Nnjv • čji »iorentki dnevnik v Združenih državah Ve#a z* vse leto ... $6.00 Zrn New York ceio leto - $7.00 | Za inozemstvo celo leto $7.00 Ibhs TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 261. — STEV. 261. STRASNA KATASTROFA V 0HI0SKEM P NADSTOŠESTDESET MAJNARJEV JE ZASULO IN MED ZASUTIMI . JE TUDI PREDSEDNIK DRUŽBE Eksplozija se je za vršila baš v času inšpekcije. — Na enem mestu so našli dvajset trupel. — Dom* ne vajo, da se je plin vnel vsled posipa. — Sto-delavcev se je nahajalo blizu izhoda in tem se Je posrečilo pobegniti na varno. — Upanje, da bi koga živega našli, je vedno manjše. COLUMBUS, Ohio, 5. novembra. — Governer države Ohio, M. Y. Cooper, je dones objavil, da se ie završila v Millfield, Ohio, strašna rovska katastrofa, ki je zahtevala nad stošestdeset človeških žrtev. Podpredsednik Sunday Creek Coal Company, v koje rovu štv. 6 se je završila eksplozija, je sporočil ob devetfh zvečer, da so našli v premogovniku trupla sedemdesetih delavcev in sedmih uradnikov. M1LLF1ELD, Ohio, 5. novembra. — Reševalno moštvo si navzlic dimu, plamenu in strupenim plinom prizadeva rešiti 160 premogarjev in uradnikov Sunday Creek Coal Company, ki so postali žrtev strašne eksplozije v rovu štv. 6. Ponesrečence — ako je sploh še kateri ostal pri življenju — bi bilo mogoče rešiti le po rovih, v katerih se plin še ni razvil. Nekateri domnevajo, da so povzročili eksplozijo strupeni plini, ki so se vneli vsled posipa premoga. To je pa seveda le domneva, in pravi vzrok bo najbrž nepojasnjen, kot ga tudi ni bilo mogoče pojasniti pri zadnjih dveh velikih katastrofah v Nemčiji. Eksplozija je bilo tako silna, da jo je bilo čutiti v okrožje več milj. Katastrofa se je završila tekom opoldanskega počitka, ko je nad tristo delavcev jedlo svoj lunč. Kakih sto jih je bilo v neposredni bližini izhoda, ki so takoj pobegnili iz rova na varno. Sledilo jim je petindvajset tovarišev, ki so se pa že morali boriti z dimom in plameni. MACD0NALD SI JE UTRDIL SVOJE STALIŠČE Predlog konservativcev za nezaupnico je bil odklonjen z 281 glasovi proti 250. — Liberalci so se vzdržali glasovanja. LONDON, Anglija, 5. novembra. Delavska vlada Rumsay MacDonal-da je izvojerula včeraj zvečer prvo zmago 2 31 glasovi večine. V političnih krogih pripisujejo temu glasovanju velik pomen, kar predstavlja resnično preizkušnjo sile. Glasovanje se je tikalo d ostavka h kronskemu govoru, Predlog je bil odklonjen z 281 glasovi proti 250. Prestolni govor, katerega je imel kralj Jurij v otvorilni seji parlamenta, ki pa je prestavljal v resnici programsko izjavo delavske vlade, so ostro napadali konservativci. Slednji izjavljajo, da ni vlada u-veljavila nikakih odredb za odprav-ljenje krize v industriji, poljedelstvu ?n trgovini ter ni uveljavila nikakih korakov, da nastopi proti splošni nezaposlenosti. V pričetku tednu so se bali pristaši vlade, da se bo liberalna stranka združila z levim krilom vladne stranke ter povzročila padec vlade. Te bojazni pa so bile odpravljene vsled včerajšnjega sklepa liberalcev, da se vzdrže glasovanja gled? do-stavka konservativcev. Poslanci radikalnih laboritov so glasovali za stranko MacDonulda. VROČI BOJI V INDIJI BOMBAY, Indija, 5. novembra. Ko je policija razgnala neko zborovanje, je bilo sto domačinov več ali manj ranjenih. Zborovanje je bil sklical pesnik Chutapadhyajra ter imel ognjevit govor preiti Angliji. Policisti so aretirali več navzočih, med njimi tudi pesnika. •t* i • • i • t v i .. i MiQuett, ženske pa dozdaj še ni bi- i akoj je bila osnovana pomožna akcija, toda re-|jo mogoče identificirati, iz pisma, sevalci niso mogli radi strupenih plinov daleč prodreti. Upanje, da bi našli koga živega, vedno bolj gine. Proti večeru so našli nedaleč od vnoda v rov sko-ro na kupu trupla dvajsetih ponesrečencev. Kot vse take katastrofe, se je tudi ta završila nepričakovano. Ljudje so divjali semintja, hoteč pomagati, in je precej časa trajalo, predno so dospeli do potrebnega materijala za reševanje. In kot je že navada, se je materijal izkazal kot neporaben. Klici za pomoč so bili poslani v bližnje kraje. Iz Pittsburga je dospel rešilni voz. Iz Athens sta bila poslana dva oddelka državne milice, da skrbi-ta za varnost in red. Nikogar ni bilo, ki bi prevzel poveljstvo nad reševalci. Malo prej se je bilo podalo v rov kakih devet družbirvh uradnikov inšpicirat ventilacijske naprave. Med njimi je bil tudi predsednik družbe W. E. Titus. Slednjič je prevzel vodstvo nad reševalci pred-delavec Peter McKinley. Dospeli so samo do vzpe- njače. J | — nekaj strašnega, — je poročal pozne- ie McKinley — vse je porušeno in V3e v plamenih. Nekatere rove bo treba zazidati, Če hočemo zadušiti požar. • 1 Medtem so dospele iz bližnih krajev pred rov ambulance z zdravniki in bolniškimi strežniki. Milica je stvoriIa kordon ter ni pustila nobenega sorodnika ponesrečenih v bližino rova. pretresljivo jokajo ter kličejo ime- PROSTOVOLJNA SMRT ^ZALJUBLJENCEV NEW HAVEN, Conn., 5. novembra. — V nekem tukajšnjem prenočišču so našli zjutraj mrtvega nekega moškega. Poleg njega je ležala mrtva ženska. Policija je dognala, da je moški 38-letni E. H. LisfsIovenskihidelavceTTAmeriki. Matter, September 21, IMS, ftt tke Poet Office at Mew Teck, M. T, -NEW YORK, THURSDAY. NOVEMBER 6. 1930. — ČETRTEK, 6. NOVEMBRA 1930 TARDIEU SE OTEPA SVOJIH NASPROTNIKOV Andrej Tardieu je pari-ral prvi naskok opozici-* je. — Zahteval je takoj, šnjo debato, na katero niso bili pripravljeni nasprotnik!. POLOŽAJ V PREDLOGI _ BRAZILIJI KANCLERJA Brazilski predsednik bo' BRUENINGA VPRAŠANJE PALESTINE Mandatna komisija ni še ^—n___... i „ ; pripravljena na akcijo. Banke poslujejo se pod ™tlcne odr^dbe so ! Razpravljala bo o Pale- najprej razpisal volitve. moratorijem. PARIZ, Francija, 5. novembra. — Pri dvorjenju zimskega zusedanja francoske poslansku zbornice i za vršil prvi spopad za bouooo de balo glede zunanje politike vlade. RIO DE JANEIRO, Brazilija, 5. novembra. — Provizorična vlada Brazilije, koje predsednik dr. Ge-tuiio Vargus je včeraj nastopil, namerava izvesti številne reforme ter berlin, razpisati splošne ljudske volitve, i Kartcelar Bruenning Dr. Oswaldo Aranha, sodelavec trebne za reformo. Splošni položaj v Nemčiji je slab, a ga je mogoče izboljšati. stini za durmi. zaklenjenimi novemtr.ur— j i ŽENEVA, Švica, 5 Stalna mandatna komisija Lige na-Nemčija, 5. novembra, rodov je potrdila danes pri otvor-je nastopil jenju svoje redne seje, da je dobila ...