miru Še dosedaj ni predložila državni zbornici, Ceški poslaneo Stransky in tovariši so nato precflagali, da se postavi dr. Seidlerja in bivšega notranjega ministra dr. Toggenburga na zatožno klop. Predlog bo priyšel na dlnevni red ene prihodnjih sej. Jugoslov. klub je vložil šest nujniu interpelacij, o katerih se bo razpravljalo v posvetovanju o prvem brauju drž. proračuna; nadalje je še stavil 62 drugih interpelacij. Med nujnimi inter|>elacijami se nahaja tudi interpelacija poslanca dr. Korošoa, da ge naj takoj uvedejo mirovna povajanj>a, nadalje interpel'!cij;i zaradi preeranjanj-a Jugoslovanov, o/viranja jngoslov. političnega življenja in zaradi zatiranja iugoslovaaiskega časopis;a. Kakor zn-ano, sežiigajo vojaške o;)lasti kar cele kupe slovenskih čalsopisov, namenjenih za naSe vojake na fronti, doCim se sme n. pr. ,,Stajero" neovirano pošilitati vojakom na fronto. Nadalje nujne inttjrpelacije zarJevajo sMepanje miru v Brestu-Litovskem, nameravano prVklopljenje Bosne in Hercegovine k Ogrskl, prehrano jugoslovanskih dežel in poglobitev zveze z NemČdjo Tstnemci pruti iabsDurski viatmn>K! insi. iNem škonacionalni list »Prager Tagblatt« poroča, da so hile TsenemSke >Leipziger Neuste Nachricb.ten< za Avstrijo zato prepovedane, ker so napadale našo vladarsko hišo ter razširjale bajke o cesarici. Te gorostasne bajke in laži so Tsenemci kot ponatis \n imenovanega t Lipsiji izhajajoCega vsenetnškega lista v isočih ia tisočLh izvodih razširjali med Ijudstvo v Avstriji. Rasn« pelitiem« vMtL Prya seia državne vsbornlce. Po štirimesečnem octmaru se je v torek, dne 16. juliia zopet vršila prra seja državne zbornice. Sejo je otvoril zbornični predsednik dr. GroB. Ko je stopil v zbornico dr« pl. Seidler v sp^emstvu ostalih ministrov, ]e nastal v rrstah čeških in .jiugoslovanskih poslancev velik hrup in klici: ^Ven z Seidlerjem! Ministrski predsednik po hudičevi milosti!" Ko se ie hrup nekoliko polegel, io kot prvi govoril dr. Seidler. Glede zunanje politike je rekel. da nima k znaai izjavi grola Buriana , fcatero priobCimo na drugem mestu, ničiesar dostavitl Glelle notranje politike je izjavil, da je bila vlada prisiljena izda,ti zD^ano nanedbo o delitvi Cešk€ivipkrožja, ker bi se ji sioer o&italo, da za izvršitev svojega načrta glede narodne samouprave ni ni6 storila Vsa njegova daljna izvajanja pa so bila taka, kakor smo jih vajeni slišaiti iz ust kakega . *—• ^^. . i vsenemSkega poslanca. Izvajal je, da moca v lAvstriji vladati nemSki duh 6e nadalje ter da n«5e tozaidevno naCe^ar spnemeniti. Pd pjjeigjpv^Gm mnenju je in bstane n«mški narod hrbtenica naše drBav« ter da vlada od svojega dos«danjega nemškega kurza ali toka ne namerava odjeniati. Zanikal je, da bi bili avstrijaki Nemci tla«5iiteljij dVugi* avstrijskiai nenemških .narodov. Avstrijski Nemcii zahtevajo po rgei pravici priznanje načela, da so vsled avciie zgoflovin© in oinike ¦&%>;~«m0»t& avstrijski narod. Umevno, Ha BO vsi nemški poslanci razven nem&kih socialnih tlemokratov sledili Seidlerjevim izvajanjem z oglušafodim ploskanjem in z urnobesnimi heil-klioi. Odkar imamo v Avstriji državni zbai, še ni bilo v zbornici aikdar slišati iz ust kakega ministra ali oelo minis- tr^kega predsedaika govora, - - - • t ¦Sffctfc« <-.-.*--«-.-.