovalnici anketa vseh gospodarskih, kulturnih in športnih oiniteljev, ki jo je otvoril in vodil predsednik M. T. g. dr. Franjo Lipoid. Ankele so se udeležili številni zastopniki omenjenih panog našega javnega življenja. še pred tem pa je bila v ponedeljek 24. t. m. M»ebna anketa, ki jo je sklical mestni župan dr. Juvan in ki je sklenila, d2 se vse Setošnje proslave 20-letnice osvobojenja izvedejo v okviru letošnjega x Mariborskega tedna«. Predsednik M. T. dr. Lipold je v ovojih izvajanjih poudarjal, da ie baš v Ie-'o^niih prireditvah M. T. potrebno podčrtati •rreden gospodarski in kulturni razvoj Maribora v zadnjih 20 letih in bo letošnja prireditev tembolj svečana in manifeslantna. t?vojo udeležbo je prijavilo Slov. žensko društvo z raz-^iavo n3Ših narodnih noš. Aeroklub r>o priredil letalski miting. Čebelarsko društvo svojo razstavo poleg razstav naših obrtnikov. rejcev malih živali i. L d. Kakor v.a ko leto. ho tudi letos vsestransko zastopan šport. Na sporedu bodo tudi številne nogometne, lahkoatletske ter plavalne tekme ter ž: tradicionalna medno/G dna pohorska mo-tcciklisti^na dirka. Istočasno so prijavile svoio udeležbo sokolske organizacije ter ostala nacionalna Im viteška udruženja. Vesel ični prostor se bo preirugačil in bo le-tešn 'i M. T. prednja čil pred vsemi doseda-n :mi. Ker je letošnia prireditev M. T. v času od 6.—14. avgusta jubile na manifestacija 29-letnega gospodarskega in kulturnega izživljanja, je dolžnost vseh merodajnih čini-ttljev- da pomagajo pri delu ter da to našo isianovo nodnro v njenih stremljenjih. RESTAVRACIJA 5n KAVARNA »OREL«. — Od scjliote dalje SALVATOR-PIVO v sodčkih-. — Domače prekajene klobase tudi čez ulico. a— 13.8S4 bolnikov je bilo lani v splošni bolnišnici. Bolnišnica razpolaga s 606 bolniškimi posteljami. Na zavodu službuje 170 oseb. med temi 23 zdravnikov. Ol.^/o oskr-Ibovanih bolnikov je bilo ozdravljenih-21.12% zbolišanih, 4.i8°/'o neozdravljenih, 4.36% pa jih je umrlo. Število bolniških oskrbnih dni je znašalo 184.034 ali povprečno na bolnika 13.27 dni. Med bolniki je bilo 56% moških, 44% žensk. Bolnišniška uprava je imela celokupno 15,851.000 din. denarnega prometa. Med sprejetimi bolniki je bilo 12.660 iz dravske banovine, 427 iz drugih banovin ter 311 iz drugih držav. Izdatki izkazujejo 4.471.754. dohodki pa 4.302.353 din. Za prehrano bolnikov je šlo v letu 1937: 126.542 litrov mleka, 57.181 kg kruha, 421.298 žemelj, 19.978 kg. govejega mesa. 18.504 teletine. 4632 kg sveže ln povojene svinjetine. 2608 kg kloba-nih izdelkov, 20.326 kg moke vseh vnst- 4718 kg testenin, 7617 kg riža, 10.042 kg sladkorja, 818 kg kave. 1B02 kg olja. 5304 kg masti in 90.895 kg krompirja. Vsi oddelki so bili stalno prenapolnjeni ter že izdelujejo načrti za izvedbo celokujTjega programa izgraditve mariborske bolnišnice, katere program obsega predvsem dograditev novega bolniškega pavi] Ona. za očesne, nosne, ušesne in vratne bolezni- za kožne in spolne bolezni ter živčne bolezni, trahomske Štacije .nadalje zgradba nov?ga paviljona za porodništvo in ginekologijo na Tržaški cesti, zgradba novega administrativnega in stanovanjskega poslopja s sprejemnim uradom, potem centralna kotlarna z daljnovodno kurjavo in novo pralnica. It Krama r— Radijske motnje v Kranju. SreTi decembra so ss pojavile v Kranju take motnje. da .ie posluša®[je radia nemogoče Pred meseci že je bila poslana v tej za levi spomenica na pristojna mesta.. Spomenico je podpisalo nad 100 radijskih naročnikov. To-'« ostalo je vse pri starem, — pardon. motnje so se le še povečale. Dravsko poštno ravnateljstvo ima menda samo enega kontrolnega organa, k: pa seveda ne zmore vsega dela. Posledica je, da pr?.! avalci Kranja po malem opuščajo rai"io, o čemer hi mogli poveda-M tudi kranjski trgovci z aparati ki imajo letos znvjlj zaradi motenj slabe kupčije. Pristojno oMastvo naj da nalog. da bodo električne naprave blokirane, elektrarna pa naj pregleda omrežje. Tako je že napravilo tresk o nočetstvo v Ptuju in mo'enj je konec. Tudi odi-jna postaja v Ljubljani naj blagovoli storiti! potrebno. V interesu držo ve je, da pridobi Sim več naročnikov. a jih na žalost izgublja, ker ne poskrbi za od pravljenje n€rednosti. Gospodarstvo Kako bo razdeljeno posojilo za sanacijo zadružništva Včeraj smo objavili razpis bana dravske banovine, po katerem najema banovina na svoj račun posojilo v višini 63,000.000 Din za sanacijo našega zadružništva. Ker iz razpisa samega ni razvidno, katere zadružne organizacije in koliko sanacijske podpore bodo prejele in tudi še ni izšla uredba o tem, kako se bo ta denar porabil smo se obrnili na predstavnike našega zadružništva za podrobnejše informacije. Naša javnost z velikim zanimanjem zasleduje to akcijo, pri kateri ne gre samo za velik znesek iz javnih sredstev, temveč tudi' za rešitev enega najbolj perečih sodobnih problemov našega gospodarstva, pravzaprav za rešitev denarne krize. Iz krogov Zveze slovenskih zadrug smo zvedeli naslednje: Lansko spomlad je po-setil uradnik banske uprave to zvezo z izjavo, da je poslan z izrecnim nalogom, sestaviti za bansko upravo poročilo, koliko sredstev potrebuje zadružništvo za svojo sanacijo in normalizacijo svojega poslovanja. Nato je bilo nekoliko mesecev pozneje v časopisju objavljeno poročilo, da je bil centralni vladi stavljen predlog za pribavo sredstev za sanacijo zadružništva. Vmes smo večkrat slišali izjave merodajnih činiteljev, da bodo javne korporacije sanirale zadružništvo. V začetku tega leta so se razširile govorice in časopisne vesti, da je dravska banovina sklenila najeti 63,000.000 Din. S tem zneskom naj bi se saniralo naše zadružništvo. Ker so za-drugarji začeli spraševati Zvezo, koliko bodo posamezne zadruge od tega posojila dobila za sanacijo, se je zveza obrnila na bansko upravo in prosila za pojasnila, obenem pa opozorila na potrebe svoje organizacije. ki je doživljala iste posledice krize kot druge. V najnovejšem času so imeli zastopniki Zveze priliko opozoriti vplivne činitelje na to zadevo in jim predočiti stvarne potrebe. Zaradi tega predstavniki Zveze slovenskih zadrug za trdno pričakujejo, da bo banska uprava tudi ob tej priliki, enako pred nekaterimi leti, po stvarnih potrebah razdelila subvencijo tako, da je bodo deležne tudi tiste Zvezine zadruge, ki lz svojih sredstev ne morejo likvidirati posledic krize. n let m restavracija Zvezda Danes bodo spet servirali odlično pripravljene MORSKE RIBE, na razpolago bodo: LUBEN (branzin) LIST (sfolja) SKUŠA (scombrl) LO VRATA (orada) CIPALJ (cievolo)" LIGNJI (ealamari) TRILJE (barbon) KOVAČ (sanpiero) RAKI (scampi) Kuč, odličen hamburžan, rizling, cviček in izvrstna dalmatinska vina, Se posebej vabijo ljubitelje res dobrih vin. Znatno povečan uvoz avtomobilov V zadnjih letih se je naš uvoz avtomobilov v naglem tempu dvigal. To povečanje uvoza je nastalo na eni strani zaradi tega, ker smo v letih krize uvažali zelo malo motornih vozil ln je bil treba že izrabljena vozila nadomestiti z novimi, na drugi strani pa zaradi tega, ker so se vozila pocenila in so bila tudi pri nas zmanjšana fiskalna bremena, ki jih nosi avtomobilizem. Lanski uvoz pomeni rekord v vseh povojnih letih. Kako se je od najnižjega stanja uvoza v letu 1933. dvignil naš uvoz avtomobilov, nam nazorno kaže naslednja primerjava uvoza: uvoz avtomobilov osebnih tovornih štev. voz milj. Din štev. voz milj. Din 1933 182 6.3 100 3.7 1935 970 30.3 203 9.2 1936 1228 33.7 427 21.9 1937 2396 57.6 821 48.4 V primeri z najslabšim letom 1933., se je uvoz osebnih avtomobilov dvignil od 1S2 na 2396. vrednost pa od 6.3 na 57.6 milijona Din. Uvoz tovornih avtomobilov se je v istem času povečal od 100 na 821, odnosno od 3.7 na 48.4 milijona Din. Povprečna cena uvoženega avtomobila je precej nazadovala in je znašala lani le 24.009 Din, nasproti 26.800 Din v letu 1936., 31.300 Din" v letu 1935. in 34.500 Din v letu 1933. Povprečna cena uvoženega tovornega avtomobila pa je lani znašala 59.000 Din nasproti 51.400 Din v letu 1936. in 45.500 Din v letu 1933. Povprečna cena uvoženega tovornega avtomobila se je torej povečala, kar pa je očitno pripisati spremenjeni strukturi uvoza in smo lani uvažali najbrž večja in močnejša vozila. Zhsv v gostilni brez litra vitsa •.. Črnomelj, 27. januarja V Črnomlju so zborovali vojni invalidi fz vsega sreza. Njihovo društvo šteie 113 članov, težnh in lažjih vojnih invalidov, kakor tudi vojnih vdov. Že nekaj let z vso vnemo deluje za izboljšanje položaja svojih članov, ki se morajo še 20 let po vojni boriti zgolj za najpotrebnejše v življenju, za kruh vsakdanji. Zborovanja se Je udeležilo 93 članov, ki so prišli delno tudi po 2 do 3 ure daleč- da povedo svoje težave in upravičene želje Kot delegat oblastnega odbora je prišel g. Stefe iz Ljubljane in je zborovanje vodil. Prisotni so bili tudi zastopniki oblastev in dru-g". ki se zanimajo za usodo teh bednikov, ki so žrtvovali svoje zdravje in delazmožnost v korist nas