Trgovci in gostinci proti načrtu preureditve štandreškega trga Primorski SREDA, 18. JUNIJA 2008_ Št. 144(19.234) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Koper ne sme biti partner Dušan Udovič Sodeč po vesteh, ki prihajajo v javnost v zadnjih dneh, se deželna uprava pripravlja na »novo strategijo« glede prihodnosti tržaškega pristanišča. Slika, ki jo je predstavil novi deželni svetnik, tajnik komisije za prevoze in infrastrukture Mau-rizio Bucci in jo je zabeležil tržaški Piccolo, je v svoji preprostosti jasna. Poenostavljeno po-vedalno, Trst se mora povezati z drugimi pristanišči v deželi, da se zoperstavi Kopru, slovenska lu ka ne pri de v po štev za ni ka -kršno sinergijo. Novi deželni odbornik Riccardi je, kot kaže, na isti valovni dolžini in bo v tem smislu, kot poroča krajevni tisk, oblikoval delovno skupino osmih deželnih svetnikov, desne sredine, seveda. Pa smo spet tam, kjer smo nekdaj bili, pri klasičnem posiljevanju gospodarstva s političnim vatlom. Kot da meja ne bi ni ko li pad la in ne bi ime li opraviti z globaliziranim svetom, v katerem logike zapiranja v krajevne trdnjavice nimajo česa iskati. Bucci govori o pravcati obkoljenosti Trsta s pobudami Kopra, ki naj bi posredno stegoval roke tudi na logistični platformi Fernetiči - Sežana, medtem ko naj bi Luka Koper svojo nekdanjo prisotnost na sedmem pomolu izkoristila le za to, da je Trstu izmaknila dobršen del poslov. Tako se v ta grdi Koper sedaj selijo tudi potniške linije za križarjenja, ki so bile prej v Trstu. Ton je podoben otroškemu kazanju s prstom na tistega, ki naj bi bil odnesel igračke iz peskovnika. Niti slučajno ni zaslediti vprašanja, ali se morda posli ne selijo iz Trsta k sosedom zato, ker so konkurenčni in znajo postaviti na noge boljšo ponudbo. »Veliki Trst« od malega Kopra, pa še slovenskega zraven, česa takega pač ne more tolerirati. Nova - stara, še predobro znana politika, od katere je Trst imel le nepovratno škodo, se zopet vrača, kot se zdi. Pred sed nik pri stan i ške ob las ti Clau dio Bo ni ci ol li se je že prijel za glavo in se tudi ima kaj. Kot strokovnjak, ki je doslej povsod opravil dobro in je sposoben širše vizije razvoja pristanišča v sodobnem svetu, je zagovornik integracije sistema severnojadranskih pristanišč. Lahko pričakuje obilico po len pod no ge, kaj ti v očeh nove strategije, ki ni nič drugega kot povratek v suicidalno za-pr tost tr žaš ke ga pri sta ni šča, je Koper samo nasprotnik, ki gaje treba potolči, partner nikakor ne sme biti. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) italija - Le dva meseca po volitvah, s katerimi se je vzpostavilo »novo ozračje sodelovanja« Dialoga med vlado in opozicijo je konec Veltroni: Berlusconijeve poteze proti sodstvu so nesprejemljive nogomet - Evropsko prvenstvo v Avstriji in Švici Italija v četrtfinalu »Azzurri« gladko odpravili Francijo, športni Nizozemci pa so premagali Romunijo - Zdaj proti Španiji ZUERICH - Italija je na evropskem nogometnem prvenstvu v Avstriji in Švici zasluženo z 2:0 premagala Francijo in se kot drugo uvrščena v skupini C uvrstila v četrtfinale. V nedeljo se bo pomerila s Španijo, a brez Pirla in Gattusa, ki sta si sinoči prislužila drugi rumeni karton. Za uvrstitev v četrtfinale se morajo »az-zurri« zahvaliti tudi Nizozemski, ki je nadigrala Romunijo (2:0), čeprav si je uvrstitev v naslednji krog priborila že pred srečanjem. »Sploh nisem dvomil, da bodo Nizozemci Marca Van Bastna igrali športno,« je po zmagoviti tekmi povedal selektor Italije Donadoni. Na 20. strani RIM - Obdobje dialoga med vlado in opozicijo je trajalo le dva meseca. Voditelj Demokratske stranke Walter Veltroni je namreč včeraj dejal, da je dialoga konec, ker Berlusconi s starimi metodami zlorablja svoj politični položaj za zaščito lastnih osebnih koristi. Sodu sta izbila dno popravka, ki sta ju predstavnika Ljudstva svobode predložila v senatu k odloku o javni varnosti. Z novimi določili naj bi namreč za eno leto zamrznili vse procese za manjša kazniva dejanja, storjena pred letom 2002, med pro-tikorupcijski proces proti Berlusconiju, ki ta čas poteka na sodišču v Milanu. Na 5. strani Predstavniki Furlanov na Kvirinalu Na 2. strani Izpopolnjevanje naših šolnikov v Sloveniji Na 7. strani Dogovor med sindikati in Pokrajino Trst za zaposlitev prekernih Na 9. strani Umrl je pisatelj Mario Rigoni Stern Na 12. strani Na Tržiškem nasilje nad mladoletnico Na 14. strani Za goriške upravitelje režim vinjet škodljiv Na 16. strani ČEDAD - 17. izvedba Mittelfest mednarodna kulturna izložba ČEDAD - Vrsta svetovnih in državnih premier, ugledni gostje, izvirne postavitve in kar nekaj po-vratkov pomembnih evropskih umetnikov so le nakatere značilnosti čedajskega Mittelfesta 2008. Letošnja, že 17. izvedba, bo potekala v Čedadu med 19. in 27. julijem; kot tradicionalno bo gledališki, plesni, lutkovni in glasbeni do go dek pra va iz lož ba sred -njeevropske odrske in seveda glasbene produkcije. Vezna nit čedaj-ske ga fes ti va la bo le tos čas, kot osrednje gonilo človeškega življenja. Na 12. strani bližnji vzhod Premirje med Izraelom in Hamasom KAIRO - Izrael in palestinska oborožena gibanja, vključno z gibanjem Hamas, ki že leto dni nadzoruje območje Gaze, so dosegli dogovor o prekinitvi ognja na območju in okoli Gaze, so sporo či li vi ri iz Egip ta, ki je po sre do -val med stranema. Prva etapa prekinitve ognja, ki je rezultat mesecev trdih pogajanj, bo v veljavo stopila v četrtek ob 2.30 po srednjeevropskem času, je sporočil egiptovski predstavnik. Novico so potrdili tudi v Izraelu. Na 13. strani 2 Torek, 17. junija 2008 MNENJA, RUBRIKE / opčine - Seja odbora Zadruge Primorski dnevnik Jeseni javni posvet o Primorskem dnevniku Pozornost bo namenjena medijskemu prostoru Primorske nasploh Prejšnji teden se je v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah sestal odbor zadruge Primorski dnevnik, ki mu predseduje Ace Mermolja. Poleg rednega pregleda dela zadruge po nedavnem občnem zboru j e bil na dnevnem redu predlog za posvet o Primorskem dnevniku. Gre za zamisel, o kateri je govor že nekaj časa in temelji na prepričanju, da je potrebno ustvariti priložnost za poglobljeno razpravo o položaju dnevnika in vlogi medijev v našem prostoru nasploh. Zadruga pri svojem predlogu izhaja iz ugotovitve, da je medijski prostor v naših krajih doživel spremembe, ki jim botruje tudi nedavna odprava državne meje. Primorski dnevnik je svojo »čez-mejnost« v okviru možnosti okrepil še preden je prišlo do odprave meje in to predvsem na Goriškem, kjer so bili pogoji z dvema mestoma skupaj za to ugodnejši. Novi pristop se je obnesel, časopis je pridobil tako na kakovosti kot na širini, je bilo ocenjeno na srečanju zadruge, dober pa je bil tudi odziv bralcev in naročnikov. Sedaj gre za to, kateri nadaljnji koraki v tej smeri so možni, pa tudi nasploh je potrebna dolgoročnejša vizija možnosti razvoja dnevnika. V razpravi je prišla do izraza ocena, da na posvetu koristno opraviti širšo analizo medijskega prostora, njegovi potreb in stvar - Posnetek s seje odbora Zadruge Primorski dnevnik kroma nih perspektiv na Primorskem. Zato bo posvet po namenih prirediteljev razdeljen na dva dela. V prvem delu bodo povabljeni k sodelovanju tudi predstavniki drugih medijev z obeh strani meje na Primorskem, drugi del pa bo podrobneje namenjen Primorskemu dnevniku. Po leg te ga je od bor za dru ge raz -pravljal tudi o anketi med bralci in naročniki Primorskega dnevnika. Strokovna anketa namreč ni bila izvedena