-----------—Aranna, soaeiavec danes v državnem zboru ter se za-j angleško Belo knjigo, ki vsebuje iz- francoske poslanske zbornice se je Vargasa, ki je bil medtem imenovan V2eI za ot>širno podporo svojega fi- | Javo angleške vlade glede svoje poza vršil prvi spopad za bDdooo tie-'notranjim ministrom, je izjavil da- nančneS*^ programa. Pri tem je iz- i^tike napram Palestini. nes poročevalcu Ass. Press, četrt leta ------------------------.$1.50 Za pol leta _______________________43.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. _"Olas Naroda* izhaja vsaki dan ltvaemši nedelj in praznikov._ Dopis! brat podpisa in osebnosti se ne priobč-ujejo. Denar saj se blagovoli poMJaAl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 31« W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 VOLITVE V DRŽAVI NEW YORK X< wyonski volilci .so zopet poverili vodstvo države sedanji upravi. Governer Roosevelt bo ostal še dve leti lrn svojem mestu. Volilri so mu izrekli zaupnir-o. in upati je, da se bo izkazal vrednega te zaupnice. Nihee ne more tajiti, da sta bili prvi dve leti governors* t va Roosevelta in podgoveroerstva Herbert« H. Leh-mana v znamenju velikega napredka. Governer je dal v več primerih inieijativo, od katere je imela vsa država korist. c'v ni mogel doseei svojega »•ilja, je treba iskati vzfoka v tem, da je stal nasproti republikanski zakonodaji, ki mu je nasprotovala iz političnih razlogov. Nadalje je treba vpoštevati. da uradni termin dveh le* ne zadostuje za izvedenje velikih podjetij in za zavrže nje velikih načrtov. Na to dejstvo že odnekdaj opozarjajo, toda podaljšanje uradnega termina državnih uradnikov bi bilo mogoče doseei le z izpremembo državne ustave. Proti takemu predlogu se pa državna zakonodaja vztrajno bori. V principu se obe veliki stranki zavzemata za te izpremembo, njuni nazori se pa razlikujejo ^lede načina izvedbe te-načrta. Ker bo sedanja demokratska vlada še dve leti na krmilu, je upati, da bosta Roosevelt in l^ehman vztrajno nadaljevala započeti boj. Tzid volitev je pa tudi v droge m pogledu velikega pomena. Izid iznova dokazuje, da je državljanstvo najvplivnejše države v Uniji odločno za preklic prohibicij-skega amendmenta k zvezni ustavi ter da odločno nasprotuje vsem državnim postavam, ki bi služile izvedbi prohibieijskih določb. Governer Roosevelt se je izrazil za obe predlogi. Isto je storil tudi njegov nasprotnik Tuttle, dasi ne tako odločno. Narod je pa mnenja, da se v tem najvažnejšem vprašanju lahko dosti bolj zanese na Roosevelta kot pa na Tuttle-a, ki je bolj v sled sile kot iz prepričanja pokazal prohibiciji hrbet. Dasi nimajo državni uradniki nobenega direktnega vpliva na predlog glede preklica osemnajstega amendmenta, mora služiti izvolitev governerja Roosevelta in » stalili demokratskih kandidatov v dokaz, da je prebivalstvo z ogromno večino ponovilo svojo zahtevo, da jt* treba prohibicijo odpraviti. Sodeč * tega stališča, je izid volitev v državi New York velikega pomena ter bo izvajal velik vpliv na bodoče volitve po drugih državah. M* UOfm DAILY MU.«. * — Dopisu Strabane, Pa. .številno udeleže tega shoda in po- To je moj drugi dopis v dvaj-l^ ČUt narobe zav«ti do rod- setih letih. Zadnji* sem le malo pi-!nih bratOV' fa DVlj0 ** *rUT sal iz naše pečlarske naselbine ]italijanskimi nasilniki, kateri slo- u _—~i______ t . , j venski narod mučijo na najgroz- sem le poskusil, če se znam pisati ' ker sem že star. Ker pa vidim, da nem narodnw mie" sem še korenjak vsaj za pero dr- M aH ..|t tati, sam se pa pripravil napisati '5lh me~ej0 V JGCC m Jlh pregnanstvo. Za vsak najmanjši da so Slovenci, malo daljši dopis. V nasi pečlarski naselbini se je zopet nekaj predrugačilo. Vedno či-. tam v Glas Naroda o sir bih dela v- prestepek so stroge kaznovani in mnegi pobiti -ali postreljeni. TUBERKULOZA NE POZNA STANU. Vest. da sin predsednika Hoover- , bolnik leži v postelji v svrno. da ju trpi na tuberkulozi, je menda j pljuča imajo priliko, da se borijo osupnila mnogo ljudi. Ali tuberku- proti bolezni. loža ne prizanaša nikomur in njena Večinoma ljudje mislijo, da ka-žrtev utegne biti mladenič ali sta- šelj, bljuvanje krvi ali mrzlica so rec. debeluh ali suh, močan ali slab, edini znak tuberkuloze, li so le meščan ali kmet, revež ali boga- pozni znaki bolezni. Rani znaki so slabost in čut utrujenosti Razdraž-Dejstvo je, da skoraj vsi odrasli 1 jivest je tudi eden izmed ranih Zatorej pridite in pokažite čut; ljudje v civiliziranih deželah ima- znakov, ravno tako pomanjkanje te-narodne zavesti vsi Jugoslovani v!jo klice tuberkuloze v svojem tele- ka in neredna prebava. Bolečine v tudi znak, cia- smatrajo za Govorili bodo izborni govorniki vjje to bil slučaj s .predsednikovim revmatične bolečine slovenskem, hrvaškem in angleškem 1 sinem, ali radi pljučnice, influence. akih razmerah p-j Ameriki. Pričel .. . ... ... , , , sem se kar bati ka bo vendar iz 'e Sheboyganu in iz drugih bližnjih 'sti. Kadar edpernost telesa je oslab- prsih ali na hrbtu je tud ga prišlo. Tudi'tukaj pri nas V je nas^ :ljena lu>i ^ela, kakor £i ljudje jih dostikrat s nekaj slišnega pripetio. Kaj? Naši: superintendent! in bosi so postali LI " . . . \" . " . TuberkiilCiu ni več ona nevar- . ^ - . „ + jeziku. Priglašenih je dosedaj 13 prehlada, premalo spanja in, drugih ' UIld tako usmrijenj, da so nam dali ta- , , ,, . <____,____ - A , noiT. ki je poprej zadobila za njo ke počitnice, da jih še stari ljudje ne pomnimo. Daii so nam čas, da smo si zamogli napraviti malo kap-ljiee, katera nam dela največje veselje v teh kritičnih časih. Oni so vseeno morali vedeti, da smo mi tega potrebni, ker drugače morda ne bi tega naredili. Naš pečlarski predsednik ima le- ' slovenskih in hrvatskih društev za vzrokov, klice v našem telesu nas shod. Janez Zorman. ime bele kuge. Število smrti je raz-memo» padlo več kot za polovico od DA JO REŠI IZ JEČE napadejo in se bolezen razvije, j Ozdravljenje tuberkuloze je odvis-■ no v prvi vrsti od tega, da se bole- 'leta 1900 naprej" N'e^teri so mne-izen pravočacno odkrije in da se nja' da tek3m 50 let tuberkuloze bolnik strogo drži predpisane kure.!