vseh. Nastopilo je več govornikov, ki so prjdočiii položaj vojnih invalidov ter orisali njihove potrebe in zahteve. Zborovanje je poteklo mirno, zelo disciplinirano. Izvolien je bil v glavnem stari odbor s pred-sedn:kom g. Francem Tajnerjem na čelu. Za gmotno stanje naših invalidov ie značilno to le: čeprav ie zborovanie bilo v gostilni, vendar gostilničar ni stočil niti enega litra vina... Naša javnost, ki s simpatijami spremlja borbo invalidov za obstanek, želi. da bi se njihov položaj Simpreje izboljšal do itopnje človeka dostojnega življenja. Gibanje klirinških računov Narodna banka objavlja izkaz o 6tanju naših kliringov na dan 22. t. m. Iz tega izkaza je razv:dno. da se je v tretji četrtini januarja saldo naših terjatev v novem kliringu z Italijo nadalje povečal za 2.5 na 53.8 mili;ona lir. Temu nasproti pa stoji precej občutno zmanjšanje terjatev v starem kliringu. in sicer za 5.1 na 27.2 milijona lir. Narodna banka je 27. t. m. izplačala po novem kliringu nakaznic? do št. 10.239 od 16. novembra 1937. Saldo naših klirinških terjatev v Nemčiji, ki je v prvi četrtini januarja narasel za 0.4 na 15.2 milijona mark se je v tretji četrtini skrčil za 0.8 na 14.4 milijora mark. Od aktivnih kliringov je še omeniti kliring s Turčijo, kjer se ie saldo naših terjatev narasel za 0.3 na 10.0 miliijona Din in kliring 6 Poljsko, kjer se ie saldo naših terjatev skrčil za 0.1 na 14.9 milijona Din. Med pasivnimi kliringi beleži nadaljnje naraščanje naš klirinški dolg v Češkoslovaški. ki ie narasel za 3.2 na 1429 milijona Kč. Tudi naš klirinški dolg v Madžarski se je znatno dvignil, in sicer za S.6 na 22.6 milijona Din. medtem ko se je klirinški dolg v Rumuniji skrčil za 6.9 na 27.7 milijona Din. Kliring s Francijo (v likvidaciji) izkazuje zmanjšanje našega dolga za 0.3 na 12.5 milijona frankov, kliring z Belgijo (v likvidaciji) pa ie ostal na nespremenjeni višini 4.8 milijona belg. Naš klirinški dolg v Švici se ie za malenkost dvignil za 0.06 na 2.13 milijona švicarskih frankov. V plačilnem prometu z Grčijo smo imeli 20. januarja v obtoku za 72.8 milijona drahem grško jugoslovenskih bonov, medtem ko je saldo blokiranih terjatev pri Grški banki isti dan znašal 22.1 milijona Din. Stanfe Narodne banke Zadnji izkaz Narodne tanke od 22. t. m. zaznamuje povečanje zlate podlage za 0.7 na 1714.4 milijona Din (lani 1631.4), devize, ki se ne vštejejo v podlago pa so nazadovale za 5.8 na 492.5 milijona Din (kni 630.2). Postavka raznih aktiv, ki vsebuje tudi zlato in devize pa je narasla za 16.9 na 2069.0 milijona Din (lanii 834.6). Zaloga kovanega denarja v niklju in srebru je ponovno narasla za 22.6 na 404.6 milijona Din< tako da je bilo 22. t. m. v obtoku za 795 milijonov Din kovancev (lani za 822 milijonov). Posojila so znova nazadovala za 119 na 1634.6 milijona Din (lani 1700.6). Obtok bankovcev se je v tretji Četrtini januarja ponovno ekrfil za 76.7 na 552.1.6 mi- lijona Din (lani 5140.7), medtem ko so se obveznosti na pokaz povečale za 74.4 na 2809.9 milijona Din (lani 1987.9). V tej skupni postavki so predvsem narasli iirovni računi, in sicer za oo.O na 1702.0 milijona Din (lani 10G5.3). Vrednost zlatega zaklada je znašala 22. t m. skupaj z oficielno premijo 2203 milijone Din, kar predstavlja nasproti obtoku bankovcev in obveznosti oa pokaz kritje v višini 26.44%. Gospodarske vesti = Denarne pošiljke naših izseljencev so lani znašale 300 milijonov Din. Mniister za socialno politiko in narodno zdravje je te dni v svojem ekspoze ju pred finančnim odborom narodne skupščine med drugim navedel, da so lani naši izseljenci poslali svojcem v domovini okrog 300 milijonov Din, med tem ko je znašal lani ta dotok izseljeniškega denarja 214 milijonov Din. Po podatkih, ki jih objavlja Narodna banka v letnih poročilih, so zadnja leta pred krizo naši izseljenci pošiljali v domovino okrog 800 milijonov Din na leto. Najvišji je bil ta znesek leta 1929., ko je dosegel 883 milijonov Din; naslednje leto je znašal 739 milijonov Din, potem pa je zaradi krize zlasti v Zedinjenih državah vsako leto nazadoval. Leta 1933. in 1934. so izseljenci poslali v domovino le po 120 milijonov Din. Naslednje leto se je znesek zopet dvignil na 192 milijonov Din, predlanskim na 214 milijonov Din, lanske pošiljke pa se cenijo zc-pet na 300 milijonov Din. = Vnovčenje domačega bombaža. Glede na uredbo o odkupu domačega bombaža, ki je bila izdana 9. septembra in po kateri so uvozniki inozemskega bombaža dolžni odkupiti domačo produkcijo po ceni, ki jo določi trgovinski minister v višini 50% nad povprečno ceno bombaža v prejšnjem letu na newyorški borzi, se je lani z bombažem posejana površina povečala od 1500 na 3000 ha. Odkupna cena je bila določena na 17.50 Din za kilogram. Ker je medtem cena na svetovnem trgu hudo nazadovala, je predpisana odkupna cena 17.50 Din za 115% višja, nego znaša sedaj tržna cena indijskega bombaža na newyorški borzi. Domači bombaž so od uvoznikov povečini pokupile predilnice v Sloveniji, ki ga že predejo. Po kakšni ceni so predilnice v Sloveniji poleg lastne kvote odkupile bombaž od ostalih uvoznikov, ni znano. Vsekakor pa ostalim uvoznikom niso plačale več nego znaša uvozna pariteta. Predilnice v Jugoslaviji so v lanskem letu znatno razširile svojo produkcijsko kapaciteto in se je število vreten v teku leta povečalo od 160.000 na 200.000. Investicijske stroške predilnic v zvezi s tem povečanjem kapacitete cenijo na 20 milijonov Din. = Nova oslabitev francoskega franka. Za proti koncu prejšnjega tedna je pričel francoski frank na mednarodnih tržiščih znova popuščati in je nazadoval v Curihu od 14.55 v četrtek na 14.45 v soboto. V ponedeljek je nadalje popustil na 14.40. v torek na 14.34 v sredo opoldne na 14.1250. V sredo popoldne se ie franka znova polastila špekulacija in navzlic intervencijam je tečaj popustil na 14.10, včeraj pa je nazadoval na 14.02.50. = Sporazum z angleškimi Imetniki naših državnih papirjev. Angleško časopisje poroča o novem dogovoru o jugoslovanskih dolgovih med drugim naslednje: V času, ko kaže razmerje med dolžniki ln upniki razne nejasnosti, Je treba pozdraviti dogovor, ki napoveduje boljSe stanje v tem vprašanju. Jugoslovanska vlada je sporočila nove pogoje za obrestno Službo 5o/onega črnogorskega posojila lz leta 1909 in 4% nega srbskega posojila iz leta 1895 (londonska izdala). Po dogovoru iz L 1936 s francoskimi obligacionarji, ki so ga kasneje razširili tudi na angleške imetnike jugoslovenskih obveznic, je Jugoslavija kupone teh posojil plačala 9 154/» v gotovini in s 55°/» v funding-obveznicah. Nove pogoje uveljavlja sedaj protokol, po katerem dobe angleški porterji odslej 459? od kupenske vrednosti v funtih, kar ustre za pogojem, ki so jih lam v decembr sprejeli francoski obligacijonarJL Amo? tizacija dolgov se bo takistp 1x5 pDgod1 vnovič nadaljevala. Ta plačilni sporazu-velja za dve leti, do konca decembra 193: tevtadcu* qftpa. dajte bolnikom Aspirin tablete! — Vzajemn« posojilnica, r. s. 1 e. a. r Ljubljani je oprosflila zaščite vse stare vloge izpod 5.000 Din. Ce ne bodo prej dvignjene, se bodo 6 1. majem t. L prenesle med nove vloge in obrestovale po dogovoru ^o 4°/» do 5®/*, Borze 27. januarja Na ljubljanski borzi so se danes avstrijski šilingi v privatnem kliringu trgovali po 8.65, medtem ko je bilo za angleške funte povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.63, v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 29.25. Beograjska borza včeraj zaradi praznika ni poslovala. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda po včerajšnji oslabitvi nekoliko popravila in je bil zabeležen zaključek po 436, pozneje pa se je nudil denar po 436.50. Promet je bil še v 4% severnih agrarnih obveznicah po 57, v 7% investicijskem posojilu po 98—99.50 in v 7% Blai-rovem posojilu po 88—88.50. Končno je prišlo do zaključka v delnicah Gutmanna po 53. DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2405.46—2419.75, Berlin 1736.03—1749.91, Bruselj 728.19— 733.25, Curih 996.45—1003 52, London 215.34 —217.39, Newyork 4282.26—4318.57, Pariz 140.07—141.51, Praga 151.33—152.43, Trst 225.19—229.28. Curih. Beograd 10, Pariz 14.0250, London 21.6375, Newyork 432.875, Bruselj 73.10, Milan 22.7750, Amsterdam 241.25, Berlin 174.30, Dunaj 81.20, Stockholm 111.54, Oslo 108 64, Kobenhavn 96.60, Praga 15.19, Varšava 82, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 436.50—437.50, 4% agrame 57.50 den., 4% severne agrarne 57—58, 6% begluške 84— 85, 6% dalm. agrarne 82.75,-83.25, 7% in-vest 98—99.50, 7% Drž. hip. banka 100.50 den., 7% Blair 88—88.50, 8% Blair 95.50— 95.75; delnice: Narodna banka 7725 den., PAB 220—222, Trboveljska 218—225, Gut-man 52—55, Dubrovačlca 400 den., Jadranska 405 den. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 27. januarja. Začetni tečaji s pšenica: za maj 94. za julij 89, za sep. 88.875; koruza: za maj 60.125. + Winnipeg. 27. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 12(3, za julij 118.50, za okt 100.625. + Budimpeštanska terminska borza (27. t. m.). Tendenca nespremenjena. Koruza: za maj 13.32 — 13.33- za julij 13.55 — 13.57. BOMBAŽ + Liverpool, 26. januarja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za jan. 4.73 (prejšnji dan 4.77). za maj 4.83 (4.87), za eept. 4.91 (4.95). + New York, 26. januarja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za februar 8.42 (8.46), za maj 8.52 (8.56). ŽIVINA + Na torkov živinski sejem v Mariboru dne 25. t. m. je bilo prignanih 11 konj, 9 bikov, 170 volov, 468 krav in 21 telet, skupaj 679 komadov. Povprečne prodajne cene so bile naslednje: debeli voli 4.75 do 5.50 Din za kg., poldebeli 3.80 do 4 60, plemenski 3.25 do 4.25, biki za klanje 3.40 do 4.75, klavne krave 4 do 4 60, plemenske krave 3.25 do 4, krave za klobasarje 2.25 do 3.25, molzne krave 3 do 4, breje krave 3 do 3.75, mlada živina 4 do 5.25, teleta 4 50 do 6.50 Din za kg. 1 Gospodinjski teden v Zagrebu Zagreb, 27. januarja Od sobote, 30. t. m., do sobote 5. februarja, bo v Zagrebu »Gospodinjski teden«, ki ga priredi zagrebško Kolo gospodinj. Spored je zelo pester ter obsega med drugim kuharsko razstavo, razstavo gospodinjskih potrebščin in celo vrsto gospodinjskih poučnih tečajev ln predavanj. Največjo privlačnost pa bosta tvorili brez dvom« tekmovalno kuhanje hi tekmovalno krpanje, ki obsegata ves prihodnji teden bi ki »o na nju povabljene tudi organizacij« gospodinj iz drugih pokrajin države in cek) iz sosednjih držav. Za obe tekmovanji Je Nj. Vd. kraljto« poklonila po šest zlatih m po šest srebrnih broš, zlate kot prve in srebrne kot drufl« nagrade. Pri tekmovalnem kuhanju se booo zlasti ocenjevali red in čistoča, smotrnoet dela, štedljivost s kurivom in živili, spretnost in brzina pri kuhanju, estetski smisel itd. Tekmovalke bodo kuhale na plinskih štedilnikih. Približno enaki momenti bodo odločujoči tudi za ocenjevanje tekmo-valnega krpanja, kakršno spada med redno delo skrbne gospodinje (krpanje nogavie, perila itd.) Med Gospodinjskim tednom bodo v v«eb zagrebških kinematografih namesto običajnega uvodnega filma predvajali film »Dan v gospodinjski šoli«. Na vseh ženskih šolah bodo predavanja o gospodinjstvu in praktičnih ženskih poklicih, posebna predav«. nja pa bodo še v raznih dvoranah na m«, stni periferiji za delavske žene in delavska dekleta V soboto 5. februarja zvečer bo v Glasbenem zavodu svečana zaključna ak*. demija pod pokroviteljstvom banice g«t Nade Ružičeve. Tragedija mladega vzgojitelja Škofja Loka, 27. januarja. Sveža gomila na pokopališču v Križah pri Golniku je sprejela vase mladega mrli-f«. Umrl je šolski upravitelj Ferdinand lFfl»-ser iz Zabrda v škofjeloškem okraju. K4o le pozna Zabrdo! Samotna enorazrednšee čepi pod obronkom Ratitovca 1.132 m visoko. Tu poteka življenje r mrki enoličnosti, brez vsega onega, kar imenujesao »družba«. Tu ni ne cerkve, ne gostilne, n» društva, še trafiko ne — »amo kri«, kamer prihajajo otroci ii gorskih zaselkov nabirat potrebno znanje. V tem okolju Je * kiedtno poArtvrmtioo stjo deloval mladi učitelj Ferdo Wiisse*. Upal je, da se bo sredi pašnikov, ▼ pianloškem ozračju, ob vonju gorskega cvetja te smrek znebil za vratne boleznL Po rodu j« bil Mariborčan, šele v 40. letu. Prvo učiteljsko službo je vršM pri Deviel Mariji v Brezju pri Mariboru, v marcu predlanskim pa je prišel v Zabrdo. Po «o«čaju vede^ v službi vesten, se je oklepal šole t izredno ljubeznijo. Ko je moral na Golnik, je še ia še pisal: »Počakajte nekoliko, kmalu pri« dem spet v Zabrdo«... Toda to mu ni bilo usojeno, Njegovo življenje je ugasnilo. Objokuje ga gospa Berta, s katero si je komaj ob božiču 1936 ustvaril družinsko ognjišče, pomilujejo ga številni tovariši fai prijatelji, ki »o r njem cenili dobrega vzgojitelja, pevca, idealist«. Lahka mu gorenjska zemlja! Postani in ostani ilaa Vodnikov« dratbof Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem naznanjamo žalostno vest, da je umrl danes zvečer ob četrt na 7. v celjski bolnišnici, previden M sv. zakramenti, gospod FRANC SENDRE tajnik okrajnega glavarstva v Gornjem grada. Truplo pokojnika blagoslovijo v soboto ob pol 10. v mrtvafinlcl celjske bolnišnice, nakar ga prepeljejo v Sv. Jurij ob južni železnici, kjer bo pogreb ob 11. dopoldne. Sv. Jurij, Mozirje, Gornji grad, 27. Januarja 1938. Žalujoče družine SENDRE, REM3E, TROBEJ f V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom te znancem, da nas Je po dolgotrajni mučni bolezni, previden 1 tolažili svete vere zapustil naš oče Aleksander Lukež DENHST-TEHNIK Zemskl ostanki bodo v soboto, dne 29. januarja 1938 db 8. popoldne blagoslovljeni v mrtvašnici na Vidovdanski cesti, ter na pokojnikovo željo prepeljani na farno pokopališče v Grosupljah. LJUBLJANA, dne 27. Januarja 1938. ŽALUJOČI OSTALI Evropa pod severnim sijem Svetla noč v Telemarku — Izostali vihar — Oblike severnega sija Vsa Evropa «ovori. kakor je bilo pričakovati, samo o izrednem pojavni severnega sija, ki je za trenutek potisnil v ozadje vse druge dogodke. Še danes ee ljudje za poročila o tem prekrasnem dogodku na nočnem nebu zs nimajo golovo bolj nego za vesti s španskih Ln' kitajskih bojišč ter za druga nadloge. ki nam zastrupljajo današnje življenje. Kolikor ie razvidno iz dosedanjih poročil, pojav ni bil omejen na Srednjo Evropo, temveč so ga opazovati tudi na skrajnih koncih starega kontinenta- od Amalije do grškega Peloponeza, od severnih predelov Norveške do Portugala. Na Norveškem je bil po vsej priliki calo izrazitejši nego drugod, kajti tam je trajal dalj časa in listi iz Osla pišejo, da se niti najstarejši ljudje v Rjukamu v deželi Telemark niso vedeli spominjati, da bi rim bil severn i si i kakor tokrat spremenil noč v svatel dan. Zelo intenzivna je bila prikazen tudi v alpskih predelih Francije, kjer eo liudje sprva menili, da gre za odsev ogromnega požara oddaljenih petrolejskih skladišč, in so potem uganili, da gre za kakšna vežbe zaščitne akcije proti zračnim napadom. V nekaterih kraiih Francije je bil svit tako močan, da eo ljudie lahko čitali. 0 belgijskih brodarjih poročajo, da eo v zvezi z nenavadno naravno prikaznijo pričakovali hudega viharja in v tej noči zato niso osta-vjli pristanišč. Razume se, da so se zaradi tega nebesnega dogodka širile med nepoučenim ljudstvom najbolj gorosiasne govorice in dom j 3-ve in da ja praznoverje imelo redko konjunkturo. Sedaj je menda že drugače, kajti ves evroski tisk sa je takoj potrudil, da je ljudem razložil pravo bistvo stvari in če kdaj- se je ob tej priliki izkazalo, kako potrebna so dognanja meteorološke znanosti, ki so s svojo treznostjo doprinesla največji del. da so sa ljudje kmalu pomirili. Pomislimo eamo, kakšen učinek bi imela ta prikazen. če bi znanost glede nje tavala v temi srednjega veka. Svet bi ee za nakaj čaea poslovil od čiste pameti. Tako pa vemo sedaj že vsi, da je pojav severnega sija podoben pojavu katodnih žarkov, ki spoee-njaio e tiin, da se zadevajo ob stekleno steno Rontgenove cevi. Rontgenove žarke. Silni izbruhi na soncu, ki jih opažamo v podobi sončnih pes Oin baš ta čas imajo sončne pege periodo svojega viška), poganjajo nepojmljivo velike množina najmanjših električnih delcev, elektronov, kakor iz ogromnih ognie-m iikih žrel v vesoljnost. To eo katodni žarki' kakor jih jx»znamo iz rentgenske prakse. Ena njih glavnih lastnosti je ta, da jih magneti uklanjajo. Naša zemlja, ki vsabuje v svoji notranjosti velikanske množine ma-gnetske rude. deluje na katodne žarke iz sonca kakor ogromen magnet, ki ima enaga svojih tečajev v bližfcji Severnega tečaja. Zato ni čudno, da prihajajo ti žarki baš nad polarnimi predeli najbolj v območje zemeljskega ozračja in da zažigajo tu e trganjem v zračne molekule v velikih višinah pestri svetlobni fenomen polarnih sijev. Norveški učenjak Stroem.gren je napravil poskus. ki j a neoporečno dokazal, da je temu res tako. V globus je položil močan magnet, potem ie v laboratoriju iz primerne razdalje usmeril proti tej umetni, miaiaturni zemlji katodne žarke. In nad tečaj am magneta v globusu je zažarel v resniai majhen sij z značilnimi oblikami naravnih severnih sijev! Znanost pozna v ostalem razne oblike se-verne?a sija. Nna izmed njih ja oblika loka, ki spominja na mavrico. Druga oblika so žarki, ki potujejo na videz preko vsega loka severnega sija in povzročajo nemirno gibanje. Tretja oblika je podobna megli brez določnih obrisov in je najslabotnajša med vsemi. Četrta oblika so trakovi, ki plavajo ja videz prosto v ozračju in plapolajo kakor v vetru. In končno poznamo še tako zvano 7;d'Taperijo<;, ki dela vtis zgoraj zelenkastega. v sredi belega in spodaj rdečega zasto-ra. Normalna barva savernega sija je nekoliko zelenkasto bela, intenzivni siji kažejo tudi čisto zelene, modre, rumene, oranžne, vijoličaste in rdeče barva. V Parizu še vedno zanima ljudi \Veidman-nova afera. Zdaj zaslišujejo Weidmannovo ljubico, 22 letno Georgetto Duprezovo Lep dar: Zgodbe brez groze Severni sij ga je izvabil v smrt Prestrašil se |e rdečega žara in planil na ulico Iz Brna poročajo o tragičnem dogodku, ki se ie primeril v torek zvečer ob času, ko so liudje po evropski celini opazovali severni sij in ga tolmačili na toliko različnih načinov. Žalezniški uslužbenec Zdenko Bily se je bil vrnil domov v poznih popoldanskih urah in je bil od službe tako utrujen, da je takoj legel k počitku. Ob uri, ko je na nebu zasijal severni sij, pa se je nenadoma zbudil iz sanj. Ozrl se je proti oknu Ln vidal, da sije vsa soba cd rdeče svetlobe. Napol dremav in živčno izčrpan, kakor je bil, se je taga silno prestrašil. Domneval je, da gori v sosedstvu silen požar. V strahu- da na bi živ zgorel, se je trenutkoma povzpel na okno in planil iz višine prvega nadstropja na cesto, kjer so ga čez čas pobrali s hudimi notranjimi poškodbami. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je kmalu nato podlagel poškodbam zaradi izkrvavifve. Usmrčeni nepokor Na povelje maršala Cangkajša so Kitajci usmrtili bivšega vojaškega poveljnika in upravnika province šantung, generala Han-fučuja. General je premalo branil svoje področje ob japonski vojaški invaziji Drzna operacija Dveletni Clifford Knight iz Londona je zbolel za pljučnico in se mu je kot posledica te bolezni v osrčniku nabralo toliko tekočine, da se je srce razširilo na trikratni obseg. Samo hitra operacija bi mogla otroka še rešiti. Zdravniki so mu prerezali osrčnik v dva dela, ki so ju pritrdili ob prsni koš. Nato so srce izprali s slano vodo. Malega pacienta so potem spravili v šotor s kisikom, v katerem je ostal 24 ur. Dečkovo stanje se sedaj že izboljšuje. Podobno operacijo so doslej izvršili le nad nekim odraslim možem. Petkratni umor zavoljo zavrnjene ljubezni V vasi Suimcvki pri Varšavi se je zgodila strašna družinska tragedija. 40-letni delavec Kuehn je v navalu besnosti ustrelil svojo 20-letao zaročenko in njeno mater, ko je ta odklonila, da bi se poročil z njeno hčerjo. Besnež je vdrl v spalnico, kamor so zbežali drugi zarooenkini svojci, dve sestri in brat ter jih tudi ustrelil. Nato si je pognal še sam kroglo v glavo. Resnicoljubne podlasice Nenavaden doživljaj angleškega kmeta iz Cheshirea Neki kmet iz Cheshirea je sporočil »Manchester Guardiiami« čudno zgodbo iz življenja podlasic. Na polju si je mož ustrelil pred kratkim kunca za kosilo. Preden je mogel žival pobrati, je iz nekega grma skočil k njej podlasičji samec in si jo natančno ogledal. S tem ogledom je bil videti zadovoljen, pa je spet izginil pod grm, da privede svojo družino. Novi podkralj prevzema svojo službo Voivoda Aosta, novi podkralj Abesintjte, prevzema svoje novo službeno mesto oil dosedanjega podkralja »kopirane dežele, maršala Grazianija Kmet je med tem kunca pobral in je počakal. Bil je radoveden, kaj se bo zgodilo. Tedaj se je podlasica vrnila s samico in tremi mladiči. Vodila jih je naravnost do prostora, kjer je bil ležal kunec. Ko je pa samec odkril, da je plen med tem izginil, se je dvignil na zadnje noge in Obupno zacvilil. Gotovo je vedel, kakšna ga čaka, ker je bil družini postregel z »lažnivo« informacijo: ogorčena družina Je planila namreč nadenj in ga oklala do smrti. če je to, kar pripoveduje kmet, splošna navada med podlasicami, tedaj imajo te živali zelo drastičen način, da si izsilijo najstrožjo resnicoljubnost. Inzulin v tabletah Blagovest za sladkorno bolne — Konec bolečih injekcij Odkar eta Američana Banting ln Best leta 1921. odkrila inzulin. ta nojl^olj uspešni pripomoček proti sladkorni bolezni, si je farmacevtska industrija po vsem svetu prizadevala, da bi pridobila to 6nov v najbolj čisti obliki, in ko je to dosegla, je težila za tem, da bi napravila prejarate, ki bi jih ne bilo treba vbrizgavati, temveč bi jih bolnik lahko »jedel«. Problem »jedilnega« inzulina je bolj zamoan. nego je vi leti na prvi pogled. Sedaj poročajo z Dunaja, da sta dva tamkajšnja klinika tn problem rešila. Treba je pomisliti, da se inzulin po fer-mentih, ki jih nahajamo v želodcu in črevesju, takoj uniči in da postane potem seveda neučinkovit Nekateri so poskušali inzulin vdrgniti v kožo, drugi so določi no količino inzulinove tekočine previdno na-kapali na jezik, da bi jo tam vsrkale sluznice. Takšni načini niso dali zadovoljivega uspeha. Zato so v zadnjem času iskali snovi, Vihar uničil osem bombnikov Med viharjem, ki je razsajal te dni na Angleškem, je bilo uničenih osem velikih bombnikov. Na vojaškem letališču v Evan-tonu so iz hangarjev izvlekli dvajset letal, da jih osnažijo. Siloviti vrtinčasti vihar, ki je nenadno nastal, pa je tri bombnike zagnal ob stene nekega hangarja in jih razbil. Vsa posadka letališča je poskusila spraviti ostala letala v lope. Med tem ko je utegnila rešiti dvanajst letal, pa je vihar še pet bombnikov tako poškodoval, da niso za nobeno rabo več. Iz Londona v Pariz v 65 minutah Neko potniško letalo družbe British Aia> ways, ki ga je vodil letalec Provvse, je opravilo 205 milj dolgo progo od Oroydo-na do le Bourgeta v 65 minutah. Ta polet predstavlja rekord v področju potniškega letalskega prometa. Najkrajši čas, ki so ga dosegli doslej na isti progi, znaša 90 minut. Ne priznava koncesij Japonski general Macui, poveljnik šang-haja, je izjavil, da ne priznava v načelu nobenih tujih koncesij v mestu, ki ga ima v svoji upravi V ognjenik je padel Nesreča delavca pri prehodu na Etni Pred nekoliko dnevi smo poročali o neprijetnem dogodku, ki ga je doživela sva-tovsika družba kakih 120 oseb na sicilskem ognjeniku Etni Družba je napravila izlet na ognjeno goro s tremi velikimi avtobusi, ki jih je pa sredi poti presenetil silen snežni metež. Šele po treh dneh so družbo, ki je zmrzovala v snegu in ni imela več živeža, rešili iz nevarnega položaja. Sedaj poročajo o novem dogodku, ki je pa zahteval smrtno žrtev. Dva delavca iz kraja Nicolosija na Siciliji sta napravila izlet na vulkan. Po na- Trije dečki utonili pri drsanju Trije dečki v starosti od 11 do 12 let so se pri Vodnjanu na južnem Češkem drsali na ribniku, ki je bil pokrit s tenkim ledom. Led se je ped njihovo težo nenadno udri in dečki so utonili, preden jim je mogel kdo prihiteti na pomoč. Da so dobili njih trupla, so morali v led napraviti jarek do mesta nesreče. porni poti sta dospela do dolge, ozke in globoke soteske, ki sta jo hotela na posebno ozkem mestu preskočiti, da bi si prihranila ovire. Prvi delavec je širmo soteske vse premalo upošteval. Skočil jc prekratko in se je mogel na drugi strani komaj še oprijeti skale, ki je molela iz stene. Tudi drugi mož je poskusil skok, da bi prišel tovarišu na pomoč, a njegov skok je bil še krajši in nesrečnež je treščil na dno 200 m globokega prepada. Smučarji, ki so bili v bližini, so zaslišali krike na pomoč in so prvega delavca rešili iz njegovega strašnega položaja. Truplo drugega delavca so našli le po velikanskih naporih. Po evropskem zgle&u • • • Zdaj sta sa začeli tudi Japonska ln Kitajska vojskovati v etru. Prvi udarec se napravili Kitajci, ki oddajajo v japonskem jeziku. Japonci so na kitajsko propagando odgovorili takisto po radiu, in sicer v jeziku mandarinov. ki bi se inzultmi primešale in ki bi ga oču~ vale razkrojevalnih učinkov prebavnih fer-mentov tripsina in pepsina. Te zaščitne snovi sta dunajska raziskovalca našla v podobi organskih barvil, ki ščitijo inzulin. da pride nerazkrojen ekozi želolec v krvni obtok. Stvar bo treba seveda še dobro preizkusiti, a če se bo obnesla, bo pomenila za vse sladkorno bolne velik blagoslov. Po eni etrani jim ne bo več treba, da bi nosili s seboj tekočino, vzbriz-galnico in zdrobljivo steklo, v kolikor sami dajejo injekcije, po drugi strani si bodo prihranili zdravniške ordinacij© in nadležne bolečine zavoljo injekcij. Inizulin bodo imeli pri sebi v podobi tablet, ki jih bodo po potrebi lahko uživali bres zamotanih manipulacij kakor vse druge zdravilne tablete. . £-•t Sprejem v Karinhallu Ko je bil min. predsednik Stojadinovič na obisku v Nemčiji, ga je sprejel min. predsednik general Goring v svoji lovski koči Karinhail, kakor kaže pričujoča slika Rešitev križanke Vodoravno: 1. republika. 9. oko, 10. Razor, 11. Kola, 13. kaša, 14. Anita, 16. kar, 17. docent. 18. Ra, 19. amino, 20. pat, 21. je, 22. pa, 23. sta, 25. pogan, 28. ar, 29. bogata, 30. lok, 32. Dunav, 33. agio, 35. Mima, 36. Tinje. 38. nad, 39. Argentina. Navpično: 1. rokada, 2. ekonom, 3. policija, 4. Br, 5. lak, 6. Izak, 7. košara, 8, Ararat, 12. Atene, 15. ano, 20. Paganinl, 22. pogum, 23. salata, 24. Trogir, 25. pod, 26. ataman, 27. navada, 31. king, 34. oje. ANEKDOTA Sloviti igralec Ludvvig Devrient je posedal v družbi svojega prijatelja E. T. A. Hoffmaima rad v gostilnah. V neki točilnici je na ta način napravil precej dolga, ki ga ni mogel tako hitro poravnati. Nekoč, ko je tu spet naročil vina, mu je dejal gostilničar: »Zakaj pa toliko pijete, če vam vaše razmere tega ne dovoljujejo?