že več let, zato bo Zadruga za to poskrbela v najkrajšem možnem času. Odbor zadruge se je na seji sezanil tudi z načrti založniškega podjetja DZP - PRAE o posodobitvi spletne strani Primorskega dnevnika. Slike, ki niso le spomin Pripravlja: Filip Fischer Sporni posegi Neznanec je 17. septembra 1934 stegnil roko s fotoaparatom skozi okno in pritisnil na gumb. Upal je, da bo ulovil nevsakdanji prizor na koncu tržaškega Velikega kanala. Priznajmo, da je slika s tehničnega vidika prava polomija. Fotografijo je potem nalepil na karton, da bi za silo izravnal prizor. Neznani fotograf je posnel zgodovinski trenutek enega izmed spornih urbanističnih posegov tržaške upravne oziroma politične oblasti. To, kar bi lahko dosegli z zgraditvijo mostu med današnjima ulicama sv. Spiridiona in Filzi, so rešili s spornim urbanističnim posegom zasutja zgornjega dela kanala. Tako so ga skrajšali in na zasutem delu uredili Trg Umberto, danes Trg sv. Antona Novega. Tlakovali so ga v za pešce, zlasti pa za otroke nevarnem slogu, ki naj bi spominjal na slavno rimsko preteklost Trsta. Skratka, kdor si je vse to omislil, je iznakazil originalno zamisel arhitekta Nobile-ja, to je, da bi se pročelje Svetega Antona Novega s svojimi šestimi jonskimi stebri zrcalilo v vodi. rim - Srečanje na Kvirinalu Furlanski predstavniki računajo na Napolitana RIM - Odbor za avtonomijo in preporod Furlanije računa na podporo predsednika republike Giorgia Napolitana pri zaščiti furlanske jezikovne skupnosti. To je povedal predstavnik odbora Arnaldo Baraccetti po včerajšnjem tehničnem srečanju s funkcionarji Kvirinala. Napolitano bo sprejel zastopnike odbora v Rimu ali pa med obiskom v Furlaniji-Julijski krajini, do katerega naj bi prišlo enkrat pred koncem leta. Baraccettija in somišljenike skrbijo nedavne izjave ministra Renata Brunette, ki je predlagal brisanje vseh avtonomnih pokrajin in dežel. Odbor za Furlanijo tudi meni, da je Nekdanji poslanec Arnaldo Baraccetti je velik zagovornik jezikovnih pravic furlanske skupnosti treba celovito izvajati zakon 482 o zaščiti jezikovnih manjšin, ki ga nekateri hočejo spremeniti. Mednje sodi vi-demski senator desne sredine Ferruc-cio Saro, ki v sklopu zakona 482 predlaga tudi posebno zaščito »slovanskih narečij« Nadiških dolin. Baraccettija, ki je bil nekoč poslanec KPI, pa najbolj skrbijo namere nove deželne koalicije predsednika Renza Tonda, ki hoče korenito spremeniti zakon za Furlane in furlan-ščino. Državni poglavar je ob priložnosti nedavnega praznika republike dobil v roke ustavo v furlanskem jeziku, ki jo je izdalo Furlansko filološ-ko društvo. ODPRTA TRIBUNA Berlusconijeva državniška drža ni trajala dolgo Vojmir Tavčar Kdor je takoj po volitvah s skeptično zadržanostjo ocenjeval »novo državniško držo« Silvia Berlusconija in njegovo »iskreno pripravljenost na dialog in na sodelovanje« z opozicijo, se ni motil. Milanski medijski mogotec se ni spremenil, njegova osebna korist ostaja zanj glavna prioriteta. To jasno kažejo dogodki teh dni, še posebej pa o tem pričata poskus, da bi za eno leto preložil vrsto procesov, med katerimi je milanski proces, na katerem ga obtožnica bremeni korupcije britanskega odvetnika Davida Millsa, pa tudi zakonski predlog o telefonskem prisluškovanju, katerega cilj je omejiti preiskovalne možnosti sodstva, obenem pa nadeti nagobčnik medijem s prepovedjo objavljanja prisluhov (novinarjem je zagrožena kazen do treh let zapora, založnikom pa 400.000 evrov globe). Napovedani ukrepi niso bili nepričakovani kot strela z jasnega. Berlusconi in njegova vlada sta od samega začetka skušala vriniti v zakonske dekrete ali zakonske predloge nekaj spornih členov, katerih cilj je bil zaščititi premi-erjevo imovino (določilo, ki naj bi preprečilo, da bi bila postaja Rete4 prisiljena oddajati samo z digitalnim satelitskim signalom) ali omejiti pristojnosti sodstva (predlog o oblikovanju posebnega tožilstva, ki naj bi bilo edino pristojno za raziskovanje vseh problemov, povezanih z odpadki), pred tem pa tudi izbira svojega sodelavca Angelina Alfana za pravosodnega ministra ni napovedovala nič pozitivnega. Vendar so mnogi v »novi politični klimi« tisto nekoliko oddaljeno grmenje preslišali v prepričanju, da bo vendarle prevladal dialog v novem vzdušju, ki ga je tudi papež Benedikt XVI. želel javno blagosloviti. Berlusconi je želel bolj sproščene odnose in dialog z opozicijo in s Kviri-nalom v prepričanju, da bo samo s pomočjo leve sredine lahko kos gori odpadkov, ki dušijo Neapelj in mnoga druga kampanijska središča, predvsem pa je bilo novo vzdušje odskočna deska za njegovo kandidaturo za predsednika republike, ko bo čez pet let potekel mandat sedanjemu predsedniku Giorgiu Napolitanu. Vendar bi ti upi - še posebej sanje o Kvirinalu - splavali po vodi, če bi bil predsednik vlade obsojen na milanskem procesu zaradi korupcije. Po oceni premierja in njegovih odvetnikov je očitno nevarnost, da bi bil Berlusconi obsojen zaradi korupcije, postala zelo realna, zato je bilo treba ukrepati hitro: senatorja Ljudstva svobode Carlo Vizzini in Filippo Berselli sta predlagala dopolnilo k zakonskemu dekretu o varnosti, po katerem bi morali sodniki za eno leto ustaviti manj pomembne procese in dati prednost tistim, ki vzbujajo med ljudmi večjo zaskrbljenost, pri tem pa ni v desni sredini nikogar motilo, da je to kršitev tiste avtonomije sodstva, ki je zajamčena z ustavo. Uradni pečat amandmaju je Berlusconi dal z odprtim pismom predsedniku senata Renatu Schifaniju, v katerem je tudi napovedal, da bo zavrnil predsednico kazenskega senata Nicolet-to Gandus, ki vodi milanski proces (to so odvetniki včeraj tudi storili), češ da je do njega sovražno razpoložena. Sicer pa je po dolgih mesecih zopet potegnil na dan krilatico o »levičarskih sodnikih« in se prikazal ko žrtev njihove neupravičene agresije. Za nameček pa je napovedal tudi obnovitev zakonskega predloga, po katerem naj bi bil med opravljanjem mandata prepovedan vsak kazenski postopek proti petim najvišjim predstavnikom države (predsednik republike, predsednik vlade, predsednika senata in poslanske zbornice ter predsednik ustavnega sodišča). V obdobju 2001-2006 je parlament na predlog današnjega predsednika senata Schifani-ja (prvi osnutek je bil sicer maslo predstavnika leve sredine Antonia Macca-nica) že odobril podoben zakon, vendar ga je ustavno sodišče zavrnilo, ker je bil v nasprotju z ustavnim načelom, da so vsi državljani enaki pred zakonom. Sekretar Demokratske stranke Walter Veltroni je že dejal, da v takih razmerah dialog ni več možen, sindikat novinarjev FNSI je napovedal mobilizacijo in zagrozil z večdnevno stavko, če zakon o telefonskem prisluškovanju ne bo korenito spremenjen, nekateri časopisi so premierjeve poteze komentirali zelo zaskrbljeno. Kljub tem odzivom pa se je težko znebiti občutka, da javno mnenje to dogajanje spremlja apatično. Medtem ko volilni veter še vedno polni Berlusconijeva jadra, kot kaže primer Sicilije, volivci leve sredine, ki očitno še niso preboleli šoka po aprilskem porazu, ostajajo ravnodušni, kot da bi jih vse to ne zadevalo. Tudi zaradi tega, kot je opozoril Eugenio Scalfa-ri, se lahko zgodi, da bo prebuditev grenka in boleča. / ALPE-JADRAN Sreda, 18. junija 2008 3 višarje pojejo 2008 - Uspel nedeljski tradicionalni koncert Na Višarjah zaživel enoten slovenski kulturni prostor Nastopili so moški pevski sestavi iz Metlike, Obirskega, Velenja in z Opčin VIŠARJE - V nabito polni cerkvici na Višarjah je v nedeljo potekalo tradicionalno