«u».., », **#!sts»«»-, kakor je bil lo-ta Seidlerjev govor, Prepričani smo, da elovek, ki t^ko povori, ne bo ve5 dol«o v Avstriji ministrovaL Za Beidlerjem je govttril C€h TuSar, 'ci je naglašal, da tx> Seidterjev govor znova razpalil naroinostna nasprotstva v Avstrjji. Zaivraroval se .!e proti izvestnim obrekovaniem cesarske dvojice in t:-oti vsenemgki gonji, ki Koče napraviti iz Avstrije !:aLo nem&ko naselbino. Kon^no izjavlja, da bo sedcTnja vojna kionVala z zmago demokratičnih idej iu z \istabovitvijo fcšjte države, Za Tušarjem ]e g»\oril nemški prole6or dr, Waldnjer% ki izvajaniem ministiskoga predsedBifa flr, Seidlerja ni imel prao/zaprs/ ui&esar doiati» Besedo je nato dobil posla,neo dr, Veratov1 • jK« ki je ožigosal Easledovanje Jugoslo vanov Tcljub atrromnim žrtvam, katere so doprinesli v tej vojni in je delovanje sedanj« vlade oistro obsojal. OČital ]i je 1a je skozi štirf meseoe ustavila delfivenie parlamenM t6r da za prehrano prebivalstva ni nič storila . Vlada je tudi sokriva hudodelstva zlobiiih obrekovftnj ACper cesarskD dvojioo, ki se kujejo v vsenemški ko\a*dol in na vaenemSfcih volkstagUl |Cer je poslaneo 8r. VerstoVšek govoril d«lj, kakor \e flolofieno , mu J« zbortnifini predsednik odtegnil besedo. NasLednji povoniik1 nemžki trSfianaki socialeo d*. Jerzabek je iznstil grdo neresoica, Sa I« nn rusl«m bojiS&u vdtefl tedajstva 5«&kih |tt nafilo smrt tudi na gtotisott nemfikih vojalčov. NemSkl sooialni Oemotrat dr. BDlenbjogen Je profieeitiral protl akflen|etn©mu mirn v BrastaJAiorskttm too naiatfM wtotk>< Qn akisiiSuNga Odstop marSala Konrada. Maršal Konrad Hecen dorf je vendarle odstopil. >Slov. Gospodar< je že v zadnji gtev, priuesel to rest. Odstop je ˇ zTezi z ponesrečeno ofenzivo proti Lahom. Cesar je dne 16. t m. z lastnoročnim pismom sprejel Konradov odfctop, ga imenoval za polkovnika Tseh telesnih straž ter ga je povzdigail t grofovski staa. Obenem je imeaoval generalnega polkovnika nadvojvodo Jož fa za poveljnika K«nr»dove armadue skupine in f enerala kneza Schoaborga za poveljnika neke ar inade. wSlovane je treba Po Slov. Sfcajerskem i otoje nemSkoradikalni poslaaec dr. Wichtl z Duisaja in hujska svoje vsenemške bratce za nadaljevanje vojske in za boj v iztrebljenje Slovanov. V Slov. Bistrici je govoril zadnji petek Kot glavni cilj bodočega boja proti Slovatiom je označil: Iztre bimo Slovane, zmanjšamo njih Stevilo! Sredstvo: nadaljevanje vojske in glad. To je po njegovem mnenju orožje, ki bo gotovo prineslo zmago Nem cev nad Slovani. Wichtl je z veseljem povdarjal, da se je posrečilo zanesti vojno Tečinoma na slovanska tla; nemške pokraji oe se le malo prizadete po vojski. >Z Tojsko in gladom smo že i^rebili okoli 20 milijonov Slovanov, da jik Se bolj iztrebimo, je treba nadaljerati tojsko do popolne nemške zmage in potem bo nemSki rod zagospodoval nad celim svetom«. Tako gorori in hajska Tsenemški poslanec. Okrajno gla?ar8tvo kje si bilo? Prepovedalo si sicer shod, a siovenjebistriški vsenemci (bilo jili je 37) so vendar zboroTali neraoteno v pezno noč. — Dae 11. t. m. je zboroval Wichtl v Št. Lorrenca nad Mariborom pri NoTaka, kjer je govoril 25 lovrenškim vsenemcem v enako strapenem smislu kot v S1»t. Bistrici. Tadi takaj so nemčarji zborovali kljub prepovedi. VpraBamo: Zakaj Kariborsko glatarstro tako skrbno SCiti vsenetnce? blorencl ln Sloveakeu pozor! Med slcvenskijn skoro izkifučno me&tnim ljudstvom v Mariboru se opažajo ree obžalovanja vredni slučajL Mnogo naših Slovenoev, žalibog tudi iz boljših, tia, ceSLo iz merodajnih krogov, se poslužuje na javnih oestah, a tuffi drugod nemfikega jezika. Zakaj to? Ali nimanio SJovenci dovolj za vsako našo besedo primernih iarazov v lastnem jeziku? Ali se morda bojijo ti strahopetci, da bi se jim na oesti radi rabe slovenskega jezika kaj žalega zgodilo, ali se ga motgofie celo — (Sramujejo? Ali si mar domišliujejo, da bodo violjali za bolj »inteligentne" ? I Hea, žalostna znHjnenja 6absI V zaprti sobi kritizirajo 6ez vsenemštvo, prise».'ajo Nemoem sovraštvo flo croba, a ko pridefo ".un na cesto in zagledajo par neraških hnjskaCe>-, pa sfi