« — »Nu. vaše razmere mi to dovoljujejo«, se je odrezal Devrient. VSAK DAN ENA 0 G \ »Glejte, celo nebo postaja rdeče od sramu nad tem, kar počenjajo ljudje na zemlji v imenu miru ... c laStuadecr Nov lek proti hripi V angleških bolnišnicah preizkušajo ta čas novo zdravilo zoper hripo, o katerem pravijo, da se je izborno obneslo. Imenuje se sulfanilamid m je spojina z žveplom. V bolnišnici kraljice šarlote v Londonu so z njim število smrtnih primerov zavoljo težkih prehladov znižali od 22.8 odstotka na 5.5 odstotka. Posebno v zgodnjem stadiju prehlada je sulfanilamid zelo uspešen pripomoček. Salamanca po bombardiranju Razdejanje, ki so ga povzročile bombe valencijskih letal v sedežu nacionalistične vlade Weidmannova ljubica F povprečno hitrostjo 383 km na uro Je Italijanska ekipa »Zelenih miši« uspešno absolvirala zračno pot čez južni Atlantik iz Rima v Brazilijo v 39 urah in 17 minutah. Na sliki (zgoraj) letalo; spodaj od leve proti desni letalci: Bruno Mussolini, polkovnik Biseo in kapetan Moscatelli Najlepši dan njegovega življenja V Interegni pri Rimu je neki kmet po imenu Marcello Castellani slavil svoj 101. rojstni dan. Stari mož je za to priliko prejel med drugim od župana lep dar. Pri slavnostni pojedini, se je starec, ki je bil dotlej čudovito krepak, dvignil, da bi s kozarcem v roki izrekel napitnico. Izgovoril je besede: »To je najlepši dan mojega življenja,« ko se je zgrudil. Umrl je v nekoliko trenutkih zavoljo srčne kapi. Uspešen polet iz Rima v Rio de Janeiro / ^ jutro« K. M. TeUS, & l !KBT-i Kulturni pregled i Vestnik ZKD Well§ov zagovor napredka Ce bi bilo treba glasovati aa najboljši spis, ki nam ga je dala slovenska prevodna književnost v minulem letu, bi se biez dolgega premišljevanja odločil za tri debele zvezke VVellsove »Svetovne zgodovine«, ki so izšli v prevodu ^f0f. Milene Mohoričeve v založbi Modre ptice. Čeprav smo dobili dr^aj pozno prevod tega dela, ki je pre:Občni zgodovini«. Izmed del takega ali manjšega obsega, kakor je Wellsovo ne poznamo nobenega, ki bi bilo v toliki meri spisano prav za naš čas in današnjega človeka. Wells ni poklicni zgodovinar in njegova »Svetovna zgodovina:: je zopet primer več, da je lahko neprofesionalnost včasi prej vrlina kakor hiba. Kajti samo človek, ki prihaja v ogromno skladišče zgodovinskega gradiva, nad katerim bede poklicni zgodovinarji, s takim stremljenjem po sestavi žive in oživljajoče svetovne zgodovine, kakor ga čutiš pri VVellsu, samo tak človek ni obremenjen od raznih dednih grehov poklicnih zgodovinarjev. VVells se pri svojem delu skrbno izogib-1 je dveh skrajnosti: da bi pisal učbenik ali da bi pisal roman. Ima pristno publicističen stud pred suhoparnim naštevanjem dejstev, pred kopičenjem težko preglednih in nezanimivih podatkov, kakor se z druge strani ne mara vdajati skušnjavam tvorne fantajflje. Wella Je preveC mate-rialist. t počiva naša največja pripovednica na zagrebškem Mirogoju in njeno že zdavnaj razprodano ali po neštetih revijah, zbornikih in listih razmetano delo obdaja vedno bolj tema pozabe. Mladi rod skoraj ne po-rna več pisateljice, ki je zavzela med pro-zaisii slovenske Moderne eno prvih merf. Zato je akcija našega ženstva, da Zofko Kve-Irovo z delinitivmim izborom njenih najbolj ših spisov zopet približa slovenskemu občinstvu. vredna vse hvale. Nameravanih devet knjig bo izvršilo za največjo pisateljico •o, kar je za Iv. Cankarja izvršila izdaja njegovega Zbranega dela: omogočilo bo pregled in pravilnejšo ocenitev njenega doneska v slovensko slovstvo ter jo tako rekoč literarno »aktualiziralo«. Izdaja, ki io pripravljata kot urednici prof Marja Boršnik in Eleonora Kernc. bo vsebovala najboljše romane, povesti, novele, črtice, pegmi v prozi' dramatske slike, drame, članke, razprave in kritike, tako da bo Zofka Kvedrova osvetljena z vseh strani svoje mnogostranske dejavnosti. Vsak zvezek 1*> opremljen z uvodom in opombami, v devetem pa to življenjepis s časovnim pregledom njenega dela. Ali je v načrtu tudi izbor korespondence? Kot urednica »Domačega prijatelja« je bila Zofka Kvedrova mnogim literarnim začetnikom dobra svetovalka in vzpodbujevalka. tako da bi kazalo misliti veaj na manjši izbor njene korespondence. Prvi zvezek Izbranega dela Zofke Kvedrove izide za letošnjo veliko noč in prav sedaj je v teku organizirano nabiranje sub-: skribentov. Moralni dolg nasproti Zofki Kve-drovi bo pač poplačan šele tedaj, če prijatelji slovenske knjige in posebej še kulturno zavedno ženstvo tudi materialno omogočijo napovedano izdajo. Med pripravijajočimi se ! knjižnimi izdajami je ta ena prvih, ki naj vzbudi pozornost in podporo, kajti Zofka | Kvedrova je v slovenski književni kulturi ena tistih redkih žen, ki se dado primerjati s pisateljicami drugih narodov in ki je bila doslej po krivici zapostavljena. Vrnimo Zofko Kvedrovo tja, kjer sta ji njen talent in njeno delo zagotovila trajno mesto: v ospredje naše žive. naše narodno reprezentativne književnosti! —o. Zapiski 3. javno predavanje Slavističnega društva v Ljubljani bo drevi ob 20. uri v predavalnici Drž. trgovske akademije (Bleivveisova cesta). Predaval bo g. prof. dr. Mirko Rupel o slavnem slovenskem pridigarju Janezu Svetokriškem. Vljudno vabljeni. Vstop prost Časopis »Žena 1938«» ki se je razvil iz gospodinjskega lista izrazito praktičnega značaja. se je v redakciji Iva Zora preuredil in se v novi, širši in popolnejši obliki pridružil ostalim slovenskim ženskim listom. Poleg gospodinjsko praktične vsebine, ki je tudi v novem letniku ostala težišče časopisa. začenja prinašati literarne prispevke. Izmed teh vzbuja posebno pozornost daljša povest gospe Ine Slokanove >Dom v predmestju«. Kot uvod svojii povesti je mlada pisateljica, ki jo srečujemo vedno pogosteje v naših revijah, prispevala zanimivo avtobiografsko izpoved »Kakor pesem naših dtli« V nji pripoveduje o svojih mladostnih izkušnjah in o odnosu do predmestja z njegovim svojskim življenjskim stilom in posebno ljudsko psihologijo. Povest »Dom v predmestja* izhaja kot priloga na slabšem papirju, kar se nam ne zdi' prav, kajti z bicijo ir r^ncM spisana pripovedna pro-. , 75STS socialnega živ- I Ijenja, bi me smela biti samo privesek ča- sopisa. Iz beograjskih in zagrebških revij. V »Hrvatski reviji« je objavil Albert Haler razpravo »Psihološka ili filozofska estetika«. V prvih dveh zvezkih »Srpskega književnega glasnika« vzbuja pozornost študija dr. Niko-le Mirkeviča o pisatelju Ivi Andriču in njegovem delu, ki je bilo že dolgo vredno kritine študije, saj sodi Andrič med predsta-vitelje sodobne srbekohrvatske proze. Tehtna je tudi šttiija Nike Bartuloviča o Petru Bezruču. V drugem zvezku je zanimiv esej Bogdana Radice »Mediteranski povratak« in Mile Obradovič članek o hrvatski pisateljici Ivani Brlič-Mažuranič. V sarajevskem »Pregledu«, reviji, ki jo vešče urejala dr. Jovan Kršič in Todor Kru-ševac- je izšel v januarskem zvezku zani-mi včlanek dr. Nikole Stojanovica »Srpstvo in jugoslovenstvo«. Kratek prispevek k pro blematiki slovstvenega dela enega največjih srbskih prozaistov je članek Žarka Plemenca »Začarani krog Borisava Stankoviča«. O bolgarskem pisatelju Aleki Konstanti novu piše M. Selakovič Ostala vsebina (pesnui. pripovedna proza, člaaki, kritika ip vesti) sa mp potrjuje iepo kulturno višino tega sarajevskega mesečnika. Društveni kataster V zadnjem vestniku ZKD smo razprav-IJali o pripravah za občne zbore. Navedli smo tudi primer, kako je treba prijavita občni zbor pristojni oblasti. Danes navodila nadaljujemo. Po rednem letnem občnem zboru poročamo o sestavi društvenega odbora pristojni politični oblasti. V Ljubljani je to Uprava policije, na podeželju pa sreska načelstva. ki vodijo tudd posebne društvene katastre. Na občnem zboru izvoljeni odbori nimajo takoj porazdeljenih funkcij. To urede na prvi redni odborovi seji. Z njo je treba pohiteti, da pnido društvo odnosmo novo izvoljeni odbor čim preje v reino poslovanje. Na prvi seji določimo posamezne društvene funkcijonarje, kakor jih predvidevajo pravila: predsednika, enega ali dva predsednikova namestnika, tajnika, blagajnika, gospodarja, arhivarja, knjižničarja in vse ostale. ki 60 v društvenem delokrogu nujsno potrebni. Društvo predstavlja na zunaj predsednik ali načelnik, v pokolih društvih p« starosta. Društvo pre stavljajo obenem ž njim na zunaj še tajnik. Navadno so vse obveze za društvo veljavne, če jih podpiše tajnik. kjer pa je zadeva vezana tudi na izdatke. pa navadno tndi še blagajnik. Predsednik. tajnik in blagajnik so najbolj vidni društveni predstavniki in te zabeležijo politična oblastva v svojem društvenem katastru. Prijava novega odbora. Takoj, ko se je novi o)'bor po izvolitvi konstituiral, javimo to srpskemu načektvu. Prijave ni treba kolekovati. Vzorec prijave naj bo približno tak-le: Trne društva..... Tekoča številka.... Datum .. Zadeva: Prijava noveca odbora. Sreskemu načetetvu v Na XVTI. rednem letnem obilnem zhorn. ki se je vršil 24. .januarja 1938 je bil izvolien nov društveni odbor. Na prvi redni odl>o-rovi seji dne 26. januarja t. 1. so bile razdeljene funkcije takole: predsednik: A. B.. trgovec in posestnik v.. njegov namestmiik: C. Č., učitelj v...... tajnik: D. E., davčni uradnik v blagajnik: F. G., učiteljica v ...