srečanje slovenskih pevskih zborov iz Furlanije-Julijske krajine, Koroške in Slovenije. Praznik slovenskega petja, ki nosi naslov Višarje pojejo, so tudi tokrat priredili Kulturno športno društvo Rojanski Krpan iz Trsta in Kulturno središče Planika iz Ukev, finančno pa so ga omogočile Slovenska prosveta, Zadružna kraška banka in Zveza slovenskih kulturnih društev. Kljub nenaklonjenim vremenskim razmeram, ki so zaznamovale prejšnji konec tedna (v soboto je na Višarjah celo snežilo), se je na vrhu nad Zabnica-mi zbralo veliko ljudi in prisluhnilo štirim moškim pevskim sestavom. Pred oltar, ki ga krasijo poslikave Toneta Kralja, je najprej stopila Moška pevska skupina Sv. Jerneja z Opčin, kije pod vodstvom Janka Bana zapela splet pobožnih in pro svet nih pes mi. Sle dil je nas -top Rudarskega okteta Velenje, ki je pred skoraj tridesetimi leti nastal z namenom, da neguje predvsem slovensko rudarsko pesem. Od takrat se je njihov repertoar razširil in obogatil, danes pa oktet uvrščajo med najboljše moške oktete na Slovenskem; o tem se je lahko prepričalo tudi višarsko občinstvo. Slovenijo je na letošnji izvedbi prireditve Višarje pojejo zastopal tudi oktet Vitis iz Metlike, ki se je predstavil s Rudarski oktet Velenje (desno) med nedeljskim nastopom v višarski cerkvi, ki jo je občinstvo napolnilo do zadnjega kotička r. b. spletom narodnih pesmi, nedeljski koncert pa je zaključil nastop Moškega pevskega zbora SPD Valentin Polanšek iz Obirskega na Koroškem. Zbor, ki ga vodi Božo Hartmann, se je predstavil z izbo rom ko roš kih pes mi. Nastopajočim skupinam so orga- v soboto Gospodarski praznik SDGZ na Vrhu GORICA - Pred leti so potekali na Goriškem tradicionalni gospodarski prazniki, posvečeni družabnosti in prijateljevanju med podjetniki v zamejstvu. Na novo ustanovljena pokrajinska sekcija SDGZ za Goriško želi tradicijo spet obnoviti in tako novim in starim članom ponuditi priložnost, da se lahko dobijo v sproščenem okolju ob prigrizku in dobri kapljici. Piknik SDGZ bo v soboto, 21.ju-nija 2008, pozno popoldne (od 17. ure dalje), v prostorih kulturnega doma Danica na Vrhu sv. Mihaela. Na fešto, ki bo potekala na prvi dan poletja, so vabljeni vsi člani Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Gorice Trsta in Benečije, seveda tudi s svojimi družinskimi člani. Goriški člani se lahko prijavijo v Gostilni Devetak na Vrhu (tel. 0481882488), tržaški in ostali pa naj kličejo na tajništvo SDGZ v Trstu (tel. 0406724824). Predviden je prispevek za nabavo hrane. Na Vrh iz Trsta vodi cesta skozi Jamlje, ob križišču pri Deveta-kih pa je treba zaviti na levo. nizatorji izročili tradicionalni spominski krožnik in izbor vin, dar rojanskih vinogradnikov Andreja Boleta, Andreja Ferfolje in Silvana Ferluge. Veselo vzdušje in ubrano petje pa sta se še nekaj ur nadaljevala v priljubljenem višar-skem gostišču »pri Juretu«. (pd) dežela - Politična polemika Liga vztraja: Hočemo odbornika za priseljence VIDEM - Severna liga ne popušča in hoče zase deželnega odbornika za vprašanja priseljencev. Za ta resor sedaj odgovarja Roberto Molinaro (UDC), ki skrbi tudi za šolstvo, šport, mirovno politiko in jezikovne manjšine. Spor med Ligo in desno sredino najbrž ne bo imel huj ših po li tič nih po sle -dic za deželno vlado, nedvomno pa pomeni neke vrste alarmni zvo nec za pred sed ni ka Ren za Ton da. Bossijeva stranka s Federico Seganti ima že odborniški resor za javno varnost. To vprašanje naj bi bilo po prepričanju ligašev tesno vezano s priseljenci, zato je nujno, da za to skrbi Se ver na li ga, to se pravi Segantijeva. Tondo na to noče pri sta ti in od tod spor z Li go, ki je - kot zna no - boj ko ti ra la po -nedeljkovo prvo politično srečanje Tondove koalicije. Da Li ga ne mis li po pus ti ti, je vče raj di rekt no po tr dil pred sed nik videmske Pokrajine Pietro Fonta-ni ni, ki bo po od ho du iz red ne ko -mi sar ke Ma nu e le Dal La go sko raj gotovo postal deželni tajnik stranke. Fontanini ni zadovoljen, da se s problemi priseljencev ukvarja zastopnik UDC-ja, ki je na deželni ravni v desnosredinski koaliciji, v Rimu pa je v opoziciji. Ligaši s svojimi stališči vsekakor potrjujejo tezo, da je priseljenstvo vezano na javni red, kar popolnoma postavlja na glavno usmeritev prejšnje Il-lyjeve uprave in posebno njenega odbornika Roberta Antonaza. Fontanini ni ravno zadovoljen nad Tondovim nasprotovanjem za ko nu za za šči to Fur la nov in fur lan šči ne. O uso di za ko na se bo v kratkem opredelilo ustavno so diš če, Li ga pa je pre pri ča na, da je za kon o fur lan skem je zi ku do -ber zakon, ki ga je vredno in nujno izvajati. videm Compagno tudi uradno rektorica VIDEM - Z imenovanjem na ministrstvu za izobraževanje, univerzo in raziskovanje v Rimu je prof. Cristiana Compagno tudi uradno postala rektorica Univerze v Vidmu. Izvoljena je bila 27. maja, ko je v ba-lotaži premagala prof. Alberta Feli-ceja De Tonija. Cristiana Compagno bo vi-demsko univerzo vodila še v preostanki akademskega leta 2007/2008 in nato v triletj u 2008 - 2011. Od leta 1978, ko so Univerzo v Vidmu ustanovili, je sedmi rektor, prvič pa je bila za izvolitev potrebna balotaža. Po prvih treh neuspelih glasovanjih so od kandidature za rektorsko mesto odstopili Angelo Vianello, Vincenzo Orioles, Francesco Saverio Ambesi Impiombato in Margherita Chang, v balotaži pa je Compagno dobila 285 glasov, njen konkurent pa 257. Compagno je tudi prva ženska, ki je bila izvoljena na rektorski položaj na eni od javnih univerz v Italiji. celovec - Tondo in Romoli pri Haiderju Furlanija-Julijska krajina in Koroška napovedujeta dogovor o javni varnosti CELOVEC - Furlanija-Julijska krajina in Koroška napovedujeta dogovor o vprašanju javne varnosti, ki je po besedah njunih predsednikov ključnega pomena za mirno življenje ljudi. In prav varnost je bila glavna tema razgovora med Jorgom Haiderjem in Renzom Tondo m, ki bosta v prihodnjih dneh na uradnem srečanju položila nove temelje za sodelovanje med deželama. Tonda je spremljal goriški župan Ettore Romoli, ki je koroškega deželnega glavarja povabil na septembrsko goriško prireditev Okusi meje. Ton do in Hai der sta si po sre ča -nju predsinočnjim skupaj ogledala tekmo Hrvaška-Poljska v sklopu evropskega nogometnega prvenstva. Pred sed nik na še de žel ne vla de se je pred tekmo sestal s prostovoljci iz Fur-lanije-Julijske krajine, ki v sklopu nogometne zveze UEFA sodelujejo na prvenstvu. Gre skupaj za okoli sedemdeset pro sto volj cev, ka te rih de lo ko or di -nirata Paola Del Degan in Cristina Fu-eller. Nasmejani Tondo, Romoli in Haider med srečanjem na avstrijskem Koroškem 4 Sreda, 18. junija 2008 ALPE-JADRAN / celovec - Obisk slovenskega ministra za šolstvo in šport Milana Zvera Podpora aktualnim športnim projektom koroških Slovencev Športna dvorana "Hiša športa"pri Slovenski gimnaziji in stadion SAK v ospredju pogovorov CELOVEC - Slovenski minister za šolstvo in šport (MŠŠ) Milan Zver je ob svojem obisku ob robu evropskega nogometnega prvenstva EURO 2008 v ponedeljek v Celovcu zagotovil podporo trenutno najbolj aktualnima športnima projektoma slovenske manjšine na Koroškem, načrtovani gradnji športne dvorane/Hiše športa ter modernizaciji stadiona Slovenskega atletskega kluba (SAK). Oba objekta naj se bi realizirala na šolski lokaciji pri Slovenski gimnaziji/Dvojezični trgovski akademiji v Celovcu. Obisk slovenskega ministra v Celovcu sta skupaj pripravila Slovenska športna zveze (SŠZ) na Koroškem in Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. S