,,Naprednim učiteljem." II. Učiteljstvo nima hujšega sovražnika, nego je klerikakalizem. In to sovrastvo je posledica smotrov, ki jih ima klerikalizem. Da more pa doseči klerikalizem svoj smoter, mora imeti le nerazsodne mase, zakaj prosvetljeno ljndstvo se^vselej in povsod upira z vso silo nakanam klerikalizma, ki stremi le za tem, da si podjarmi vse — vse. Naloga šole je, prižgati ljudstvu luč oraike, mu pokazati pot do napredka, s katerim si poveča svoje blagostanje. Čisto naravno je torej, da vidi klerikalizem v Šolstvu svojega najhujšega sovražuika. Zatorej skuša razvoj šolstva zavirati na vse načine, ter je posebno hud nasprotnik onitn, ki žele šolstvo izboljšati in ljudstvo omikati. Neugodne razmere, osobito stevilo enorazrednic in pa preveliko število otrok v posameznih razredih so vzrok, da se kranjsko šolstvo ni povspelo do one višine, kakor je v tistih kronovinab, kjer so ugodnejše razmere. Da so slabe plače učiteljstva tudi mnogo zakrivile, da se šolstvo na Kranjskem še ni toliko razvilo, je samo ob sebi umevno, ker učitelj, ki nima toliko, da bi mogel izbajati, mora svoje moei uporabljati še za drugo delo; na ta način porabi del svojih moSi, katere bi posvetil edino le šoli, ko bi mogel brez postranskih zaslužkov stanu primerno in dostojno živeti. Da je na§a trditev istinita, dokazuje dejstvo, da ima učiteljstv o prav v deželab, kjer je klerikalizem neomejen gospodar, najslabše plače in da tam tudi šolstvo nič ne napreduje. V novejšem času je nastopila na Kranjskem vsled znanih odredeb nova doba za naše šolstvo. Kakor vaaka nova stvar — bodisi še tako dobra, tako je tudi ta zadela pri nekaternikih na odpor in nevoljo. Napredn« učiteljstvo je iz ljubezni do naroda in v skrbi za njegov napredek vzelo v pretres in proučevanje te odredbe iu jih skuša s pridom uporabiti v korist ljudstva. Nekateri pa se silno hudujejo in godrnjajo zoper to, da bi se šolstvo izboljšalo. In le skrb za izbolj- sanje šolstva je vodila odločilne kroge do tega, da so se izdale naredbe. Tu nam prihaja na misel zgodovinsko dejstvo, da so se ljudje branili saditi krompir, da so jih morali priganjati k temu celo beriči. In kaj bi bilo danes, ko ne bi imeli krompirja? Učitelj, ki ljubi svoj narod, ki je res napreden, skrbel bode vedno, da napreduje on, in da napreduje šolstvo. Kdor vedno trdi: ,,Trideset let sem tlako delal, pa je bilo prav," ta je danes neraben, ali pa ni zapazil, da je sam napredoval, četudi le počaai. Upamo pa, da je ta nevolja le mimoidoča, ki jo je vzbadil nenavaden preobrat. Gospoda, saj tudi mi ne bi bili zadovoljni, da naše plače ostanejo take kot so, kamo-li, da bi bile take kot so bile pred 30 leti! Napredujmo in to z veseljem, a zahtevajmo tudi in to odločno, da se nam da toliko, da sebe in rodbino preživimo stanu primerno. Obžalovati je pa pri tem, da se je unel boj v mših časnikih, obžalovati tembolj, ker ao se zaleteli naši koleg '* atranki, ki nikdar ni imela in ne bo imela srca za učiteljstvo, ker ji je prav učiteljstvo največ na potu, da ne more nemoteno jadrati svojim ciljem nasproti. V srce nas boli, da so se našli v naših vrstah ljudje, ki se zatekajo v varstvo onih, ki so nam zapriseženi sovražniki. Le poglejmo v registraturo deželnega šolskega sveta, koliko klerikalnih ovadeb proti učiteljem leži tam nakopičenih. Lasje se ježe človeku, ko bere take ovadbe, ki kar mrgole laži. In to naj bi bili prijatelji učiteljstva, prijatelji šolstva. Res je; da so z veseljem sprejeli te uskoke, a nikakor ne iz Ijubezni, pač pa iz samoljubja. Naši nasprotniki imajo sedaj kar dve železi v ognju. Na eni strani si žele, da naše ljudstvo ne napreduje, kar ima provzročiti zaostalo šolstvo, drugo pa je, da bodo pri prvi priliki zlorabljali nepremišljeno nevoljo nmalkontentov", češ, le poglejte jih, plače zahtevajo vedno večje — a delati se jim ne ljubi. Tako orožje so jim potisnili v roke nekateri naši kolegi, ob tem se pa bijejo ob prsi, da delajo za uciteljstvo. Kaki so zavezniki teh malkontentov, je lahko spoznati iz listnice nSlovenčevega" uredništva, ki smatra nadučitelja Lunačka za manj kot — nič! Da ni ves ta boj nič druzega kot voda na mlin naših sovražnikov, se vidi iz napadov na posamezne naše kolege, ki so se mnogokrat žrtvovali za naš ugled. Ali naj mar pozabimo njih zasluge ? ! Tega ne smemo nikdar in nikoli, četudi bi se danes ta dan