*?lch ne 1)0 več v Zd™ženih drža" Najbolj glavni faktor v zdravljenju ,ah' Med nedavnimi delavskimi demonstracijami v Budimpešti je bil aretiran med drugimi tudi ravna-tos toliko opraviti, da_se kar čudim. tovarne Pavel p;ildes 2uradi ko. je počitek v postelji. Klice tuberkuloze lahko napade- Za one, ki spoznavajo pravočasno znake tuberkuloze, je absolutno jo vsak del telesa, ali najbolj po- 'potrebno, da se obrnejo k zdravniku ^ . , ---------------------- gosto se lotijo pljuč. Naša pljuča Jin se ravnajo po njegovih uredpi- Tam k jpr nam Iciir3. a I • rya I _ 4 * ,__________= .K .niunistične propagande in hujska- morajo delati z vsakim dihljajem, (Sih. Nada za ozdravljenje je odloč- nja delavcev. Ta aretacija je bila J zato je počitek za njih le relativne-; no utemeljena. Kako dolgo se bo zajec, nimamo skoraj nobenega paznika. Skoraj vselej nam postane meso mesto rmene črne barve. Pa kaj zato, du bodo vendar že enkrat se farmarji živeli, kakor človek, ker prava senzacija. F.ildes je prevzel ravnateljsko mesto zato, da bi mogel nemoteno širiti komunistične [ideje. Obenem je bila aretirana tu-bedo lažje in dražje prodali svoje njegova tajnica Ema Finkovu, s produkte. Kar se tiče pa kapljice, ^^ £e je vodja madžarskih ko. pa pravijo učenjaki,.da vsebuje raz- j mun.st<)V se2nanil v komunistične redilne sonvi, ako se jo uživa po nem ^j^tvu na Dusnaju. Finkova P0^131' i je bila aretirana, ker je vedela, da Sedaj, ker seje cela Amerika pri-; p;(ldez komiHlizem> pa ga ni pravila na nekakšen preobrat, smo hotela CVaditi se pripravili tudi v naši pečlarski j Te ^ je pa vložil Fjildes proi. naselbini. Ustanovili smo popolno- njQt ^ mu dovoliti poročiti se ma nov pečlarski klub, da rra tak s Finkovo. Kcr noben madžarski način zamoremo bolje napredovati. zakon ne prepoveduje jetnikom po-Klubu predseduje stari pečlar in rcčiti ^ s0 morale oblasti Frjldesu moj dobri prijatelj John Jakše, za žerv:tev dovoliti, tajnika so pa mene predlagali. Bha- j P"oroka je bila pa zanimiva tudi gajnika pa nam ni potreba, ker ni- \z druge stranif j^jy je star ma nobeden nič denarja, in isto- j Sele ^ nrV'esta pa že 52 let. Fr.lde-tako nam ni potreba natakarja, ker scva poroka s FildCovo bo imela j je suha dežela. ^ priietno ±eno to dobro posledico. Za delom sem hoditi sedaj niko- da jo ^^ i2puSf.ii ^ jeee. s po-(mur ne priporočam. roico je Tamreč potrjena domneva Vstop imajo le oni učenjaki, ka- teri so najpraktlčnejši v izdelovanju kapljice katera se nam danes priporoča mesto slabe vode v našem okraju. f Tudi ne smem pozabiti, da smo ustanovili večerno šolo za angleščino tukaj na Strabane. Torej pripravimo naše možgane, da jih iz-; kcristimc, tudi v te potrebne svr-he. Poslužimo se tudi te prilike in se mnogobrojno udeležujmo šole, | ker nam ni potreba ne blagajnika • in ne denarja za drugo nego knjige. Vseeno se mi pa ne vidi p:uv, ker se je pričel lov na zajce v teh kri-jtičnih časih, da bodemo sedaj imeli I konkurenco vsi — zajčjerejci. Go-jievo ne bomo imeli sedaj zajčjerej-ici takega napredka z našimi produkti, kakor preje. Če sem kaj po-Unbil v mojem dopisu, prosim, naj ime čitatelji opozore. MisMm. da sem opisal vse najboljše naše razmere ; v naselbini. Frank Seničar. Sheboygan, Wis. Protestni shod v Sheboygan, Wis. (se vrši v nedeljo 9. novembra popoldne ob 2. uri v Hrvatskem Narodnem Domu. Poziva se vse Slovence, Hrvate in Srbe. da se polno- Boj proti trgovini s sužnji. Kakor znano, Je Društvo narodov ustanovilo posebno komisije, ki naj satira trgovino s sužnji, kjer je ta te v navadi. Doslej so mUUM da vla-da jo taki barbarski običaji samo fe v neprtetegmih pragozdlli notranje Afrike. Omenjena komisija pa je nedavno dobila poročilo, da je tr-govjtia, s sužnji na Rdečem morju v najlepšem cvetu. Sredttče teh kupčij je neki neottSude&i otok, ki ga domačini sove jo "otok sužnjev". Komisija je .organtatrala poizvedovalno ekspedicijo v Rdeče morje je na licu mesta odkrila grozne i>v*srL "Otok jrofcje*", ki se je srna-if'».I za neobljuden, je poln ognje-isUtkite VoUin, globokih dolin in pre-kt mo aiužUi OxeaidaftaUB tr-skladtdfie in skziv&BUe ni Mžnji, m rn afc*sm MUU k u&mrnn, f:«j isli «slo fH^aw^ni t iamail .da mogH uiti. Večino eufager ao L ^ ______J-)„ i* proena na otok samo na ta način, da je podkupila in bogato nagradila enega izmed kupcev, ki je nato izdal podjetje in pokazal ekspediciji pot na otok. SkrivaiLšče samo je bilo močno zastraženo In treba je bilo stražnikom dati bogate nagrade, da niso streljali po članih komisije. Po natančni preiskavi se je ugotovilo, da za padajo suženjstvu večinoma boije-pofcniki, ki obiskujejo sveta mesta Meko in Afedino. Brezvestni trgovce sami organizirajo večje karavane romarjev, nakar jih izdajajo razbojnikom, ki moške pq. veČini ipobijejo, ženske pa prepeljejo na otok r skladišče. Odtod so prekupčevalci dobavljali živo blago Javnim lužam po vsem orijentu. Lastniki javnih hiš so z velikimi vsotami udeleženi na gnusnem podjetju. Kondsja išče sedaj načina, kako U se dal naplaviti konec tej da je bila Finkovt Foldesova nevesta, a po madžarskih zakonih se cd neveste ali žene ne more zahtevati. du bi ovadila svojega ženina ali moža. FrJdes se je najbrž poročil s Finkovo v prvi vrsti zato. da jo reši strašnih muk v ječi. ZASTONJ TRPEČIM OD NADUHE Brezp'ačna poskusna metoda, ki se -e lahko vsi k posluži udobno, brez izgube časa. Mi imiitno metodo za kontrolo naduhe In ni! hoO^mo, da jo po*ki:sit«- n;i niL&« struflte X»* oziraje se, če j«- v a S slufaj z&ptarel aH n^v. it j,- kronična r.