potekom oz. problemi pri financiranju načrtovane izgradnje nove šport ne dvo ra ne so mi nis tra Zve ra s sodelavci, med njimi je bil tudi generalni direktor direktorata za šport na MŠŠ Simon Starček, prav tako novi direktor Fundacije za šport Republike Slovenije mag. Drago Balent, podrobneje informirali predsednik in tajnik Slovenske športne vzeze Marijan Velik in Ivan Lukan, o stadionu SAK pa je spregovoril predsednik najuspešnejše ga za mej ske ga no go met ne ga klu ba v Avstriji Marko Wieser. Minister Zver je glede težav pri financiranju svojim sogovornikom zagotovil, da bodo tudi na ministrstvu preko ura da za manj ši ne sku ša li po ma ga -ti, da se pri mak ne ne kaj sred stev za športno dvorano, pa tudi, da se preno- Predstavniki športa in šolstva na Koroškem so slovenskega ministra za šolstvo in šport (skrajno levo) v Celovcu seznanili z aktualnimi projekti na področju športa in šolstva ivan lukan vi stadion Slovenskega atletskega kluba (SAK). Nadalje je minister izjvil, da bo posredoval tudi pri avstrijskih oblasteh oz. ustanovah s ciljem, da se dokončno zagotovijo potrebna sredstva. Prvo tovrstno priložnost je slovenski minister izkoristil že nekaj ur kasneje, ko si je na novem celovškem stadionu skupaj z avstrijskim državnim sekretarjem za šport Reinholdom Lopatko ogledal tekmo evropskega prvenstva med Hrvaško in Poljsko (1:0). V pogovoru z Lopatko se je še zavzel za potrebe slovenske manjšine in tudi omenjene projekte. Slovenski minister je po sestanku s predstavniki Slovencev še poudaril, da je vesel tudi vse večjega zanimanja za slovenske šole v zamejstvu, tako na Koroškem kot tudi tistih v Italiji. »Naše šole v zamejstvu so zelo popularne in vključenost dijakov je vse večja. Povsem drugače kot pred desetimi ali petnajstimi leti in vse več je tudi predstavnikov večinskega naroda, ki se odločijo za vpis v slovenske šole. Na tem področju je večjezičnost pomembna. Po eni strani pa večjezičnost pomeni za dijake tudi večjo konkurenčnost kasneje pri delu, obenem pa je vse večji trend vpisa na slovenske šole tudi potrdilo, da so šole zelo dobre,« je še menil Zver. (I. L.) Svet Evrope za prepoved telesnega kaznovanja otrok po vsej Evropi LJUBLJANA - Ob uradnem začetku kampanje Sveta Evrope (SE) za prepoved telesnega kaznovanja otrok so včeraj kampanjo predstavili tudi v Ljubljani. Namen kampanje je spodbujanje evropskih držav k zakonski prepovedi telesnega kaznovanja otrok, kar je doslej storilo že 18 držav, pa tudi osveščanje staršev glede alternativnih vzgojnih ukrepov. V okviru programa SE Gradimo svet za otroke in z njimi ter pod sloganom Dvigni svojo roko proti telesnemu kaznovanju poteka kampanja, v kateri SE poziva države članice, naj sprejmejo zakone, ki prepovedujejo telesno kaznovanje otrok v vseh okoliščinah. Medtem ko je to doslej storilo že 18 držav, med njimi še vedno ni Slovenije, je ob tem opozorila direktorica informacijskega urada Sveta Evrope v Sloveniji Kristina Plavšak Krajnc. Slovenska varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, ki je med prioritete svojega delovanja postavila prav pravice otrok, je nad tem izrazila zaskrbljenost. Na vlado in poslance je naslovila javno vprašanje, "kaj jih je zadržalo, da niso mogli (ali hoteli) sprejeti zakonske prepovedi o telesnem kaznovanju otrok". Prepoved naj bi uzakonil družinski zakonik, ki pa naj bi bil umaknjen "v predal". Generalna direktorica direktorata za družino na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Majda Erzar je zakonsko prepoved označila za nepogrešljiv del kampanje proti telesnemu kaznovanju. Dodala je, da je družinski zakonik že usklajen med vsemi resorji, žal pa še ni prišlo do uskladitve glede finančnega vidika uresničevanja določil zakonika. benetke - Srečanje ministrov za ribištvo EU Potrebni ukrepi za pomoč ribičem Ministri na srečanju v Benetkah skupaj s predsednikom Veneta Galanom ansa BENETKE - Slovenski kmetijski minister in predsednik Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo Iztok Jarc se je včeraj skupaj z nekaterimi ribiškimi ministri EU strinjal, da je glede ribištva potreben čim hitrejši konkreten odziv na ravni EU. Ministri so zato pozvali komisijo k pripravi predloga konkretnih možnih ukrepov za stabilizacijo razmer v evropskem ribištvu. Jarc je na srečanju z ribiškimi ministri iz Italije (Luca Zaia), Francije (Michel Barnie), Grčije (Christos Avgoulas), Malte (Antony Gruppetta), Portugalske (Jaime Silva) in Španije (ElenaEspinosa Mangana), kije potekalo v Benetkah, poudaril, da se Slovenija kot predsedujoča Svetu EU zaveda problema visokih cen goriv, ki vplivajo tudi na slovensko ribištvo, so sporočili s kmetijskega ministrstva. Ob tem je Jarc opozoril, da je za pripravo ukrepov na ribiškem področju pristojna Evropska komisija, od katere se pričakuje predloge za ukrepanje. Države so tako na srečanju sprejele predlog ukrepov, ki ga bodo posredovale komisiji v nadaljnjo obravnavo. Ministri so predlagali nujne kratkoročne in socialne ukrepe, ki bodo ribičem omogočili preživetje v času krize visokih cen goriv. Tako med drugim predlagajo takojšnjo finančno pomoč evropskemu ribiškemu sektorju za nadomestilo izpada dohodka zaradi visokih stroškov goriv.V drugi skupini ukrepov so zajeti srednjeročni ukrepi, kot sta zmanjševanje obsega ribiškega ladjevja ter njihova modernizacija predvsem z vidika povečanja učinkovite izrabe goriva. Dolgoročni ukrepi sledijo cilju zmanjševanja odvisnosti od naftnih derivatov. Mednje sodijo večje podpore za inovacije in razvoj novih tehnologij za ribolov, novih vrst motorjev in ribiških ladij. Ministri so ob tem predlagali tudi povečanje najmanjše dovoljene državne pomoči ribiškim podjetjem, in sicer s 30.000 na 100.000 evrov skupno v treh letih na upravičenca. Glavni cilj predlaganih ukrepov je ohranitev obalnega ribolova in ribolova na odprtem morju, s tem pa ohranitev in večja stabilnost zaposlitev v ribiškem sektorju, zagotovitev sedanje oskrbe z ribiškimi proizvodi lastnega ulova na evropskem trgu in ohranitev gospodarskih ribiških aktivnosti na obmorskih obalnih območjih. Slovensko predsedstvo je razpravo o visokih cenah goriv, posledicah za morsko ribištvo ter možnih ukrepih sicer že uvrstilo na redno zasedanje Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, ki bo prihodnji teden v Luksemburgu. (STA) tolmin - Že 13. letno srečanje Primorski gospodarstveniki poudarjajo pomen inovativnosti Tradicionalnega zbora se je udeležil tudi minister Vizjak TOLMIN - Slovensko gospodarstvo je uspešno, a potrebuje tehnološki preboj v smislu inovativnosti, da bo storilo še korak naprej, se je s primorskimi gospodarstveniki, ki so se na Tolminskem včeraj zbrali že na 13. srečanju, strinjal minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. Srečanja se je udeležilo tudi vodstvo Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Srečanje gospodarstvenikov Primorske, ki ga tradicionalno v juniju pripravljata območna gospodarska zbornica za severno Primorsko in Turistično društvo Most na Soči, je bilo letos prvič razdeljeno na dva dela, strokovnega in družabnega, kar že kaže na inovativnost, je organizatorje pohvalil Vizjak. Na dopoldanskem gospodarskem forumu, ki se je odvijal v novem inštitutu Hidrie v Tolminu, je s primorskimi gospodarstveniki spregovoril o vlaganjih v razvojno infrastrukturo za trajnostni razvoj. V razpravi je generalni direktor GZS Samo Hribar Milič opozoril, da je v slovenskih proizvodih in storitvah premalo znanja, hkrati