*... (Nato navedemo lahko še ostali o .bor...) Prosimo, blagovolite vzeti prijavo na znanje. Pečat Podpis predsednika. podpis tajnika, V društvenem katastru pri politični o'lasti ima vsako društvo svojo polo. Navadno vodi evidenco nad društvom sam sreski načelnik. V svojih zapiskih ima zal^ele-ženo, kdaj je bilo društvo ustanovljeno in s katerim odlokom je bila ustanovitev 'dovoljena. Prav tako so vnešene v spis tudi vse kasnejše spremembe pravil in vsi prijavljeni društveni funkoijonarji, ki po odgovorni za rel.no društveno poslovanje. Večkrat čitamo v časopisih, da je kr. banska uprava razpustila to ali ono društvo, ki ni zadoščalo predpisom zakona o društvih. Tak postopek pod vzamejo tudi lahko tedaj, če je društvo prekoračilo pravila. Piscu tega članka je znan primer, da pristojna politična obtatrt ni dovolila vpri-zoriti gledališke igre nekomu podeželskemu gasilskemu društvu, češ da te točke društvenega delovanja nima v predloženih pravilih. Za razpustitev društva to seveda še ni povod. Do razpusta društva pride običajno, ako društveno poslovanje zastane. Ako društvo dve leti ni iimelo občnega zbora, poizve sresko načelstvo po orožnikih ali občini o vzrokih, zakaj društvo ne deluje. Ce dobe pristojni čiratelji poročilo o vzroku društvene nedelavnosti, lahko zaslišijo v društvenem katastru zabeleženega predsednika. če pa te^a *ii. koga drugega, da poroča o vzrokih, zakaj nc delujejo več. Lahko pa stavi sresko načelstvo že tudi brez takega postopanja predlog kr. banski upravi. naj se zadevno društvo razpusti, ker ne vrši več svojega rednega dela. Ce se potem ustanovi kdajkoli spet novo društvo s podobnimi nameni in cilji, je treba novega dela z organiziranjem, treba pa je tudi sestaviti in prijaviti nova pravila, vse to pa je v zvezi z občutnimi stroški. J. G. S P O RT V smuku smo ostal! zadaj V Ga-Pa )e bila konkurenca prehuda In smo s zasedli komaj 60w mesto Iz škoffe Loke šl— Poroke. V enem tednu so se poročile kar tri škofjeloške gospodične. Prva je stopila v zakon hčerka znatnega posestnika in gostilničarja Janeza Poljanca iz Vincarjev, gdč. Tončka. Poročila se je z mlekarskim inštruktorjem na državni mlekarski šoli v škofji Loki. gosp. Petrom Pamjanom. v torek je stopila pred oltar hčerka trgovca iu posestnika g. Konrada Pecherja gdč. Danica z Mestnega trga. Poroka je bila v Metliki, kjer ima njen zakonski drug gosp. Ivan Gra-brijan trgovino in posestvo. V nedeljo pa je stopila v zakon gdč. Marinka Potočnikova, hčerka trgovca in posestnika z Nunske ulice, ki se je lani smrtno ponesrečil pri vožnji vina. Poroka gdč. Marinke, ki jo je popeljal pred oltar poročnik planinskega polka gosp. Albin Cerkvenik je bila izredno slovesna, čim sta stopila ženin in nevesta v cerkev, je zaigral vojaški orkester na koru odlomek iz »Lo-hengrina«, a mladi par je sprejel ves častniški zfbor v Spalirju. Prisotne 90 bile tudi dame. Poročni obred v razsvetljeni cerkvi je opravil gosp. Viktorijan Demšar; pri odhodu iz cerkve je godba zaigrala odlomek iz MendeLssohnove skladbe »Sen kresne noči«. Mladim parom, kijih poznamo kot dobre prijatelje in sodelavce pri Sokolu, želimo vso srečo! šl— Skozi dimnik je priletel na ognjišče golob pismonoša na Križni gori, pri posestniku Matevžu Koširju. Bila je že trda noč, ko so zaslišali domači v dimniku nenavadno plahutanje. Pošteno so se prestrašili, meneč, da je ogenj ... V tem pa je že padel na ognjišče utrujen golob, ki so ga ujeli, mu odvzeli obroček z zvitkom in prijavil: zadevo oblastvu. šl— Nesreča je doletela trgovskega potnika Sterobeirgerja Viktorja na Poljanskem. Tam, kjer je cesta zaradi vzpona proti žirem najbolj opasna. Je začel drseti avto po poledeneli cesti proti nekemu tovornemu avtomobilu, ki je vozil vino. Potnik je storil kar je mogel, a ni nič zaleglo, avto se je z veliko silo zaletel v tovornega. Osebni avto se je tako razbil, da Sternberger sploh ni mogel nadaljevati vožnje. Iz Ptufa J— Zvočni Kino Ptuj predvaja v soboto 29. t. m. in v nedeljo 30. t m. ob pol" 19. in pol 21- film »K novim obalam«, za dodatek pa Alfa zvočni tednik ln film o naši državi. Ga-Pa, 26. januarja Današnji dan J© bD prav ur prav prvi dan v tekmovanju na II .mednarodnem zim- skosportrsem tednu, ki je vzbujal splošno zan manje občinstva. Na sporedu je bi! smuk! Tekmovalna proga je bila že od včeraj dalje zaiprta za vsak trening. Avstrijsko moštvo je zallel hud udarec, ker se je včeraj tik pred zaporo proge težje poškodoval Anton Seelos in tako danes nj mogel n?u stopiti. Tudi sicer odlični Italijan Passet se je pri treningu poškodoval in danes mi nastopil. Da Je bilo teh nesreč in smol dovolj* naj omenimo še to. da si je zlomila nocro francoska tekmovalka Jaqueline B:i?on. Vzrok vsem tem nesrečam je bil nemogoč teren, pokrit z ledom. Za danes pa je bila proga nekoliko boljše pripravljena. Ze nekoliko dni je tu s svojo mlado Sen-ko trikratni svetovni prvak v smuku Emile Allais 'Francija), ki se je za današnji dan kar na jboli vneto pripravljal... Kakor že omenjeno je bila srlavna točka ^nna^niega dnp — smuk. Za gospode je bil start na Kreuzjochn. 1719 m visoko, za dame pa na Kreuzvrandelu. 1W0 m. Višinska razlika ie zna Vila pri prvih 9"9 m. pri datnh pa P20 m. Za tekmovanje se je prijavilo naravnost orromno število udeležencev. namreč nič mnnj kakor 111 gospodov in 41 '."m, Gospodov pa je starHo 82 in dnm 27. Prve so nas+onHe dame. 5 startno številko 1 se je snpstila v dolino Monnkovč.itikn Hoferpr in prsne1«? nn cilj v času 5:09.8. Velika favorltinja Cristel Cranz je imela št. 9. V neka! vrstah Preteklo soboto in nedeljo je imel smučarski klub Guštanj Kotlje svoj smučarski klubski dan. Snežne razmere niso bile najboljše, pa vendar je vse poteklo v redu. V soboto popoldne je tekmovala mladina, 32 mladih fantov je preizkušalo svoje moči v treh različnih oddelkih, ter tudi 5 deklic. Zmagali so v nižjem oddelku (6 do 8 let) na progi 1 km štruc Ivan s časom 7:30, v srednjem oddelku (9 do 12 let) na progi 1.7 km Jelen Adalbert, v času 11:15, v višjem oddelku (13 do 15 let) na 30 km pa Petrič Hinko s časom 21:15. Med dekleti je zmagala (na 1.7 km) mala Tončka Jelenova s časom 12:05. — V nedeljo je bil start za smučarski tek na 6 km (kombiniran s smukom), katerega se je udeležilo 23 tekmovalcev, od teh trije člani drugih klubov. Proga je bila zaradi zmrznjenega snega zelo naporna in so zato doseženi rezultati dovolj dobri. Vrstni red na cilju je bil naslednji: 1. Plečnik Ernest 37:50, 2. Stefic Andrej 38:54, S. Steiner Josip 39:00. — Združeno s to tekmo so tekmovali tudi člani sokolskega društva, ki so se ocenjevali posebej. — Popoldne so bile tekme v slalomu, na 150 m dolgi progi, ki jo je bilo treba prevoziti dvakrat. V tej tekmi je zmagal Franc Kolar, v času 35. 1/5 pred Ranečnikom in Trbovškom. Nato je bil v gostilni pri Rinku družabni sestanek, kjer so bili razglašeni rezultati in razdeljena darila. To nedeljo bodo imeli v Kotljah sankaške tekme na 4 km dolgi progi od smučarske koče navzdol, kjer bo spet mnogo zimskega veselja. V tekmah za zimski pokal se bodo to nedeljo začele prve semlfinaJne igre, In sicer med Gradjansklm in Hajdukom v Splitu ter med BSK in Slavijo iz Sarajeva v Beogradu. Prvo tekmo bo sodil sarajevski sodnik Milan Rakič, beograjsko pa Mika Popovič. Na zadnji seji upravnega odbora JNS so bili sprejeti nekateri zelo važni sklepi. Tako je bilo odločeno, da bosta v tekmah za srednjeevropski pokal sodelovala državni prvak kot prvi klub in drugoplasirani klub v državnem prvenstvu kot drugi udeleženec. Ce bi slučajno drugo - in tretje-plasirani klub v državnem prvenstvu imela enako Število točk, bosta med njima odiarrani dve posebni kvalifikacijski tekmi, katerih zmagovalec bo potem drugi udeleženec v tekmovanju. — Mednarodni tilnik Popovič je nato predložil podrobni mednarodni spored za letošnie leto. ki smo ga v glavnih obrisih že objavili. Najvažnejše srečanje bo vsekakor prvo, in sicer 3. aprila proti Poliski. — Zanimivo je tudi. da je JNS obvestil jugoslovenski olimpijski odbor v Zagrebu, da nogometni savez smatra. da bi bilo treba prevzeti organiziranje olimpiade 1. 