^dalia piša*1 po liii-zpliičuo mušc nn-tf>- »1«-. X" fizirujo p t*. kakiiM'm ]>odneliju živite, koliko ste stari in kj«.* ste z;i.palati onim. ki co if obupaj t, kjt*r so s» vse oblike vdihavanja, opijskih aparatov, dima "pa-tentne^a dima" itd . iKjuiovile. Ml ho-i-tano i]okuy.iLtj na .--tro«ke, da je na- ša metoda določena, da odpravi težko dihanj**, d.ivljtnjp in strahcvitr napad<- v več slučajih. Ta hrtzplačna ponudba, j« preveč važna. da bi jo odlairtli za «-n dan. PiAUe se- ga pomena. Kadar se vadimo. hodi-,mcrai zdraviti, je stvar, ki je raz-mo ali ss kretamo, dujemo še več i lična v vsakem slučaju. Vsi oni, ki dela pljučim. Njih delo je najlažje.' ozdravijo, pa morajo pariti, da n? kadar spimo ali mirno lez.mo v po- pretiravajo ni v delu. ni v zabavi, ste)}i. Zato je za zdravljenje tu- nri v skrbeh. Drug napad je lahko berkuloze absolutno potrebno, da dobiti in še težje ga je ozdraviti. DELAVKE V PERILNICAH. Pondeljek je bil vedno dan stra- bilo več delavk v starosti čez 40 let hote za gospodinje. "Prat' se mudi", 'kct. takih pred 20. letom, zaklicala je mati pridnim deklicam. Ali kdo je rad pral? Dandanes pranje doma postaja stvar preteklosti. Velike perilnice (laundries) z mogoinimi stroji nadomestu je jo pranje doma in, kjer se še pere doma si pralni stroji olajšali delo go-spDdinje. Število velikih strojnih perilnic v Združenih državah se je več kol podvojilo od leta 1909 do 1927, kakor pravi brošura, izdana od ženskega urada, U. S. Department of Labor, pod naslovom "Študija perilnic in njihovih delavk v 23 mestih". To pomenja, da dnevi pranja doma in preutrujenih gospodinj hitro izginjajo in da vstop ženske v industrijo, poslovno življenje in razne poklice je imelo za nujno posledico vsaj delno odpravo staro-slavnih gospodinjskih dolžnosti, 'šivanja, pečenja, pranja itd. Cd industrije, ki se je poprej ba-vila samo s pranjer-. srajc in likanjem, je perMnica, odgovarjajoč stalno rastoči potrebi, razvila v splošno perilno industrijo in leta 1927 smo imeli skoraj 6000 velikih • trojnih perilnic v Združenih državah. Ali ptrilna industrija je še ostala velikega pomena za ženske. Hitre se je razvila iz skromnega po-četka in starinskih metod v moderno, znanstveno upravljeno in si-stemizirano industrijo in postaje ena izmed glavnih delodajalnih in- Perilna industrija obratuje vse leto brtz prestanka. ni sezone. Delo je podnevi. Le naznaten del delavk je delal v nočni šifti. Polovica delavk je delala 48 ur na teden. Nekje so delale tudi po 10 ur. Ugodno povprečno razmerje izvira iz dejatva, da v zapucinih dižavah skoraj vse delavke so delale le po 48 ur. Srednja tedenska plača perilk je znašala $16.10 za belke in $8.85 za zamorke. Polovica je zaslužila več :n polovica manj. Tudi v plači za-pad nadkriljuje ostalo deželo, kajti tam so bile plače znatno višje kot drugod. brezplačni poskusni kupon FRONTIER ASTHMA CO.. 177K Frontier Iildir.. W2 Xiafjara Si li ButfnU, X T. j Pofeljite hrezplačno poakuinjo »voje !j metode na: ........................ Delegat je INVESTMENT BANKERS' ASSOCIATION of AMERICA so iia letni konvenciji v New Orleansu ugotovili, da se nezaposlenost v tej deželi manjša, da se bodo delavske razmere v letu 3931 znatno izboljšale in da bodo leta 1932 normalne. Ne glede nato, kakšne so ali bodo razmere, resnica je, da so prihranki vsakemu v sili in potrebi najboljša pomoč in da je varčevanje in hranjenje prva pot do samostojnost. Vloge obrestujemo od 1. pkt. naprej po 4% in obresti pripišemo h glavnici vsakega 1. jan. in julija. Obrestovanje ^ vrši mesečno. Da je denar pri nas varno naložen, dokaeuje dejstvo, da ima država NEW YORK sama pri nas naložen denar. ser State Bank #2 OortUndt Street NEW fOSK, V. 7. daj in začnite dunes !uioj z metodo. Xe iMjAijite denarja, j.ač pa -a^no spodnji J dustrij za ženske. Dve tretini za-k-upon. Še danes. poslencev so ženskega spola. Gani vrste dela v perilnicah, kjer niso ženske zaposlene. Glavna dela za ženske pa so likanje, markiranje. sortiranje. Glavni zdravstveni problem industrije je velika vročina v delavnicah vsled vročine pri likanju. Temperatura 80 stopinj oslabuje telo. Vzlic tem slabim ckolnostim je večina delavk naglašala, da raj še delajo v perilnicah kot v drugih industrijah. 30% od njih je trdilo, da vzrok temu so boljše ure dela, in skoraj enako število je navedlo kot vzrok boljše plače. Več kot štiri petine delavk, navedenih v tej študiji, so navedle, da so bile rojene v Združenih državah. Neobičajno je tudi dejstvo, da je BLAZNIKOVE PRATIKE za leto 1931 CENA 20 CENTOV SLOVENSKO AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1931 BO V KRATKEM GOTOV Letos bo posebno zanimiv CENA 50 CENTOV ZASTOPNIKE prosimo, naj takoj javijo, koliko Pratik in Koledarjev potrebujejo. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18 STREET NEW YORK, N. Y. Nesreča ne počiva! Tudi smrt Podvrženi ste eni aii drugi vsak dan. KAJ STE PA STORILI ZA STOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROK t Ali sle ie zavarovani ta slučaj bolezni, nezgode ali smriif Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društva Jugoslovanske Katoliške Jednote Naša jednota plačuje največ bolniške podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki. Imovina mnaša nad $1,100.000.00, članstva nad 20t000. Nova društva se lahko vstanovijo ▼ Združenih državah ali Kanadi z 8. Plani. Pristopnina prosta. Berits najboljši slovenski tednik "Novo Dobo*', glasilo J8KJ. tajnika, Joseph Pisbler, Ely, — Tak za božjo voljo, kje si pa bil v.x> noč? — je vprašala sladka ženica s%'ojega moža — Malo smo pili in se veselili, nakar sta se ga dva m o ju prijatelja tako na:reskala. du sem ju moral sp.