pa vlaganja v raziskave in razvoj potekajo prepočasi. Resolucijski razvojni projekti ne pomenijo le policentričnega razvoja, ampak so odgovor na konkretne potrebe gospodarstva, mu je odgovoril Vizjak. Kot dober zgled je postavil zainteresiranost severnoprimor-skega gospodarstva za uresničitev gospodarskega središča In-Prime. Na razpisu, ki bo po zagotovilih ministra objavljen v prihodnjih dneh, pričakujejo deset milijonov evrov, preostalih 22 milijonov evrov za uresničitev mrežnega tehnološkega parka pa bo zagotovilo pet severnoprimorskih podjetij, je v zvezi z In-Prime povedal predsednik upravnega odbora območne GZS za severno Primorsko Miloš Šturm. Tehnološki park bodo predvidoma začeli graditi jeseni, dokončali pa naj bi ga v dveh letih, je pojasnil. Za nadaljnjo uspešnost projekta Andrej Vizjak In-Prime bodo ključni kadri, zato bi bilo treba koncept visokega šolstva z ustanavljanjem mreže akademij po državi - npr. akademije za moderno mobilnost v avtomobilski industriji prihodnosti - približati industriji, je opozoril predsednik poslovodnega odbora Hidrie Iztok Seljak. Severnoprimorski gospodarstveniki so ministra opozorili tudi na težave z birokracijo pri uveljavljanju olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj. V razpravi se je s sogovorniki dotaknil še pojma etičnega menedžerja. Mene-džerske plače in nagrade so dovolj velika spodbuda, da vodilni podjetja vodijo družbeno odgovorno in nimajo pred očmi menedžerskih odkupov in različnih trikov, ki jih pri tem uporabljajo, je v zvezi s tem povedal Vizjak. Po njegovih besedah pot do višjih delavskih plač ne vodi preko trdih pogajanj s sindikati, ampak preko razvojno naravnanega gospodarstva. Srečanje gospodarstvenikov se je nato v bolj sproščenem ozračju, za kar je poskrbela tudi kraljica terana Jasmina Macarol, nadaljevalo pod šotorom na Mostu na Soči, kjer je prisotne nagovoril tudi predsednik GZS Zdenko Pavček. Gospodarskega ministra, kije najboljšim primorskim inovatorjem izročil nagrade in priznanja, je pozval, naj okrepi prizadevanja za pridobivanje evropskih sredstev. Slovenija Bruslju nameni 78 milijonov evrov več, kot jih od tam prejme, je poudaril Pavček. (STA) Voznik se je ustrelil vpričo policistov LJUBLJANA - Ljubljanski policisti so včeraj zjutraj pri nadzoru prometa na zahodni ljubljanski obvoznici, pri izvozu za Brdo, ustavili 42-letnega moškega iz okolice Domžal. Ta se je med iskanjem dokumentov ustrelil s pištolo, ki jo je imel v vozilu, in na kraju dogodka podlegel poškodbam, je dejal policijski inšpektor Milan Kotnik. Policisti so voznika začeli ustavljati, ker je vozilo že na pogled dajalo videz tehnično nepopolnega vozila. Po Kotnikovih besedah je voznik zapeljal na izvoz Brdo in za prvim križiščem pravilno ustavil ob robu ceste. "Policist je pristopil do voznikovih vrat in od njega zahteval dokumente. Voznik je izstopil iz avtomobila, šel okoli prednjega dela vozila do desnih vrat, ter iskal dokumente, ki jih ni imel pri sebi," je pojasnil Kotnik. Voznik naj bi nato med iskanjem dokumentov v vozilu nenadoma prijel v roko pištolo in jo repetiral, kar sta slišala oba policista, ki sta stala ob vozilu. "Tudi sama sta izvlekla službeni pištoli in ga pozvala, da orožje odloži. Trenutek za tem je voznik usmeril orožje proti svoji glavi in se ustrelil. Voznik je na kraju tudi podlegel poškodbam," je pojasnil policijski inšpektor. Ob tem je poudaril, da voznik s pištolo policistoma ni grozil. Tudi kot osumljenec kaznivih dejanj po Kotnikovih besedah ni bil zanimiv, saj je imel le nekaj manjših prometnih prekrškov. Kot je še pojasnil, se je voznik ustrelil s predelano pištolo crvena zastava, za katero ni imel orožnega lista. V raziskavi so ugotovili, da vozniško dovoljenje voznika, ki so ga našli v avtu, ni bilo veljavno, je še pojasnil. Obenem je dejal, da jim vzroki za dejanje voznika še niso znani. Vodja oddelkov sektorjev uniformirane policije PU Ljubljana Tomislav Omejec pa je poudaril, da so vsem trem policistom - eden od njih je bil namreč v policijskem avtu - ponudili psihosocialno pomoč. (STA) / ITALIJA Sreda, 18. junija 2008 5 politika - Voditelj Demokratske stranke obtožuje ministrskega predsednika Veltroni: Berlusconi je onemogočil dialog Sodu sta izbila dno popravka, ki bi zamrznila milanski proces proti premieru RIM - Dialoga med vlado in Demokratsko stranko je konec. Tako je povedal voditelj največje opozicijske stranke Walter Veltroni, ki za izpridenje kratkotrajnega po-volilnega političnega ozračja sodelovanja v državi krivi ministrskega predsednika Silvia Berlusconija. »Berlusconi je v mesecu dni parlament že dvakrat prisilil, da se bavi z njegovimi osebnimi interesi, namesto da bi se ukvarjal s perečimi problemi države,« je pojasnil Veltroni. »Demokratska stranka in jaz osebno sva se odločno zavzela, da bi Italija pustila za seboj preteklost jalovih sporov, toda očitno jo hočejo nekateri na to preteklost pribiti,« je dejal. Prvič se je moral parlament baviti z Berlusconijevimi osebnimi interesi, ko je vlada pred nekaj tedni v odlok o spoštovanju raznih evropskih obvez vključila določilo, ki bi televizijski mreži Retequattro dopuščal, da bi še naprej oddajala po sedanjih frekvencah, kljub nasprotni razsodbi Evropskega sodišča. Drugič pa se mora parlament baviti z Berlusconijevimi osebnimi interesi zdaj, ko sta predstavnika vladne večine vložila popravka k odloku o javni varnosti, po katerih bi za eno leto zamrznili vse procese, pri katerih gre za kazniva dejanja, storjena pred letom 2002, z izjemo hudih kaznivih dejanj, kot sta terorizem in mafijski zločini. S tema popravkoma bi se namreč premier lahko izognil obsodbi na protikorupcijskem procesu, ki ta čas poteka na milanskem sodišču. Tožilstvo premiera obtožuje, daje leta 1997 britanskemu odvetniku Davidu Millsu plačal 600 tisoč dolarjev, ker je na nekem drugem procesu krivo pričal v prid Berlusconija. Berlusconi ne zanika, da bi ga popravka k varnostnemu odloku rešila iz sodne zagate. Še več, v pismu predsedniku senata Re-natu Schifaniju je to celo utemeljil, rekoč, da je proces proti njemu zrežiral milanski javni tožilec iz političnih razlogov. Ko je Schi-fani včeraj prebral to pismo med sejo senata, so vsi predstavniki opozicije glasno protestirali in zahtevali, naj se popolnoma prekine obravnava, a so jih senatorji večine naposled preglasovali. Senat naj bi o odloku glasoval v torek. Berlusconi je v svojem pismu tudi napovedal, da bo na milanskem procesu zahteval zamenjavo sodnice Nicolette Gandus, češ da mu je iz političnih razlogov sovražna in mu torej ne more nepristransko soditi. Zahtevo so Berlusconijevi odvetniki včeraj res vložili, kar je združenje sodnikov obsodilo, Višji sodni svet pa je odprl postopek v obrambo avtonomije milanskega sodišča. Oglasil se je tudi milanski javni tožilec Man-lio Minale in zavrnil Berlusconijev očitek, da postopa proti njemu iz političnih razlogov. Sodnica Nicoletta Gandus (levo), ki jo Silvio Berlusconi (desno) zavrača na protikorupcijskem procesu v Milanu ansa sicilija - Osem ljudi za zapahi Dogovor med mafijo in masoni proti sodstvu PALERMO - Karabinjerji so včeraj aretirali osem ljudi na Siciliji in drugod po Italiji pod obtožbo, da so sodelovali z mafijo, podkupovali sodstvo, nedovoljeno uporabljali sodne podatkovne banke in razkrivali sodne tajnosti. Med aretiranci so policist, ginekolog iz Palerma, podjetniki iz Trapanija in Agrigenta, jezuit ter uslužbenec na pravosodnem ministrstvu. Zaporne naloge je podpisal sodnik za