1948. v Jugoslaviji. Razen tesa. smatra JNS, da Je sam sposoben za organiziranje nogometnega turnirja na tej prireditvi, po potrebi pa hi predel tudi organizacijo vse olimpijade. — Mnogo govora je bilo slednjič na tej seji tudi o pripravah nafie državne reprezentance za srečanje s Poljsko, ki je za našo letošnjo re-putaeijo v mednarodnem nogometu zelo velikeg-a pomena. Prvi trening bo imela ta reprezentanca že na Svečnico proti Kl-spestu v Zagrebu. TVH tokrat Onnwa n£ zatajSk in d-caed« najbolj čas teroed vs^h namreč 4:85,8. Tri ftteviiike u osjo je startala Svioaifca Eraa Steuri, ki je dosegla čas 4:58,4 itii. Pij fposfpodih je dospel prvi na cflj Jr>-hai*nee Pfndr v Času 4:45. Njssrov najhujši nasprotnik Sartore>!li (Italija) in Francoz AJU lais pa sta imela smolo. Niti eden niti d-ligi mi prispel na cilj. Kaj ee pma je zgodila med potjo, o tem kronika rte beteža ničesar. Izmei vseh časov )e p* dosegel aajt*>lj&e~ ga domačin Roman W&mile e 4:22,4. Glede naših naj omenimo samo neslednjet Zadnji so pri^i ln zato so t«"5 temu primemo dobili številke, namreč Heim 110 tn Voller 111. Eeim je prispel ko-t prrvi Jugoslovan m cčlj 60. Cp.e ni znam, vendar gre nad 5:39.6, ki «?*> je d"se?el Italijan Pleri-noni 5meT fftal'ja) ima St. 20. NorvHtnn Usti S*. 80. Go+ovo bo tudi velik kenkurent Poljak Ma-rusarsz. V torek zvečer le srreiel tHrmovr>fry. v svečani avdren^i *upan Ga-Pa žu- pan se le v tonlem pozdrpvn Fihmlii! v»nm tekmovalcem, ki so v tako tostrvm Številu prispeli na to +e.1tTTK>vrmie Za tr^m je govoril vodja nem^ega stvvt** Tm d Ocft-en. ki je "ovl^rjai. da je ta rimsko sonetn? ♦•»den n?" flepšrt sponrrn na olimpiado v Ga-Pa. M. t. Razpis drž. prvenstva v klasični kombinaciji dne 1. in 2. II. v Bohinja JZSS razpisuje državno prvenstvo v klasični kombinaciji ( v teku in skokih) v dneh 1. in 2. februarja t. L v Bohinju. Tek na 18 km, ki velja za kombinacijo ter tudi kot sajiK-sitojna disciplina, bo dne 1. II. Start in cilj bosta oib 14. pred hotetan »Sv. Janez« oh Bohinjskem jezeru. Skoki bolo dne 2. II. na iirg. Hanseenovi skakalnici, ki dovoljuje skoke do 50 m. Pravico tekmovanja imajo vsi 'pri JZSS verificirani tekmovalci. Prijavnim« ni. Klubi morajo javiti tekmovalce najkasneje do 30. t. m., neposred no na savez ni naslov (Ljubljana Tvrševa cesta 1/IV.) na določenih tekmovalnih prijavnicah po posameznih d soipliinah. Poznejše prijave se ne bodo upoštevaje. Žrebanje startnih številk in razlaga proge bo ob 11. v hotelu Sv. Janez. Tekmoije se po pravilih in pravilnikih JZSS. Tekmovalci bodo razdo1:eni \ tri razrede. Tekmuje ee v razredih. V I. in II .razredu tekmovalci, ki so bili objavljeni v letnem poročilu glavne skupščine, vsi ostali pa v tretjem razredu. Prvopksiramii v kombinaciji postane državni prvak za le-to 1937/38. prvi v teku pa 89 vezni prvak za leto 1937/38. Drfavrci prvak prejme darilo g. minfotra dr. Miletiča. drugi darilo JZSS tret ji plaketo.^ Prvi ln d>rugi v teku prejmeta darilo, tretji pa plaketo. Plakete prejmeta prvs dva plasirana v vsakem razredu: če pa je kdo od teh te prejel darilo ali plaketo, je kot prro al! drugo plasirani v razredu ne more Prek** ponovno. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril bo ob 15. v hotelu Sv. Jane*. Pisarna in tehnično vodstvo tekmovanj bo oi Ž), t. m. dalje v hotelu Sv. Jai ei ob Bohinjskem jezeru. Predsednik tekmovanja je predse mik JZSS g. dr. Ciril Pavlin tehnični volja pa g. Stane PrcdaJič. Nadzorniki proge za tek: g. Stane Bervar, Mflan FaVliga itn Kar] S!rifcV,rger. Bkaknluiea: sodniki gg. Jelenič Jernej. Zupan Boodan in Predalič Stane, merilci: Bervar. Godec Tomaž, Golob Lado. Kogovšek Boris. Ber-nik Viljem, Kremar?4č Božo. zapisnikar 3fah-koveo Lojze. Zdravnika gg. dr. Bonač m dr. Marin šek. ■ Izbirne tekme v sSsokih Izbirno tekmovanje v skokih 'T>roln aa 41tro al' dajan le aasmva i Din rv».rriant4i '.n^^pv " r*1 r Poštena postrežnirn ieli zaposlenie Ponudbe na Ogl odd Jutra pod značko »Uma in snažna«. 1687-2 Dekle i5fe službe v gostilni ali kavarni ali pa kot pomoč pri gospod rvstvu Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Vajena vsega dela«. 1606-2 mmm Beseda 1 Oln davefc 3 I>ln za šifri, ali daianje naslova 5 Din Najmanlši 17 ntn Strojepisni pouk Večerni tečai za začetn ke in izvežbance Dva oddelka — od pol 7. do 8. in od pol 8 do 9 zvečer. Naj-modetneiša stroiepisnica na razpolago 2^ nairazličneiših pisalnih stroiev — Vpisovanj dnevno od pol ~l do 8 zvečei Šolnina nainižja. Pričetek pouka 3 teb.ua ia. Tečaii 2 do 4 mesece — Chnstofov učni zavod. Do mobranska cesrs 1672-4 ;//< Beseda 1 Din davek Din za šifro aii dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Oin Kino Eumig 91/* mm snemalni aparat, proiektor na elektr. pot-on. naprava za prevnanie filma, kompletno naprodai za Din 2.">00 Naslov v vseh poslovalnicah Jutri. 1663-6 Beseda 1 Din davek 3 oin za šifro ali dajanje naslova 1 Din Natmanjš1 zripcek 17 otn Širni kotel 400 do 600 litrski in vrče za mleko od 25 do 30 li trov kupim (anša. Dobie. Slivnica pri Celiu. 1684 7 Beseda 1 Din davek 3 ntn za šifro ali dajanje •laslova 5 Din Nai manjši zreselt 17 Din Družabnika poštenega, treznega in agil nega Slovenca ki bi v to svrjio prinesel v obrat apa rat za sodo vodo in potreb ne steklenice ali odgovaria loči denar za nabavo apa rata in steklenic — sprejme renomirano podietie za izdelavo malinovra zaradi raz š;nema poslovama in prolz vodnte soda-vode v Sara-levu (kier so za omemem r-osel v zv-zi s plas ianiem malinovca dobri pogoji) — Družabn k b- vodil obrat za izdelavo soda-vode in bi lahko zaposli še enega od raslega rodbinskega člana, in mu ie zasigurana primerna eksistenca Ponudbe poslat' na ogl odd Jutra pod »Soda-voda«. 166? 16 Seseda I Din laveg i na za šifro aii daianjf iasl'kra|. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1670-20 3eseda 1 Din daveg 3 Din za šifri, ai) daianj* iaslova 5 Din NajmanJS znesek 11 Din 6-sobno stanovanje komfortno. Din 1.600 me sečno, oddam Dvorakova 6 1 Telefon 14 1607 21 Dvosob. stanovanje visokopritlično udobno, — Ble weisova S, oddam marca ali pozneie — '[.rašati istotam II. nadstropje, levo. 1680-21 Trisobno stanovanje solnčno, komfortno, oddam marca ali -ako;. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1676-21 Oglasi v „ Jutru" imajo vedno največji uspeh! Ponesrečenci na otoku morskih razbojnikov 17 Otroci se niso upali za njimi na vrh. Čakali so nekaj minut, preden so se drznili na čisti zrak. A dim je postajal neznosen. Na gašenje ni bilo niti misliti. Videli so, da bi bilo vse zaman. Ko so prišli na palubo, ni bilo Kitajcev nikjer več videti. Pogled nroti otoku je pa kazal otrokom, da so bili roparji vzeli njihov čoln in se ta čas že močno oddaljili od ladje. cm Beseda 1 rMn davek Din za Slfro an da tam« naslova S Din NalmanlS rrecok 17 Oln Solnčno sobo poseben vbod elektrika, od dam blizu Tabora. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 1634 23 Seseda i Din davek 3 i>1n za šim ali daianj» laslova 5 Din Nalmanlš aresf K n Din Šivalni stroji raMiem od 400 Din dalie novi stron od I60( Dt dalie Rabliene stroit vza memo v račun - Ugodn plačiln pogoii Nova trgovina l.mbljana. FvrSeva (Dunai skal restu V> ' 79 ,aii>ciuU' .Jt i KA»> so zavarovan) r.a Milino Oin ■'U ^eda i Din davek 3 Din. za šifro aH dalanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Djn. Alpe. Anananke. Brezhiben naiteneiše Da? Gluck, Do 15 februaria, D'S«re«,io 333 Družabni«. Dobei zaslužek Druga spomlao Dj i roda 'alea. Diskr-tno, F'ksati in proviziia 29 Giran- ia. Go tovina 77, Gospodična z dežele. Genialna zamisel. Harmonija. H ter Izobra žena. Januar, Inteligenca, ta. Srečen pat, S guma ga-rancita. Sigurno. Stenogram, Soliden. Stalna Trne iS money. Takoi prodam Va-•enka, Vljudna. Vešč. Vdovec V gotovini. Zadostna šolska izobra/ba. Zaupno mesto. Zmožen pomočnik Zmožen kavcije. Zaupna moč 22. 5555 Le naprej, brez miru!*** Tisoče zahval prejema MODfdJIA KOZMETIKA- S R «_ I T Naročniki „Jutra" so zavarovani za 10.000 Din časten napredek Sokolstva v Kranju Kranj. 27 »anuarja Kranjsko soko'sko društvo je imelo 40 glavno skupščino ki jo jc vedi! stanista Završnik V pozdravnem nag< voru je orne njal napade na naše Sokolstvo in na posa mezne člane, kakor tudi znane grofnie ob priliki javnega nastopa v maju. Cilede na padov v krajevnem časopisju >n na posa mezne člane ter celo na naraščajtnke je govornik izjavil, da moramo biti napadalcem sam i hvaležni, ker so sc st kolske vr ste le še boli strnile m ie število članstva naraslo daieko boli kakor vsa leta prej ne izvzemši let »konjunkture« ko se je zate kalo k Sokolu vse. kar je pričakovalo ka ke koristi DoHro je da ie navlaka v letih izkušnje odpadla in se zbira pn nas samo to, kar je res sokolsko. Poročita odbornikov navajalo, da se je društvo udeležilo vseh sokn!s,kih prireditev na ozemlju gorenjske župe m je priredilo poleg večjega števila prelav dva javna nastopa in dve akademiji Posebno svečano je bilo razvitje prapora za deco. Praporu je kumica NTj. Vel krahica Marija. Prvega decembra je položilo svečano zaobljubo 87 novih članov ir članic, zelo razveseljiv pa je tudi porast naraščala tn telovadečih. ki presega 100 odstotkov Za vsesokolski zlet v Pragi se je priglasilo 80 udeležencev Ker bo to najmogočnejša manifestacija sokolske misli bomo dokazali z brati Čehi, da so možne tudi prostovoljne, veličaste manifestacije ide- Najslajša in najboljša krepilna pljaCa je BERMET — VINO, črnina iz f ruSkr gore, Sremski