i'm Btresejo hlaCice in se poslužujejo v svbji strahot>etaosti jezika, Jd sd ga že sto- in stokrat p'**' »Slovenci ln Slovenke, zavedajte se, fla ste Binovi in hierhe Slav«! Pi*ažit« Nenjjcem, d» tudi broa njih lahko lzhajanio, pojsažite, da se tfugoslavija iljub — rsem niihovlra grožnjaan bliža, Ba amo zvesti rodoIjabi in m polovifiarji! Paslužujte se eato kjersiboli la elovensJtegB jezila! Pokažite, Bn ste vredni Ju»roslavitel JDrel, napreil Bn», aovori! — ausoslcnr. coadrav: f, F. Nemčlia pi-otl HTstrHl? Menužko ČaBopisfe ostf% niše proti temu, da bi s« rei5ilo poljsko vpražanje * ¦tvBtrijskero amisin; avpttrijstoi rladto, je neka| li»lov Ia NemClja prspcrrcdala. bI«M 8unnjsM list 5e i»o¦otel, fia bb Nftmftijft » Cratkem odklonila, reSitev U«Ijsltega rpraSanja y aTBtriisFcm smislu fda bi po•tal uaS c»sbi tadl kroli Poljske), nafcaj- 3e glasUto mnauijsca ašoisigstam .PrmittoiiMatr ne&taatfo, Ba ArstroOgrska vstraja na tej rešitvi iu da ie ofl tef,ra od\dano tudi vprašauie o poglobitvi naše zveze z Nem&io. ZineSnjave t Nemčiji. Nemški drža/vni tajnik za zunanie zadevie dr. pl. Kiihlmann je moral odstopiti, ker so to zahtevali vsenemci. Mož se jim je zameril, ker je bil vendarle nekoliko prijazen spprazliinnemu miru. Niegov naslednik je admiral pl. Hiatze. Državni kancelar grof Hertling }& sicer v nem6kem državnem zboru podal izjavo, da ta osebna izj,i'ememb;'. ne [^oineuja izpremembe sistema, da vstraja kot kaucelar na svojib političnih nazorih v notrar nji in zunasiji politild in se slejkoprej drži mirovn&> U.a, stališča, a sijIošiio se zatrjuje, da so. prišli sedaj v NemSiji na krmilo prijatelji našijh nemškutaj-jev , vsenemci, ki hooejo, naj se voiska nadaljuje do — skrajnosti. Tudi KuhlmaliLiiov najslediijik adiuiral pl. Hintze bo zastopal to stališfte, s katerim se strinja i vrhovno vojno vodstvo. — Pruska gospoaka (zbornica se je izrekla za mir meča, t. i. za nadaJjevanie vojs^k©; v enaikem smialu se ie izrekel i-iodiiriecfsednik državnega ministrstva Friedberg. Nemci naseliuieio. Nemčija pošilia v zasedene niske kraje na stotine nemških ljudi in jim daje zaslonj zemljo. Slovane pa tirajo nazaj. NemŠko vrhovno armadno poveljstvo je meseoa luiiiia t. 1. izdalo posebno slrogo odredbo za naseljevauje Nemcevi na Kurskem. Na Ruskem so pristaši levib socialnih revoluDiOnarjey umorili nem&kega poslanika v Moskvi grofa Mirbaciha iD dvignili vstajo proti boljševikom, ki se pa ni posrečila. Dne 7. t. m. so otvorili v Moskvl vserusko skupščino sovjetov, ki ie % neveliko vefiino glasov odobrilja politiko boljševišk^ vlade, dočim je močna opozioija predlagala, naj se skupščina razpusti. V Moskvi je vlada upor zatrla z orožjem. po de2eli pa se povsod zbirajo protVevdlucionarna krds^ la, katerih jedro tvorijo Ceho-Slovaki, Razen tega ie ^etverosporazum v Arhangelsku izkrcal 10.000 francoskih in srbskih vojakav, ki prodirajo v notranjost. Njihov poveljnik je izjiavil, da hočejo braniti deželo proti napadu nemškiij voijnih vjetnikov. Boljšieviškft vJada je proglasila četverosporazumove 5ete za sov^ ražnike in zagrozila s snirtio vsakemu, ki bi jih podpiral. Zmešnjava postaja v Kusiji vedno veftja. Pr&bivalstvo se je pobunilo proti Nemcem in ]ih ho6e s pomočjo četverosr/orazumovih 6et izgnati iz Rusije. V Rusiii vre kakor v fiebelnem panlu. KatousHi aBaovaik — ¦uaistrsiii prcdsednik. N Kozemska kraJjica je katoliškemu duhovniku posi.-tnca V. A Naletis poverila nalogo, da sestavi uovo ministrstvo. Nizozemska je po večini prote-siaatovska dežela; v njei namreč protestantje trorjo tri pet nke prebivalstva, katoliCani pa dve pet aki, iu veadar bj katolUki duhornik miniatrski jjredsednik, ki bo rladal vso deželo.