predhodne preiskave Roberto Conti iz Palerma, in sicer na predlog krajevnih javnih tožilcev Francesca Massinea, Roberta Scarpinata in Paola Guida. Pre is kava se je pri če la le ta 2006. Osredotočila se je na pripadnike mafijskih rodbin iz Mazzare del Vallo in Castelvetrana. Izkazalo se je, da so mafijci sklenili pravi dogovor s pripadniki prostozidarskih lož. V zameno za lepe vsote denarja so fra-masoni prek svojih zvez dosegli, da so se sodni postopki proti mafijcem zavlekli, in sicer z namenom, da bi obtožnice naposled zastarale. Te mreže pa so se posluževali tudi drugi. Najbolj značilen je primer pa-lermskega ginekologa Renata De Gregoria. Zaradi posilstva mladoletnice je bil obsojen na prvostopenjskem in na prizivnem procesu, vložil pa je priziv na kasacijsko sodišče in s pomočjo mafijsko-prostozidar-ske naveze dosegel, da je bil postopek proti njemu že tri leta ustavljen. Sicer pa se preiskava nadaljuje. Karabinjerji so včeraj temeljito preiskali domove oz. pisarne areti-rancev, pod drobnogled pa so postavi li tu di banč ne te ko če ra ču ne vple -tenih. Vse kaže, da smemo pričakovati nova pomembna razkritja. Ni izključeno, da so v mreži vpleteni tudi politiki. Preiskavo so poimenovali Hiram. Vodi jo palermsko javno tožilstvo in doslej se je odvijala v strogi taj nos ti. politika - V vseh pokrajinah in večjih občinah Na Siciliji popolno zmagoslavje desne sredine na upravnih volitvah PALERMO - Tudi dokončni rezultati potrjujejo zmagoslavje desne sre di ne na uprav nih vo lit vah na Si ci - liji. Njeni predsedniški kandidati so prevladali v vseh pokrajinah (skupaj jih je osem) in v vseh večjih občinah na otoku, tudi na območjih, kjer je bila do slej na ob las ti le vi ca. Gre pred -vsem za pokrajine Enna, Siracusa in Cal ta ni set ta. Sko raj po vsod pre se ne -čaj o zelo visoki odstotki glasov, s kate ri mi so kan di da ti des ne sre di ne premagali levosredinske tekmece, v glav nem za stop ni ke De mo krat ske stran ke. Naj bolj zgo vo ren je po da tek Pa -lerma, kjer je novi predsednik pokrajine Giovanni Avone dobil več kot 70 odstotkov glasov, kandidat leve sredine pa j e komaj presegel 25 odst. glasov. S še večjo razliko je desna sredina zma ga la v Ca ta nii (77 odst.) in v Mes si ni (76 odst.). Na ob čin skih vo -litvah v Messini je bil za župana znova izvoljen Giuseppe Buzzanca, ki je bil leta 2003 odstavljen, ker je bil ob- Predsednik Sicilije Raffaele Lombardo ansa sojen zaradi zlorabe županske funkcije. Buzzanca je gladko premagal županskega kandidata leve sredine Francantonia Genoveseja, ki je deželni tajnik Demokratske stranke. Volilna udeležba na otoku je bila 55-odstotna, najnižja v Palermu, kjer je šlo na volišča je nekaj nad 40 odstotkov volilnih upravičencev. Predsednik deželne vlade Raffaele Lombardo je sicer zadovoljen z zmagoslavjem des ne sre di ne, skrbi pa ga niz ka vo lil -na udeležba, o kateri se morajo globoko zamisliti v večini in v opoziciji. Taormina je ena redkih občin, kjer je prevladala leva sredina, čeprav v zavezništvu z nekaterimi lokalnimi predstavniki Berlusconijeve stranke. Pred sed nik se na ta Re na to Schi -fani, ki je Sicilijanec, pravi, da so volil ni izi di na oto ku od raz no ve ga po -litičnega razpoloženja, ki prevladuje v državi. Schifani je prepričan, da imajo volitve na Siciliji vsedržavno razsežnost in predstavljajo spodbudo rimski vladi, da brez oklevanj nadaljuje po začrtani poti. V Demokratski stranki priznavajo hud volilni poraz, ki pa naj ne bi imel državnih dimenzij. Vsedr-žav ni vo lil ni test bo pri hod nje le to na evropskih volitvah, pravijo v levi sredi ni. Zma gos lav je des ne sre di ne ni prineslo sreče Vittoriu Sgarbiju, ki je računal na županski stolček v Salemi-ju (Trapani). Sgarbi, ki je sicer dobil skoraj 40 odst. glasov, se bo v drugem odločilnem krogu pomeril z županskim kandidatom Demokratske stranke. Ministrica napoveduje novosti za univerzo RIM - Ministrica za šolstvo, univerzo in raziskovanje Maria Stella Gelmini je v svojem včerajšnjem nastopu pred šolsko komisijo poslanske zbornice napovedala vrsto novosti. Tako naj bi za 240 evrov mesečno zvišali štipendije za študente, ki delajo raziskovalni doktorat, več sredstev pa naj bi namenili tudi gradnji študentskih domov. Sicer pa bi po njenem morali znižati število učnih smeri (danes jih je v Italiji 3.200, medtem ko jih Nemčija premore 800), v bodoče pa naj bi univerze sprejemale v službo profesorje in raziskovalce, ki so že opravili državni izpit. Tajani za trajnostno prometno politiko EU STRASBOURG - Kandidat za evropskega komisarja za promet Antonio Tajani je na zaslišanju pred odborom za promet v Evropskem parlamentu dejal, da si bo na novem položaju prizadeval za konkurenčno in trajnostno prometno politiko v EU. Med drugim je napovedal, da bo 8. julija predstavil sveženj predlogov za okolju prijaznejši promet. Evropski poslanci bodo o imenovanju Tajanija za novega evropskega komisarja za promet odločali danes, ko bodo glasovali tudi o imenovanju Jac-quesa Barrota za podpredsednika Evropske komisije in komisarja za pravosodje, svobodo in varnost. Tajani naj bi na položaju nasledil Barrota, ta pa Franca Frattinija, ki je odstopil, potem ko je bil imenovan za zunanjega ministra. Tožilec ne dovoli imena Andrea za deklico TURIN - V Turinu je izbruhnil spor med staršema, ki sta svojo hčerko poimenovala Andrea, in državnim tožilcem, ki na podlagi italijanske zakonodaje želi, da spremenita hčerkino ime, saj je Andrea v Italiji moško ime in ga ne bi smela imeti deklica. V drugih državah je ime sicer žensko, v Italiji pa bi poimenovanje deklice Andrea povzročilo zmedo glede spola, kar bi bilo po mnenju tožilca v nasprotju z dekličinimi interesi in je zato predlagal spremembo njenega imena v Andreina. Starši v novembru rojene deklice pa se ne vdajo in so na prizivnem sodišču v Turinu vložili pritožbo zoper odločitev tožilca. Sodišče bo tako o dekličinem imenu odločalo 26. junija. EVRO 1,5477 $ +0,12 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 17. junija 2008 evro (povprečni tečaj) valute 17.6. 16.6. ameriški dolar 1,5477 1,5459 japonski jen 167,59 10 6660 167,26 10 6673 kitajski juan ruski rubel 10,6660 36,6360 7,4584 36,6305 7,4581 UC1I IJKCI M Ulici britanski funt 0,79440 9,3581 0,78730 9,3458 JVCUJNO M UI1C1 norveška krona 8,0235 24 194 8,0310 24211 LOKC1 MUI IG švicarski frank 1,6169 1,6129 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint rtfMicrki 7 At 246,34 3,3821 247,23 3,3893 LJUIJjM ¿.IUL kanadski dolar 1,5816 1 6472 1,5888 1 6434 avjUaDM UUlol bolgarski lev IT\mi m^kl 1,9558 3,6600 1,9558 3,6628 IUI 1 IU1 DM ICV slovaška krona lit"/*\\/cki ifac 30,310 3,4528 30,305 3,4528 IILUVJM I 1 LCIO latvijski lats hr37l ICki rAal 0,7058 2,5062 0,7061 2 5189 Ulo¿.liloIVI ICal islandska krona ti lira 123,74 1 9034 122,49 1 9231 LUIjKCI lila hrvaška kuna 7,2442 7,2451 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 17. junija 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,4825 2,8087 3215 3,5937 LIBOR (EUR) 4,4806 4,9587 5,125 5,4337 LIBOR (CHF) 2,4683 2,9191 3,0558 3,3475 EURIBOR (EUR) 4,485 4,961 5,127 5,434 ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg _ 18.311,28 € +43,51 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 17. junija 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 33,61 IMTTIDCI IDDDA ")7 OQ -0,21 -1 34 KRKA 1 1 IKA KOPER 90,82 -0,66 -1 82 LUKA KOPER MERCATOR MERKUR 57,87 239,38 +1,62 MERKUR PETROL TELEKOM SLOVENIJE 572,91 244,59 -2,21 -0,68 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 63,00 AERODROM LJUBLJANA 92,29 DELO PRODAJA -ETOL -ISKRA AVTOELEKTRIKA 51,00 ISTRABENZ 82,01 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 28,08 MLINOTEST -KOMPAS MTS - Mil/A +1,12 -0,27 -1,23 PIVOVARNA LAŠKO PROBANKA SALUS, LJUBLJANA SAVA 77,04 680,00 -2,37 +1 95 TERME ČATEŽ ŽITO 402,69 222,10 -1,29 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 17. junija 2008 +°,5° delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 2,46 7,5 2117 +0,82 -0,07 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 11,88 1 796 +3,47 +2,33 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 6,79 1 596 +0,06 +0,97 EDISON ENEL ENI 6,76 -0,44 +0,07 FIAT FINMECCANICA 24,69 13,16 182 -0,32 +2,48 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 22,76 25 21 -0,51 +1,47 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 3,46 -2,06 +0,77 LOTTOMATICA L UYOTT1CA 3,77 18,65 18 79 +0,60 +0,67 LUXO 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 4,652 10,88 +0,76 +0,23 PARMALAT PIREMI e C 1,762 048 -0,71 -0,51 +2 15 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 28,29 +0,46 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,28 7,69 1 343 -0,35 +2,14 +0 15 TENARIS TERNA 20,59 +1,28 UBI BANCA UNICREDITO 2,862 15,48 410 +0,62 +1,31 +2 19 UNICREDIIO UNIPOL 1,642 +0,61 SOD NAFTE (159 litrov) 133,69 $ -0,24 IZBRANI BORZNI INDEKSI 17. junija 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana 7.913,58 -0,62 PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 5.497,64 116,56 -0,69 -0,44 +0,00 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 3.811,27 1.793,89 +0,46 FIRS, Banjaluka 3.595,05 1.870,19 -1,79 -0,06 SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.041,12 4.387,17 20.066,92 5.260,77 -0,69 +0,18 -0,95 -0,55 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 12.205,74 1.981,53 -0,52 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 1.356,62 1.467,60 6.796,16 -0,26 +0,52 +0,98 CAC 40, Pariz 5.861,90 4.686,33 4.269,18 +1,16 +0,61 PX, Praga 1.633,6 3.555,58 +2,35 +0,64 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 14.348,37 3.028,24 23.057,99 2.794,75 15.189,62 -0,04 +0,29 +0,12 -2,76 -0,40 1 4 Sreda, 18. junija 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it expomittelschool - Kraški siri v tržaškem mestnem središču Kraško sirarstvo: bogato, naravno in za vse okuse Res raznolika ponudba - Izvrstno degustacijo doplonila prav tako izvrstna vina iz Praprota Če ste med tistimi, ki po siru radi seže-te z rokami, ste morda pravi sladokusci. Ivano Maero, ki ga nekateri imajo za »preroka si-rarske umetnosti« in med najboljšimi poku-ševalci sira na svetu, neutrudno ponavlja, da so vilice in nož odveč: »Košček polmehkega sira vzemite v roke, kot bi vzeli rezino salame, pod nosom pa ga prelomite: samo tako boste zares uživali v vseh njegovih vonjavah. Kdor želi dodobra okusiti sir, mora vedeti, da spadata voh in dotik pač zraven.« Ivano Maero, gostinec iz kraja Brondello v bližini Cunea, je nekaj skrivnosti svoje »sirarske filozofije« razkril tudi tržaškim sladokuscem. V prostorih Expomittelschool v Ulici san Nicolo, kjer jih je pričakala »gostiteljica« Rossana Bettini, se jih je zbralo kar nekaj: v prvi izmeni predvsem tržaški sirarji, gostinci, lastniki kmečkih turiz-mov in osmic, v drugi pa so se jim pridružili še ljubitelji kraških dobrot. Osrednji protagonist ponedeljkovega srečanja je bil kajpak sir, ki ga proizvajajo kraški kmetovalci. Na treh krožnikih se je zvrstilo kar osemnajst (!) različnih vrst, od moca-rele do žepka, od Koromača do Jamarja. Slednji je baje naš najbolj prepoznaven sir zunaj tržaške pokrajine. Najbrž zato, ker se lahko le redki siri pohvalijo s tako sugestivno zgodbo. Jamarja proizvaja Dario Zidarič iz Praprota: sir iz mehkega testa in kravjega mleka se stara v kraški jami, okrog 80 metrov pod zemljo, kjer ga pustijo viseti nekaj mesecev. Zakaj viseti? Zidarič ga zaradi težke dostopnosti ne more vsakodnevno obračati: če ne bi visel, bi se pokvaril. (Morda pa tudi zato, ker jamarji radi visijo na vrveh...) Med občudovalci Jamarja je tudi Ivano Maero. Baje je bil za zmago na nagradi Case-us 2006, ki jo podeljujejo italijanski restavraciji z najboljšo ponudbo sirov, odločilen ravno Zidaričev paradni konj. »Veseli me, če lahko na valu zanimanja, ki vlada za Jamarja, postanejo razpoznavni tudi ostali kraški siri,« je pojasnil Zidarič, ki je ponedeljkovemu občinstvu predstavil tudi produkcijo svojih kolegov-sirarjev. Kljub temu, da se ponudba razlikuje od sirarja do sirarja, so jim nekatere lastnosti skupne: »Vsi proizvajamo sir iz mleka, ki nam ga dajejo naše živali: krave, koze in ovce, ki jih hranimo s krajevnim senom. Poleg tega so vsi siri iz surovega mleka, to pomeni, da ga ne pastoriziramo.« Na treh krožnikih, ki jih je posebej za to priložnost selekcioniral Ivano Maero, je bilo mogoče okusiti sire, ki nastajajo med Med-jo vasjo in Bazovico: Tabor iz kravjega mleka, ki ga v Medji vasi proizvaja Sidonja Radetič, ovčji sir kmetije Antonič iz Cerovelj, sveže in prekajene sire iz kravjega mleka, ki jih proizvaja kmetija Pernarčič iz Vižovelj, popopran kozji sir ter svojevrstno skuto iz kozjega in kravjega mleka, ki ju v Sesljanu proizvaja Mi-chela Prašelj. Ob Jamarju so Zidaričevo ponudbo dopolnjevali še popopran kravji sir Mlet, dvanajstmesečni Tabor, sir Koromač (svež sir iz kravjega mleka, kateremu dodajo koromač), Žepek (sir iz kravjega mleka, kateremu dodajo žepek). Produkcijo Lenarda Vida-lija iz Bazovice pa sta zastopala delikatna mo-carela in »stracchino«. Dimitrij Žbogar iz Sa-matorce je osebno predstavil svoje sire iz kravjega in kozjega mleka (na primer okusen niz-kokaloričen kozji sir Stari Samatorčan) in priznal, da ga tudi po osemnajstih letih sirarstvo še vedno navdušuje. Najbrž tudi zato, ker zanimanje za domače kraške sire iz leta v leto raste, ker je z njimi požel že marsikatero nagrado (na primer na sirarskih tekmovanjih v Karniji), in ker so na njihovi kmetiji uvedli marsikatero novost, na primer »didaktično kmetijo«, na kateri se tudi šolarji spremenijo v si-rarje... Seveda so tolikšne dobrote zahtevale tudi primerna vina. Zanje je poskrbel »praprov-ski trio« Edi Kante, Benjamin Zidarich in San-di Škerk: prvi s svojim penečim vinom KK, drugi z dišečo rdečo mešanico merlota in terana Ruje, tretji pa z eksperimentalno sladko poslastico »malvasia passita«. Podobno kot siri, so tudi predstavljena kraška vina razveselila tudi najbolj zahtevne pokuševalce. Poljanka Dolhar Protagonisti ponedeljkovega srečanja so bili kraški siri, a tudi njihovi proizvajalci in vinogradniki. Na spodnji sliki: Rossana Bettini, Edi Kante, Dario Zidarič, Benjamin Zidarich in Sandi Škerk kroma Z davkom ICI izginil fond proti nasilju nad ženskami Z občinskim davkom na nepremičnine ICI je desnosredinska vlada ukinila tudi prispevke za projekt proti nasilju nad ženskami, ki ga je odobrila prejšnja, le-vosredinska vlada. Ponoven udarec za ženske, ki so v trenutku potrebe same. O njihovih potrebah in o vse širšem pojavu nasilja nad ženskami bo tekla beseda jutri ob 12. uri v kavarni San Marco, ki jo prireja Ženska opazovalnica tržaške Demokratske stranke. Srečanja se bo udeležil tajnik DS Roberto Cosolini. Mladi in prometna varnost V dvorani zavarovalnice Allianz (Trg Ir-neri 1) bo v petek ob 17.30 srečanje o mladih in prometni varnosti oziroma varni vožnji. Posegli bodo predsednik združenja italijanskih zavarovalnic