^miti domov. Zakasnil sem se zato. ker ni bilo nikogar, ki bi mene * V horel je prišel čud1?!! par: on stur in ves polomljen, ona m!ada, sveža m polna ž.vljenja Najela, s,a skupno stanovanje. Gostje ugibali, ka] sta oce In hči ali peročen 2ak;nski par? Pa niso m^gli usaniti. Ko sita p štirinajstih dneh odšla, je pojasnil hotelir zagonetko. Ne. oče in .tči ulita bila. Poročen par pa tudi ne. Bila sta fifty-fifty. To se pravi — on je bil poročen. ona pa no. Ko sc vdova poroči, kmalu pre-r-eha žalovati za svojim prvim mo- žom. K j en drugi mož pa neprestano ž; *uje po njeni. Večkrat se mu izvije iz prsi pritajen vzdih: — Oh. zakaj je vendar umrl? Koliko boljše bi bilo zame, če bi bil še živ! * — Mi živimo v novem svetu. — pravi neki profesor. Novi svot bi ne bil nič napačen, če bi mu ne b:lo treba trpeti za j5iu:e srehe. * Pcijedt-i.>ki department ugotavlja. ča je nakupna sila farmerjeve-ga dolarja manjša kot je bila leta l&iT. C L veku se zdi, da so .->e ti fannar-ski delarji razširili po vsej deželi, da isamo farmarske dolarje služimo in iž njimi plaiujemo. * Profesor filozofije A Hejih je go-ivoril na zborovanju angleškega društva za propagando hiarijene o 7 Madijih pijanosti. Pojedine stadije je kla-uficiral po tem, kar "izginja"*. V prvem stadiju pijanosti izgine samokritika. Čaša vina prežene zadrego, ki jo. čuti človek v pogovoru in vedenju, človek postane boljši "družabnik", zubava druge, ne sedi več mračen in ne sedi sa-jmo, da bi poslušal druge. j V drugem stadiju izgine kritika ■naram drugim ljudem. Zato Lahko mirno poslušamo tudi največje bedastoce, ki jih čvekajo drugi ljudje. V tretjem študiju izginejo razne lastnosti. V četrtem stadiju pijanec sicer še vidi in e velel Popeljati v mr- ki je prišel sam k orožnikom in jim , Popolnoma je razumela sta- lal v veri, da ni nikogar v bližini, | cula, kaj se je bilo zgodilo. Stara itvašnico. Za zadevo se je pa začela naznanil, da je srečal usodnega dne dame, ki odhajajo na ple- prepričan, da stara dama trdno spiJ dama pa je dejala: jzanimati policija, ki je aretirala več j pri pokopališču sumljivega moža. _ Ne bom ga ©vadila, ne! Od-[osumljencev, pa jih je po zaslišanju' Orožniki so aretirali tudi njega. nesel mi je nekaj cap, prinesel paj^P^^- Dečka so pokopali 11. okt. to. po čemer sem najbolj in za-|Tik ?rcd Pogrebom je pa prispela1 - man hrepenela: zdravje. Naj bo!iz Brna v Prostejev posebna sodna prost! | komisija, ki je dala truplo prenesti j ___i iz hiše v pokopališka mrtvašnico, j :kjer se je vršila ponovna obdukcija. TRAGEDIJA DVEH KOMEDI-!* P® tudl nl zagonetne! OZENJEN BREZ VEDNOSTI MIROVNA POGODBA IN LOBANJA ! smrti. Mlad mož iz boljših madridskih krogov je odšel te dni na ženito i h opravkih, sobarica je prosila, e sme iti k materi na obisk. Do-olila ji je. Iz vsega srca ji je priobčila ta obisk, pa naj je bil repičen alt izmišljen. Naj vsakdo u- Kaj hoče z zdravniki in zdravili.' ril. Naj le odnese, kar najde! ; no v v nič ne pomaga' Kakšno ce- Dasi ji ni bilo mnogo do življc- JANTOV ■ V me3tu Pa ^ nihče verjel, da bi vanjski urad, da bi uredil za že- no •• mel njen denar, ko si z njim 1 nja, je vendarle rada živela. Studi- se bil decelc sarn obesil. Policija je nj,tev potrebne formalnosti. Urad- i.i mor,la kupiti zdravja? j lo se ji je pa, da bi utegnila umre- Na trgu v Oucquesu je stala ko- ugo:ovila, da robec, na katerem je nik je pregledal njegove aokumen- N k- je polagoma legala na zem-1 ti od umazane roke, ki je bila mo- liba "ravnatelja" Alfreda Deloorta.'visel -ni last dečka, ne njegovih ro-j tCf ,vzej debei0 knjigo, primerjal i;o Služinčad je bila odšla po svo- da omadeževana s človeško krvjo, kateregu so poznali ljudje kot ko- j diteljev. Po mestu so krožile čudne podatke in odkimal z glavo. češ. Zdaj v tem položaju, je živo žele- medijanta že več let. Bilje na glasu vesti in oglašali so se ljudje, ki sc gospod, iz te moke ne bo kruhki, la, da ne bi končala svojega živ- dobrega moža. ki je imel odprto sr- Ivideli na pokopališču neznanega _ ljenja na ta način. Ko je mislila te misli, je njena Med vojno je bilo ranjen v glavo postelja nenadoma zaškripala od in posledica je bila, da je bil nepre-iva življenje, dokler ga more! To vlage, ki se je bila vpila v les. — rtano melanholičen. Navzlic temu r bilo zdaj njeno geslo. Vlomilec, ki je tedaj z motvozom1 je živel razmeroma srečno s svojo Ki) je odložila roman, ki jo je bil vezal neki zavoj ukradenih pred- ženo, ki je bila sicer dokaj lahko-\ duhu prenesel v dajno Alžerijo, metov, je pozorno prisluhnil. miselna, toda skromno blagajno je katere ni bila nikdar videla s te- Stara dama je nepremično ležala i vodila v redu. < s.ilml očmi, a si je iskreno žele- na svojem mestu. Njeno srce pa jej Harmonija m^d zakonci je pa i na. Deček je imel prste na eni ro-!.i da bi jo spoznala, je zaprla, tako močno utripalo, da ji je hotelo i trajala samo dotlej, dokler ni Del- j ki razkrečene, v drugi roki je pa knjigo in sklenila, da poskusi za-' razgnati prsni koš. port angažiral svojega tovariša zjkrčevito stiskal prst in nekaj ka- p.tii Kadar je spala, je vsaj po-j Tedajci se ji je vlomilec pribli- bojnih poljan Le Barzica, katerega j menčkov. Bilo je jaano, da se ni /ablla na «rvojo nesrečo. In to je I *al- Ležala je brezgibno. kakor mrt- je rešil bede in pomanjkanja Del-i mogel privezati na drevo in držati ;>.!'