Kariovcl — GostnniCarjl nudite io špecijaliteto svojim gostom V sodčkih od 50 l naprej ga razpošilja B Marinkov, Sremski Karlovci Frufka gora W2z&m Brezplačno zavojček Oustaiovega toaieiuegt ois<;r)a na pnssusnjo '1 speti po prvi uporabi vloziiij) ogrel nečistosti joraza izginejo PošljlU za stroške din 3 v znam Kah Kemikalija Nov Sad 144 V apotekan dro gerljah originalni kar ton 30 din dobro vpel.anega pri sla-doledarjih, slaščičarjih, ka varnah in hotelin za vpe ljavo novega epohalnega predmeta za izdelavo sladoleda. spreimemo proti dobri proviziji. Samo gospodje, ki dokazljivo zadoščajo tem zahtevam, naj pošliejo svoje ponudbe z referencami in sliko na ogl. odd. Jutra pod »Šlager«. ^aiboliši trhovelisk' PREMOG bre2 prahu, koks. suha drva I. Pogačnik, BOHORIČEVA 5. relet 20-59 Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša srčno ljubljena sestra, svakinja, gospa IVANKA DELIST0VIČ roj. KRAŠOVEC dne 27. januarja po dolgem, mukepolnem trpljenju, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto 29. januarja ob pol 5. uri popoidne iz mrtvašnice državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Dragi pokojnici bodi ohranjen blag spomin! Ljubljana—Jesen.!ce, dne 27. januarja 1938. ŽALUJOČI OSTALI i Vsemogočni je danes ob pol 8. uri dopoldne, poklical k Sebi po dolgem in mučnem trpljenju našo nad vse dobro soprogo, zlato, skrbno, nenadomestljivo in ljubljeno mamico, staro mamo, taščo, sestro, teto, gospo MARGARETO BREGAR Nepozabno in tako zgodaj izgubljeno srčno ljubljeno Pokojnico Priporočamo v blag spomin. Pogreb blage pokojnice bo 29. januarja 1938 ob 16. uri v Ribnici. Ribnica na Dolenjskem, 27. januarja 1938. ŽALUJOČI OSTALI a!n'h delovnih ljudi Ker se je sokolstvo glede tehničnih organov že vrnilo na staro preizkušeno demokratično pot popolne avtonomije in svobodnih volitev, je bil stavljen samo predlog za imenovanje članov uprave, reviziiskega odbora in razsodišča. Na čelu lisrte je starosta Stane Završnik. Ob zaključku skupščine je starosta pozval brite, naj zvesto ostanejo pri sokolskem delu. Razveseljivi uspehi Sokola v Vojniku Vojnik, 27. januarja. Marljivo sokolsko društvo v Vojniku je v nedeljo polagalo obračun. Teiovadmca je bila okrašena s sliko mladega kralja. Starosta Ivan Gorečan se je spominjal Viteškega kralja, čigar spomin je članstvo dostojno počastilo. Mlademu kralju smo odposlali udano^tno brzojavko. Bratoma Jankoviču in Kuharju, ki sta nas zapustila, smo izrekli toplo zahvalo. Citanju novoletne poslanice so sledila poročila, ki pričajo, da je bilo lansko leto najp.odnejše od ustanovitve. Uprava s članstvom se je vzorno trudila in žetev ie bogata. Nadeli smo si nalogo, da zgradimo dom, ki v surovem stanju že stoji in ga bomo 'e letos odprli. Blagajničarka Marica Kvacova je izkazala v vzornem poročilu 60 000 din prometa, gospodar Fran Novak pa je navedel, da je vrednost sokolskega inventarja narasla na 80 000 din Ce vpoštevamo, da je društvo to premoženje zbralo v zadnjih dveh letih, se nam zrcali pridnost vzorne sokolske edinice. Tudi v tehničnem in prosvetnem pogledu je društvo odlično napredovalo. Načelnik Drago Rebernik in načelnica Žita Miil-lerjeva. sta vzgojila odlično telovadeče članstvo, ki nas častno zastopa povsod. Prosvetno delo pa se je posebno odlikovalo v dramatik: in knjižnici, kar je posebna zasluga ss- Burdijanove in Pahorjeve. Matriikar Milan Hohnjec je ugotovil, da smo žal izgubili dva marljiva člana, z veseljem pa je poudaril da se je članstvo pomnožilo na 69 zvestih Vsa poročila so pokazala mnogo požrtvovalnega dela in nje goste. Dne 12. februarja pa bo krstna predstava zvočnega kina, ki ga je Sokolsko društvo že kupilo. Iz Litije l— Znani amater in fotografski pisatelj g. K. Kocjančič bo predvajal nocoj ob 20. ▼ dvorani na Stavbah mnogoštevilne diapoxiti-ve v ilustracijo svojega predavan a >Po slovenskih dobravah in višavah«. Opozarjamo na to velezaaimivo predavanje! Naše Gledališče DRAMA Petek. 28.: Zaprto. Sobota. 29.: ob 15. Simkovi. Dijaška predstava no globoko znižanih cenah. Izven. Nadel ia. 30.: ob 15 Sneguljčioa. Mladinska predstava Izven Ot '20. Bela bolezen. Izven. Cene od 20 din aavzdol. OPERA Petek. 28.: Zaprto. Sobota. 29.: Onjeein. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Nedelja, 30.: ob 15. Ančka. Izven. Znižaje cene. Ob 20. Ero z onega sveta. Dehnt gdene. Heybalole in gostovanje Marija Šimenca. Izven. Znižaas cene. ŠENTJ AKOBSKO G!.EDA LISCE Sobota- 29.: iSkedenj. v korist zgradba Sokola II. začetek ob 20.15. Nedel ja. 30.: s Skeden j«, popoldanska predstava ob 15.15. Sreda. 2. februarja: »Skedenj«, popoldanska predstava ob 15.15 zadnjič. MAKIBUKSKO GLiaJALiSCE Petek. 28.: Zaprto. Sobota- 29.: Go*roda Glembajevi. Red D. Gostovanje Vladimira SkrbiaiSka. Nedelja. 30.-' ob 15. Pod to goro zeleno. Zn^. žane cene. Ob 20. Gospoda Glembajevt. Gostovanje Vladimira Skrbniška. RADI Petek 28. januarja Ljubljana 11: Šolska ura: Kraški j vi (g. Ivan Michler). — 12: Po demadk j stezicah (plošče). — 12.45: Poročila. — ; 13: Napovedi. — 13.20: Godbe na pLhala 1 (plošče). — 18: ženska ura: Al; sme tudi ■ rnati govoriti o vzgoji (ga. Ivanka VeM-! konja). — 18.20: Pesmice za kratek čas i (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. S. i Leben). — 19: Napovedi in poročila. so bila s pohvalo sprejeta Ponovno je bil j 19.30: Nac. ura: Pesnik (Safet Beg Ba-izvoljen dosedanji starosta Ivan Gorečan j šagič). — 19-50: Zanimivosti. — 20: Vio- in z njim večji del dosedanje uprave. Zvečer je bila odhodnica br. Peru Jankoviču in se je več govornikov poslovilo od priljubljenega brata, ki ga vojniška nacionalna javnost ne bo pozabila. Esperanto v službi Sokolstva. Čeprav je Sokolstvo izključno slovanska organizaciji, vem &' povzroča različnost jezikov v medsebojnih odno^tih Sokolov, pripadnikov raznih slovanskih narodov, težave. Naravnost tragično je dejstvo, da ee Sokoli pripadli ki raznih slovanskih narodov morajo sporazumevati s francoskim, 'e celo z nemškim Je-z it-r Tii. Zaradi teričakovanje. Odsek jo je vprizoril dosedaj dvakrat, dne 22. in 23. t. m. Obakrat je bil obisk izredno dober: v nedeljo je bila dvorana naravnost nabito polna kakor v najboljših časih našega odra po otvoritvi Sokolskega doma. Nove kulise v slogu dobe eo dale igri lep in primeren okvir. Vse vloge so bila v dobrih rokah in igralci so rešili svojo nalogo prav dobro in celo odlično. Tudi v maski so bili prav dobri, vsi kostumi, dasi izposojeni od gledališča. pa niso odgovarjali dobi, v kateri se je dejanje vršilo. Občinstvo, ki je bilo prišlo od blizu in daleč, ni štedilo z odobravanjem, ki si ga ja ansambl tudi zaslužil. Kakor je predvideno, se bo igra ponovila na Svečnico nopoldan. na kar ojx>zarjamo posebno zuna- linski koncert Viktorja Winterfelda (pri klavirju prof. Marjan Lipovšek l. — 20.35: Koncert Radijskega orkestra. — 22: Na^ povedi, poročila — 22.15: Ljudski plesi (plošče). — 22.30: Angleške plošče. 23: Francoski večer. Sobota, 29. januarja Ljubljana 12: Pester spored s ploSS. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20? Plošče. — 17: Za delonust igra Radijski orkester. — 17.40: Položaj obrtništva v Sloveniji (g. G. Ogrin). — 18: Ruski sekstet. — 18.40: 0 smernicah racionalnega gozdnega gospodarstva s posebnim ozirom na javna dela inž. K. Tavčar). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Duševne posebnosti naših planincev (prof. dr. Bora Milojivič). — 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Hišca pri cest stoji... (prizori za premislek in glasba za oddih). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel koncert igra Radijski orkester. Beograd 18.15: Ples. — 20: Pester spored. — 22.15: Plesna muzika. — Zagreb 17.15? Orkestralni koncert. — 20: Prenos opare i« Nar. gledališča. — Praga 19.20: Ples. — 20: Operetni večer. — 22.15: Plošče iin lahka glasba. — Varšava 20: Paster glasbeni spored. — 21: Plesni večer. — Dunaj 11.25: Kmečke godbe igrajo (plošče). — 12: Koncert dunajskih simfonikov. — 15.15. Zborovsko petje. — 16.25: Plošče po željah. — 18: Pevska ura. — 19.30: Lahka godba orkastra. — 20.45: Pester spored. — 21.15: Brahimeove klavirske skladbe. — 22.20: Lahka elasba s plošč. — 23: Godba za ples. — Berlin 19.10: Virtuozna muzika (plošče). — 20: Iz kraljestva operete. — 22.30: Lahka in plašna muzika. — Miinchen 19.10: Koncert po željah. — 20: Spored za zabavo. — 22.30: Prenos iz Stuttgarta. — Stuttgar« 19.10: Sličice s plesov. — 20: Venček najlepših Mil-lockarjevih melodij. — 22.30: Ples. — 24: Skladbe za čelo in klavir. • 100 uspehov na en oglas ,fJUTRUu Pri hripi, prehladu in nahodu poskusite novo sredstvo VUTOX Id Vam bo pomagalo tn Vas osvobodilo tegob Dobi se v v«eh lekarnah. Reg S bi 944 od 22 X. 1937. _Steg a. d. Beograd. Brejce Davorin EavJJen* — Izdaj* sa konzorcij »Jutra* Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d, kot tiskarnama Fran Jeran, — Za tnaeratni dal Ja odgovor« AJojt Novak. - Mi UuNJani.