odtegnili vsemu delovanju. Ne bomo povpraševali naših malkontentov po njihovib. delih, ker ne maramo netiti plamena še dalje in razburjati duhov. Ogledati si hočemo le pravicoljubnost nasih najnovejšik ,,prijateljev"!? Kako se zgražajo nad najnovejšimi imenovanji! Jeli pri teh Ijudeh res toliko pravicoljubnosti in goreče ljnbezui do navidezno preteriranih kolegov? Ne bodimo vendar tako naivni, da bi verjeli kaj tacega. To jim je le pretveza, da morejo udrihati po neljubih jim osebah, ki so se jim zamerile tedaj — ko so se borile za učiteljstvo. Ali mari mislijo, da ima učiteljstvo tako kratek spornin, da je pozabilo, kolikokrat so bili preterirani v resnici napredni in jako delavni naši kolegi, ko se je šlo za kakega klečeplazca iz njihovih vrst. Omeniti hočemo le slučaja, ko sta bila za nadučiteljsko službo kompetenta: izboren učitelj, ki je imel 12 definitivnih let, ki pa je imel to napako, da je bil liberalen in njegov kolega, ki ni imel niti 12 definitivnih tednov, a je bil klerikalec prve vrste in vrhutega tudi slab učitelj. In zmagal je zadnji. 0, tedaj pa klerikalci niso videli te krivice. Pa čemu iskati ilustracij lepe pravičnosti klerikalcev v učiteljskik zadevah. Zakaj ste takrat molčali, ko se je moral umakniti že imenovani dekan zato, da je dobil mastno službo človek, ki ne ve kaj je značaj. Goapoda, kajne ,,med živimi" je vse mogoče. Prošt Elbert in dekan Lavrenčič ne bosta nič kaj vesela, če bodete govorili o preteriranju starejših. To nam potrdi tudi gospod župnik Špendal in še kdo drugi. Gospoda naj najprvo pornete pred svojim pragom, kjer ima dosti smeti, potem naj se šele vtika v naše razmere. In sedaj si oglejmo te najnovejše ,,krute" odredbe. Tisti grozni ,,dnevnik" je toliko razburil gotove ljudi, kakor bi ne bil poprej eksistiral. Ali si ni mar vesten ucitelj vselej prejšnji dan ogledal snov, ki jo je nameraval obdelovati drugi dan ; saj pouk brez pviprave baš ne more biti posebno uspešen. Veliko število učiteljev je imelo že prej dnevnik predno se je komu sanjalo, da nastanejo sedanje nneznosne" razmere, ki jik hočejo urediti ljudje, ki sami kav najtemeljiteje zanemarjajo pouk, namreš verouk. Ako misli gospoda, da naj se vrši vse po starem, naj to prakticira pri verouku, ki se žalibog poučuje še dandanes tako suhoparno kakor pred 100 leti. Cudno se nam pa vendar zdi, da ,,Slovenski učitelj" tako lepo molčiovseh teh naredbah, dočim smo mi že takoj v začetku v odmevih precizirali svoje stališče. Spustite vendar nekaj fulminantnih člankov med svet in deželni šolski svet bode s strahom in trepetom odredil, da se učitelj na pouk ne sme pripravljati, ... da naj o priliki, ko sredi ure stopi nadzornik v šol. sobo, ne ve odgovoriti, kak predmet ima, ampak gre šele gledat na urnik, kaj je predpisano . . . Ali mari mislite, da se uradništm ne nalagajo vedno nova brernena? A uradniki so bolj previdni in ne obešajo vsega na veliki zvon. Tudi uradništvo dobi mnogokrat kaj takega na mizo, kar mu ni všeč, ampak mirno čaka, da se napačno samo ubije, dobro pa itak ostane. Obžalovati je, da so se dali nekateri omahljivci zapeljati po sladkih besedah in so se iz dna srca veselili vsega boja, ki nam pa rani srce, zakaj ljudje, katerih geslo je: ,,šola je prokletstvo za naš narod," ne morejo biti nikdar pravi naši prijatelji. Sedaj pa žele še iuformacij in sicer ,,kar se tiče Solstva in tudi osebnih kvalifikacij". Pravijo, nda bodo priobčevali samo to, kar je ravno zdaj za javnost." Mi pa trdimo, da bodo priobčevali to, kar služi njihovim namenom in zato si žele nabaviti gradiva za bodočnost. Verujemo, da bi si meli roke, ako bi dobili Efialtov, ki bi se sramotno podali za sladke besede. Ljudje, ki zatirajo in preganjajo vsakega svobodomiselnega ucitelja, najsi bode še tako pošten in delaven, so danes — poslušajte ljudje božji — odlocni pristaši svobodne misli. Kdo bi se ne smejal, ko sliši to očitno izpoved teh najnovejših in najradikalnejših kranjskib hberalcev. Upamo, da kar je v resnici naprednih učiteljev, da bodo z nami vred stremili le za tem, da postane naše šolstvo res popolno, da bode mogel naš narod uspešno tekmovati z drugimi narodi. Ako delamo intenzivno za srečno bodočuost naroda, smemo potem tudi brez bojazni zahtevati boljših plač, ki ne bodo na sramoto onim, ki nam režejo krub, zakaj lepopolno delo zahteva tndi popolno plačilo.