. edino, kar ji je dajalo nekoli- va — vendar z odprtimi očmi, kijportova žena je začela takoj koke-!obenem v roki kamenčke s prstjo. ce in dlan za trpečega bližnjega, moškega. Orožniki so kmalu ugo-, Zer*in ga je debelo pogledal in tovili, da te govorice niso brez pod- vprašal, zakaj bi se ne smel poro-lage. Izkazalo se je, da deček ni čiti- — Zato, ker ste že oženjeni — imel vratu v zanjki, temveč okrog mu Je odgovoril uradnik. — Tu vratu na več vozlov zavezani robec, katerega niso mogli sneti čez glavo, temveč so ga moraJi razrezati. Tudi lega trupla je bila zelo čud- Zanrla je oii. V prvem času je čutila neko čudno nervoznost in nikakor ni mogla pretrgati tako težkih in mračnih misli, ki so jo bile prevzele. Še jih je bila pozabila zapreti. V ti-( Jrati z mladim artistom in kmalu i Na drevesu, kjer je deček visel, so stem trenutkt* je videl, da ga je|ce je razvilo med njima Ljubavno našli košček blaga, ki je odgovar-spoznaia. Stari dami se je zdelo, s razmerje. Zaljubljenca sta posta-da se ji bliža, da jo zadavi ali jijjala od dne do dne predrznejša in porine ncž v srce. če Delporta ni bilo doma, se je iz- Bll je trenutek, kakršne doživi-; dajal Le Barzice ceio za mcža nje- stoji črno na belem, da ste se že lani v januarju poročili z gospodič no X. — Čujte je odgovoril mladenič, — prepovedujem si take neokusne šale. Vaša dolžnost je u-radovati stvarno in ravnati z menoj, kakor se spodobi. — Zelo rad vam ustrežem, — je dejal uradnik. —Ravnal bom z vami kakor se spo-dobi. Ovadim vas zaradi dvožen-stva. Drugi odstavek ČL 246 versaillske mirovne pogodbe se glasi: — Lobanjo sultana Makau. ki je bila vzeta iz nemške vzhodne Afrike in prepeljana v Nemčirjo. mora Nemčija v šestih mesecih izročiti, angleški vladi. j Kako je prišla lobanja sultana' Makaua iz Nemške vzhodne Afri-' ke v Nemčijo in zakaj govcri o nji •tako važna Vtstina, kakor je veh-saillska mirovna pogodba? In za-kaj ta obveznost še ni bila izpolnjena? S temi vprašanji se peča N. Y. Herald. List piše. da bodo uradniki angleškega zunanjega ministrstva te dni z žrebcm določili.: katera izmed treh afriških lobanj bo poslana kot lebanja sultana Makaua na prvotni kraj večnega i počitka v bivšo nemško kolonijo. da se zadosti čl. 246 versaillske pogodbe. ' • Vedeti je treba, da igra lobanj? I ^ sultana Makaua važno vlogo med' " praznovernimi plemeni bivše nem- ( ške vzhodne Afrike. Zamorski po-' glavar počiva že nad 100 let v gro- j bu in mnogi čarovniki so zagotavljali domačine, da bo živelo v miru' in blagostanju samo ono pleme. Ki | bo brnelo vladarjevo lobanjo. Zgodovina je potrdila to prorokovanie. j Ko je izbruhnila svetovna vc-jna je! šinila angleškemu diplomatu v gia- j vo sre£nn misel. Zamorcem je na- ; tvezil, da so Nemci Makauovo lo-' banjo izkopali in odnesli. Zamorci so verjeli .uprli so se nemški nadvladi in Angleži so jih prav lahko pridobili za svoje zaveznike. Po! vojni je zadeva nekaj časa spala. | vsaj Angleži so mislili tako. j Tem večje pa je bilo presenečenja': Lloyda Georgea na mirovnih pogajanjih v Versaillesu, ko se je zgla- \ sila pri njemu deputacija iz Ai-1 rike — sami črni gospodje, še bolj MILIJONI VAŠIH LASTNIH LJUDI PRAVIJO da ni nebeotffa TJmmenti, ki cicloval tako hitro in zadovoljivo Ju.t PAIN-KXPELLER. Rabijo m za prehlade, bolečine T prsih. glavobole, bolesti v hrbta, oko* reoele m-.iice. trde »Ittepe. irvt-jw, izpahnjenja, revmatične bo-kiir.e. nt.raljijo itd. Tulci««* copttnoč, katero dobe, je neprecenljiva. Le prepričajte se. da dobite friftno. ANCHOR frgo*«k« ar: —mka na omotu je vaše jam- JJ »tvo. Vfedna in xa-'iciva knji- iica je 1:r^fr vsaVe *tekie> Bice PAlN-EXPZLLER-jo. V vach Ukuaih. 35 in ?0 centov, ali ditckuio od : 77i» Za/iara/onVt <7/* FAdL RICHTER fc CO. • IRRV AMCl bOt'TM rirTH »TI. BROOKLYN, tM.VJ KILLS PAIN ^ SAKSER STATE BANK 82 COUTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Fosloinjmo »e vsi bres ti Je me, te stare In stanorttnc doioato tenke. le polagoma je nekoliko zadrema-i m0 le nekajkrat v življenju. V njej;S3Ve žene. Delporte je molčal in tr- j, : se je zbudila silna želja po samo- p^j. Glava gu >e vedno bolj bolela, Ko pa je prišla v tisto prehodno j obramb?. In v tej želji je bila spro- seveda ne samo zaradi rane, tem-stanjp med bdenjem in spanjem, i žila rGko- da bi ^e131 P° samokre- Več še bolj zaradi žene. RoaLčki, ki Ovadba je bila res podana in fant jal blagu hlač umora osumljenega P^1 *>red sodišče. Mirne duše neznanca. -ie 1311110 izjavil, da dotične gospo- Vse torej kaže. da je nekdo deč- dične sl>loh ne da » t0" ka umoril. Dozdevni morilec je bil rei ni m0Sel Poro*iU z ni°- Ker 53 že aretiran, toda zaradi nekega drugega dejanja. Mož ne ve, da je osumljen mora. Če je bil motiv u-mc-ra res tak, kakor domnevajo, je ji je za2delo. da nekdo z vso! sU- -ie ležal na mizi sredi sobe. mu jih ye nastavila žena, so hili za ;kriminalna kronika obogatela za opreznostjo stopica po hodniku. Razburjena, ogorčena, gnana po; ; njegovo bolno glavo pretežki. Neke- grozodejstvo, kakršnih je malo. Vse In da ne bi o tem dalje razmiš- n^ višji sili, se je vzdignila, vrgla raz sebe odejo in — planila iz postelje. Vlomilec, ki se ji j« bil že približal, se je naglo odmaknil. ljala. si je rekla potihoma. v mislih; "Ootovo prihaja sobarica, pa me noCe zbuditi! Oseba .ki je stopicala po hodniku, pa se ni ustavila pred poselsko sobo, ampak je šla naprej in se pritihotapila do vrat sobe, kjer je ležala stara dama. Po kretnjah je spoznala, da to niso koraki njene sobarice. Ko Je še zagledala svetlobni trak žepne svetiljke. ni bila ZAUSTAVITE KAŠLJE Nuj s.' n«- ru«vtj<»j«> v nrvanrn bosti novosti na teh motornih ladjah, nud temi tudi bazeni z;t plavanje v drugem razredu. COSULICH LINE! 17 BATTERY PLACE NEW YORK! Kretanje Parnikov »— Shipping News — BREZPLAČNI POCK. BOARD OP EDUCATION nud' brezplačen pouk, ki se tele naučiti angleški ln hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski soli it? 127 Last 41. cesta v petek zjutraj od It. d« 12, mN itf. MS. ali pa v .iond«>)j#* tm sred« nb X d« m-*a «11 Zahvaljujeva se ram ter ostajava udanj srstri Leportier. Grof je pokwil pismo stokajoč na atran. — Devetnajst let stara. — je rekel, zatopljen v gUOoke misli. Ali so imela leta perou, tekom katerih je živel, skregan z Bogom ter ljudmi, osamljen in sam z&se? Kontesa Juta. — njegova vnuki nja, edini otrok njegovega prezgodaj umrlega sina! Kontesa Juta! Zakaj jo je pregnal iz jsvoje bližine, ko bi mu njena bližina lahko ublaiila marsikatero bolečino? Dvignil je pogled k sliki svojega sina. Kazala je iste plemenite poteze kot oče in isto gubo ira čelu, znak njegovega rodu. Oči pa so zrle veselo v svet ter na starega, samotnega človeka! - Hans-Oeorg. — tvoj otrok. — tvoj otrok! Trdno so se uprle njegove oči v sliko mladega človeka. Vse je že razpadlo v prah! Ničesar ni ostalo njemu, starcu. Njegov ponos in njegova sreča in upanje Je bila — njegov otrok. Te«a otroka, ki je bilo njegovo upanje, je moral izročiti drugim ljudem, da vzgoje! Po smrti očeta so poslali njegovo hčerko, šestletno deklico v neki ravod v Ženevi. Niti enkrat se ni mudila pri svojem starem očetu! Zi^taj pa je morala Juta vzrasti v pregnanstvu, daleč od svojega narega očeta? Ker ni bila le otrok svojega očeta, temveč tudi žene, ki je bi>a kriva smrti sina, kateremu je prinesla sramoto ter zlomila njegovo življenjsko silo. Hans-Oeorg se je poročil, proti volji svojega očeta, z igralko, hčerko cbubožanesri poljskega plemičo, katero je spoznal v Parizu. Bial je kokeina sirena s temnimi očmi ter zlatordečimi lasmi, ki je »pravila v svoje mreže njega, sina ošabnega plemiča. Njegov oče Je nupel vse sile, da prepreči to poroko, a vse je bilo zaman Moral je odobriti zakon, sklenjen v inozemstvu. Ta zakon je za vedno spri očeta in sina Dve leti neskaljene sreče je preživel Hans-Georg s svojo lepo ženo. Stanovala sta na gradu Schonrode. kjer je bila še v istem letu rojena. Juta Orofa Ravenau je zelo jezilo, da ni bil otrok deček. «Dalje prihodnjič.) KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. RAZNE POVESTI in ROMANI: Ana Karenina (Tolst«j) zanimivi rouiau zvezka).. Amerika, povsod Mr*, 4mm» ..................... Agitator (Kersnik) brol. ..... Andrej Hofer.................. Bmeika TMid«vdka ......... lMgnJskl biser .....7......... Bete noti. mali junak ......... BalkanskoTurika vojska ...... Balkanska vojska, s ■i:k«nif ... Boj in f»«n. povest ......... Blagajna Velikega vojvode..... i B®ir» rooian •••••••......,«.... Burakn vojska................. Beatin dnevnik ............. Boiitai darovi................. Boija pot na Bledo ........... $j.r>o .45 M ■ . Ji5 , M .60 M M M . M . JS Cankar: Grešnik Lenard. broft.. Mimo življenja ..... Mrtvo mesto ....... Koma d lične duše .... Cvetke ........................ Cesar Jožef IL ............... ( veti na Borcgrajska ........... Čarovnica ...................... čebelica Črtice is iivijk^M' 'na kmKiii Drobiž, in razne povesti spisal Milanski ...... DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" M čita umo ni« članstvo, pač po vsi Slovenci v vsši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Darovana, zgodovinska povest i Deklo Eliza ................. Dalmatinske poveoti ......... Dolga roka ................. Do Ohrida in Bltolja ....... DoU s oroijem ............. Don KiAot is La ....... Dve sliki. — Njiva, Starta — i (Meiko) .................. Devica Orleanska ........... Duhovni boj ................ Dedek Je pravil; teijčki______ »• o o o o o i Bliiafrrta ........... Fahljoia ali eerkev v Fran Baron Trenk .. Filozofska zgodba ... Ws^^l® ooooooooooooooooooos Gosdovnik (2 zvezka) .......... Gospodarica sveta............... Gedčevatd hatrkliw............ t Gostilno v stari LJnMJn^...... Grtka MjtologiJa.............. Gnsarjl ......................* Kadil Maral (Tolstoj) ........ Hektarjev mei.................. Bodi lasi. Blage dnio, vooelolsra Helena (Kmetova) ............ Hndo Bril m (II. »v.i ........ .35 .70 M .75 .CO .25 M M 35 25 JU M .4« JSS M .7« M .44 M M M .44 .45 ^5 Jurčičevi spisi: Popolna Isdaja vseh iO sveskov. lepo vezauih..................14,— ^°**dov sla. broft. .............. .40 4. zvezek: Dr. Zshoe — Tngomer broSirano ................78 Juan Miserija ; Povesti Iz ipnaskega življenja .................... jg4 Kako sem se Jaz likal (Aleftovec) JU sveaek ......... jg Kako sen se Jas likal (AleSovec) II. sv............. jfa J&it Jts I M\ LIS .74! .45 Jto em so Jas likal (AleSovec) III. sveaek........ Korejska brata, povest la mlsljo-nov v Koreji .............. Krvna osveta . *................ Kuhinja pri kraljici *oeJi ootid Kal so Je Markam sanjalo...... Kavah 1 ........................ Krile* pat. roman (Bar) trd. von. Križev pot patra Knpljenika Kaj se je Izmislil dr. Oks...... Kraljevič bera« ................ Levstikovi zbrani sipsi ......... __ 1. zv. Pemi — Ode In elegijo — Sonetje — Pomsmi. balado in legende — Tolmat (Levstik) ...74 2. sv. Otročje Icre v pesencah — Različne poezije — Zabovljice in pušlce — Jeza na Parnas, — Ljudski Gals — Krsljedvorskl rokopis — Tolmač (Levstik) .. .74 Trdo vezano ..........1.— 5. zv. Slika Levstika In njegove kritike in polemike............ .70 .UM »*.4# jes ljubljanske slike, HUbtl lastnik. Trgovec. Kspčijski stratnlk. U-radnlk. Jezični doktor, Gostilničar, Klepetulje, Natakarca, Da. hovnlk, itd. ................ Lov na ieno (roman) .......... Lucifer (roman) ................ Marjetica ...................... MoJe življenje................ Mali Lord .................... Miljonar brez denarja .......... Male iivljenje ................ Marcu, kričanskl deček la Libanona ...................... iive- Hlinarjev Mnsolino .... Mri vi Gosta« Mali oooooooooooooooo J4 .75 .44 Jt J broilraao .................. jfi Iz delete potrsoor .....................75 Iriet g. Broočka ................ UM Izbrani spisi dr. H. Polwnra .... j44 Is tajomtl prirods.............. j» Is msdcrncta seela, trdo ves. US$ Ifisfts broftlrano ............. J§ ................... .75 (Strne) tli ?. ............ ron ..'•..•(•M».»ti,„,it d Malenkosti (Ivan Albrecht) .. Mlada IJnbezen............... Mladim sreem. Zbirka povsod slovenska mlsdino .. ....... Misterija, roman ............. Morski razbojnik ..................... Na rasličaib Notarje nos. Narod, ki Naia vasi IL deL 0 poveoti Nova Erotika, trdo ves. ... Naia leta. trd. ves. ........ broširano .............. .80 L— 34 .75 J4 .75 .45 M .75 M .74 J4 J25 ■35 .50 .44 ,.J5 Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati v stari, kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in razni b dragih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi za morem o dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnikc. Tudi nedriavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) is Washing tona, ki Je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpoto-vanjem in oni, ki potujejo preko New Torka Je najbolj*, da v prošnji označijo naj se Jim pošlje ns Barge Office, Ne« York. N. I. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA i Glasom nove ameriške priseije-; niške postave, ki Je stopila v veljavo s prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 445 priseljencev letno, a kvotni vizejl se izdajajo samo onim prosilcem, ki Imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki so se po l juniju 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci Izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa so opravičeni žene in neporočeni otroci Izpod 21. leta onih ne državljanov, ki so bili postavno pri-puščeni v to deželo za stalno bivanje . Za vsa pojasnila se-obračajte na poznano In sanesljivo SAKSER STATE BANK 92 CORTLANDT STREET NEW YORK 7. novembra: Hoi:ifri'-, Cherbourg Republic, Hamburg Stateadsm, Boulogne Sur Mer, Rot-tproam S. novembra: Leviathan. Cherbourg St. Louis, Cherbourg, Hamburg 9. novembra: Conte lita-ncamario, Napoll, Genova 12. novembra: _ Vulcania, Trst Aquttanla, Cherbourg George Washington, Cherbourg. Hamburg Albert Ballln. Cherbourg, Hamburg 13. novembra: iieriin, Boulogne Sur Mer, Bremen 14. novembra: France, Havre Bremen, Cherbourg, Bremen Olympic, Cherbourg Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Roma. Napoll, Genova 19. novembra: Berongaria. Cherbourg President Rooaevelt, Cherbourg, Hamburg New York, Cherbourg. Hamburg 20. novembra: Dresden, Cherbourg. Bremen 21. novembra: lie de Krance, Havre Jiaje-stic, Cherbourg 22. novembra: Milwaukee, Cherbourg, Hamburg 23. novembra: Cot.se Grande. Napoli. Genova Na fcwwl poljanah. Trpljenje la trahote ^tojnih pobodor btvio-. Novo življenje ................. J Ob M Maid Dr. Odkritje Amerike, trdo vezano .. .<>• mehko -vezana...... .50 Praprečanove zgodbe ................. 35 Pasti In zanki ................ .25 Pater Kajetan ..................1.— Pingvinski otok ................ M Povest • sedmih sbsiaalh _______ M Pravica kladiva .............. Jb9 Pabirki Is Reia (Aibrecbc) ____ JSS Pariški zlatar .................| JB Prihaja«, DOVCSt oaoooooooooooo Požigalec ...................... Jt5 Povesti, pesmi v proxl (Baudelaire) trdo vezano .................. L— Plat sv ena .....................4« Pri strica...................... M Prtt bsd£ .................... Jf Patria, povest la irske Junsiko do- dobo ........................ M Po gorah U ishaah ............ M Pri litra vlpnvcn .............. .60 Pravljico H. MaJar Jt Predtržani, Pveiera la dragi svet. v cnuasCOaa .. •. ,25 Ms1«, trda ven.. .L— Ptice selivke, trda ves ....... 75 aorihCo .................. JS Pravljice la pripoteJis (KoSntnlk) 1« IVCKk ssssssssstssssssssss .40 2- nun o/s oooooooooooon ...................... .«0 osa .................. Jt - - r. ••'«»»«»!»•• ^ aH Jt BOŽIČNI IZLET V JUGOSLAVIJO Preživite božične praznike med svojimi sorodniki in prijatelji v stari domovini. Potujte * najbitr«jš.mi p.»rn ki. k3r jih piu,e BREMEN ..... 6. decembra E1JBOPA ......16. decembra MANJ KOT OSEM DNI DO JUGOSLAVIJE Ali potujte z znanim kjb.njkm parntkem BERLIN ......11. decembra Direktna vninja iz Bremena v vse glavne d«-Ie Evrope. 7—i pojasnila vpru.j-.ijte kuter«'ij.w.>Iskalnega agenta aH NORTH GERMAN LLOYD 57 Broadway : : New York PR! POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista 25 novembra: Euroi«a. Cherbourg, Bremen 26. novembra: JlaureUnia Cherbourg Ami-riia. Cherbourg. Himburg 2?. novembra: Saturnia, Trst H..meric, Cherbourg Deutitchlaiid. Cherbourg. Hamburg 29. novembra: Cleveland, Cherbourg. Hamburg 3. decembra: At{ultania, Cherbourg I'resident Harding. Cherbourg, Hamburg Hamburg, Cherbourg, Hamburg 4. decembra: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 5. Pari3, Havre Bremen, Cherbourg, Bremen Olympic, Cherbourg Augustus, Xapoli, Genova 6. decemb; . : Leviathan, Cherbourg 10. decembra: Vulcania, Trat Berercgarta. Cherbourg George Washington. Cherbourg. Hamburg Conte Blancamano, Napoll, Genova 11. d-cembra: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen Roma, Napoll, Genova 12. decembra: He de France. Havre St l„oui». Cherbourg, Bremen 15. der.embra: Eurojtu, Cherbourg, Bremen , 16. decembra: Mauretank, Cherbourg 17 dec-mtr*: President Ftooseve.t. Cherbourg FTam-burg N-» York. Cherbourg. Hamburg 18. decembra: L»rr'*Un. Cherbourg. Bremen 23. decembra: »djkS Allfert llallin, Cherbourg, Hamburg 24. decembra: Am-r 1 i 't-t-rbnurg. Hamburg 26 derembra: Brnti<-n, Cherbourg. Bremen Mi » >uk»»*. Cherbourg, Haiuburg P. decembra: I'., r.Havre I.' v . t' in. Cherb-iurg 31. decembra: Preotdent Harding. Cherbourg, Hamburg 6 ONI PREKO OCEANA Nijkujl« In najbolj ugodna p«l aa cotovani* na •iromnlb ■irnlklh: FRANCE 14. nov. (7 P. M.) lie de France 21. nov.; 12. dec. IT P. M.) (10 P. M.) PARIS 5. dec.; 21. dec. (4 P. M.) (4 P. M.) Na;krajfta pot po «aia«ntct. Vtaafio J* v poaebnl kabini a vaerot ■udernt-oal adobno^t! — Pllafa In alavaa frascoaka kahlnja. 1 are dno nlake cane. VprmJaJte kataregakolt pooblaMaasga agaata FRENCH LSNE 1« VTATE ITRECt Nt'W YORK. N. Y. KDOR 2ELI PRE2IVET1 BOŽIČNE PRAZNIKE med SVOJIMI v STARI DOMOVINI je vabljen, da se pridruži enemu naših skupnih iz. letov. To leto priredimo še dva skupna izleta: Po FRANCOSKI PROGI s parnikom "ILE DE FRANCE" preko Havre: VELIKI B02ICNI IZLET dne I 2. decembra 1 930 Po COSULICH PROGI z motorno ladjo — "VULCANIA" VELIKI R02ICNI IZLET dne 1 0. decembra 1 930 11 NA OBISK V STARO DOMOVINO — zamore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedriavijan, ki Je postavnim potom došel v to de/elo. Za cene, za pojasnila in navodila glede potnih listov, vizejev, per-mitov itd., pišite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere 60 že sto ln sto-tisoči potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo in pa. kar je naj važne Je, da boste o vsem točno in pravilno poučeni. Sakser State Bank 82 CORTLANDT ST., NEW YORK 9 . Tel. Barclay 0380 fc,: —f S:'fcSiiS4l£ife,iAi -ItHl'iU', aJ ligfe