ANIA Sandro Salvati, ravnateljica Allianz Maria Clara Grego, namestnik direktorja zavarovalnice Generali Claudio Cominel-li in direktor zavarovalnice Sasa Marco Fusciani. Odbor ženskih podjetnic pri Trgovinski zbornici Pred dnevi je bil na tržaški Trgovinski zbornici umeščen odbor za žensko podjetništvo. Zastopajo ga predstavnice vseh krajevnih gospodarskih sektorjev, njegova naloga pa je spodbujati upravo Trgovinske zbornice k snovanju pobud v korist ženskemu podjetništvu. Na umestitveni seji je bila za predsednico imenovana Etta Carignani, Aleksandra Pangerc in Elena Pellaschiar pa sta njeni namestnici. Rajonski redarji spet na delu v Barkovljah S poletjem se na svoje »delovno mesto« v Barkovlje vračajo rajonski redarji. Agenti z modro čepico bodo družinam, mladim in starejšim, ki se kopajo na bar-kovljanski rivieri, nudili pomoč. Od junija do polovice septembra se bosta od jutra do večera dve ekipi mestnih redarjev sprehajali oziroma se vozili od Trga 11. septembra do Miramarskega gradu in nadzorovali dogajanje. Popravek V nedeljski številki Primorskega dnevnika je pri navajanju učnih uspehov na Poklicnem zavodu za industrijo in obrt Jožef Steian prišlo do neljube napake. Pomotoma smo zamenjali dijake 3. razreda mehanske z dijaki 3. razreda elektronske smeri. Za napako se seveda opravičujemo. milje - Razstavo FiloRosso so predstavili včeraj V petek bodo v miljskem muzeju odprli mednarodno razstavo sodobnega nakita Nakitu vseh vrst in oblik bo posvečena razstava, ki so jo včeraj predstavili na miljskem županstvu. Odprli jo bodo v miljskem muzeju sodobne umetnosti Ugo Cara. Dogodek so organizatorji, Občina Milje in združenje sodobnega nakita Agc, naslovili FiloRosso - RedThread: rdeča vezna nit vseh razstavljenih del pa bo blago. Tako umetnine že uveljavljenih oblikovalcev kot tiste mladih nadebudnih ustvarjalcev bodo namreč delno ali v celoti sestavljene iz blaga, ki ga je dalo na razpolago tekstilno podjetje C&C iz Milana. Organizatorji so vpisne pole prejeli iz petnajstih različnih držav: Avstrije, Argentine, Avstralije, Brazilije, Češke republike, Francije, Kube, Italije, Madžarske, Mehike, Nizozemske, Slovenije, Španije, Švice in Velike Britanije. Razstavo bodo odprli v petek ob 19. uri, na ogled pa bo do 22. julija s sledečim urnikom: od torka do nedelje, od 18.30 do 20.30, ob četrtkih tudi od 10. do 12. ure. Med petkovim odprtjem bo mednarodna strokovna žirija tudi nagradila najboljšo umetnino mladega oblikovalca. (pd) Včerajšnje predstavitve sta se udeležila tudi župan Nerio Nesladek in odbornica Roberta Tarlao kroma / TRST Sreda, 18. junija 2008 7 tržnica - Srečanje s predstavniki novega odbora grosistov Zelenjava, sadje in ribe za nov zagon gospodarstva Odbor se zavzema za ureditev sodobne strukture, prilagojene zahtevam trga Prostor, kjer bo zrasla nova zelenjavna tržnica na debelo, je že zdavnaj določen, sedaj pa se je treba skupno domeniti, kako bi lahko na najbolj primeren in kakovosten način delovala bodoča gospodarska struktura. V ta namen so pred kratkim ustanovili komite, ki združuje zelenjavne oziroma sadjarske grosiste in detajliste ter predstavnike ribjega sektorja, ki bodo tu skupno delovali. Člani komiteja se zavzemajo za postavitev sodobne strukture, ki bi bila prilagojena zahtevam trga in bi tako podkrepila razvoj celotnega mestnega gospodarstva. Zelenjavni in sadni ponudbi bi se na novi lokaciji pridružila namreč še ribja tržnica, ki se danes nahaja v precej neprimerni industrijski coni pri nekdanjem obratu Gaslini (pri spodnjem vhodu v trgovski center Torri d'Europa). Na včerajšnjem srečanju v prostorih zelenjavne tržnice na debelo na tržaškem nabrežju so predstavniki novega komiteja poudarili predvsem odlično lego Trsta in njegovega pristanišča; le to bi lahko po njihovem mnenju postalo pomembno prometno stičišče za blago iz raznih krajev Italije pa tudi iz tujine (severne Afrike, Male Azije) ter za posledično širjenje trga proti vzhodu, predvsem pa bi lahko postalo bolj konkurenčno z danes vse kakovostnejših slovenskim in hrvaškim trgom. Kot je poudaril predstavnik novega komiteja Renato Guercio obsega letna prodaja zelenjavne oziroma ribje tržnice 90 milijonov evrov, tu je zaposlenih 500 ljudi, letno prodajo 42 tisoč kilogramov sadja oziroma zelenjave in 2 tisoč kil svežih rib, vsak dan pa obišče tržnici 900 strank. Komite naj bi predstavljal v bistvu sogovornika med trgovci in odgovornimi občinskimi upravami. Občinska uprava je odkupila 60 tisoč kvadratnih metrov »strateškega« zemljišča pri Ospu oz. industrijski ustanovi Ezit. Po mnenju občinskega odbornika Rovisa bo tržnica, ki bo last tržaške občine, zagledala dan šele čez nekaj let (teren je treba še bonificirati), financiranje pa ne bo povzročalo večjih težav. Predsednik Trgovinske zbornice Paoletti je pri tem opozoril tudi na pomen »morskega parka«, ki bo zrasel pri sv. Andreju in bo vlil novega zagona mestnemu gospodarstvu in turizmu. Sedaj so na vrsti srečanja. Predstavniki komiteja se bodo v prihodnjih mesecih srečali z občinskimi upravami, ustanovo Ezit in pa deželo FJK, katerim bodo predstavili projekte za razvoj sektorja in priredili več konferenc, v sklopu katerih bi občane seznanjali z morebitnimi novostmi. Končni obračun pogajanj pa bo predstavljen septembra ali oktobra. (sas) barkovlje Mestni redarji aretirali prodajalca brisač Tržaški mestni redarji so v nedeljo dopoldne nadzorovali območje barkov-ljanskega nabrežja. Posebno pozornost so posvečali uličnim prodajalcem, ki ponujajo kopalcem raznorazno blago. Ustavili so med drugim 21-letnega maroškega državljana, kije prodajal brisače. Prodajalec ni imel dovoljenja za prodajo, pa tudi dovoljenja za bivanje in osebnih dokumentov ne. Redarjem je kljub temu uspelo ugotoviti istovetnost Maročana: izkazalo se je, da ga je pred letom dni doletel nalog za izgon iz države, ki ga je podpisal tržaški pre-fekt. Redarji so ga aretirali in pospremili do zapora ter mu zaplenili brisače. Tovornjak se je zagozdil Voznik tovornjaka, ki je včeraj pozno popoldne vozil po Ul. Commerciale navzgor, je zgrešil pot in se znašel na preozkem cestišču v bližini Piščancev. Morali so poseči mestni redarji, ki so mu pomagali obrniti tovorno vozilo. Potrebnih je bilo veliko centimetrskih manevrov, naposled pa se je šofer le rešil iz zagate. Srečanje je potekalo v duhu v slogi je moč kroma moščenice Poštni kombi se je prevrnil Včeraj ob zori se je na avtocestnem odseku med Devinom in Moščenicami zgodila slikovita prometna nesreča. Dostavno vozilo, ki je prevažalo pošto, je okrog 5. ure za če lo moč no za na -šati: trčilo je ob cestno ograjo in se prevrnilo. K sreči je bil promet te daj re dek in dru gih vple te nih vo zil ni bi lo. Voz nik se je po ško -do val, na po moč mu je pri sko čil rešilec iz Trsta, pa tudi zdravstveno osebje službe 118 iz Tržiča. Rešilec je ponesrečenca odpeljal na urgenco v katinarsko bolnišnico, njegove poškodbe pa baje niso vzbujale prevelikih skrbi. Na kraj ne sre če je dos pe la prometna policija iz Palmanove, ki je za sla bi dve uri za pr la od -sek, med 7. in 9. uro. Takrat se je v smeri proti Moščenicam ustvarila pet kilometrov dolga kolona, prometna policija pa je vozila preusmerila na pokrajinsko ces to, ki vo di sko zi Tr žič do av -tocestnega priključka pri Redipu-lji. šolstvo - Prva javna predstavitev rezultatov izpopolnjevanja šolnikov v Sloveniji Možnost, ki jo gre izkoristiti V akademskem letu 2007/08 se je na slovenskih univerzah izpopolnjevalo osem učiteljev, vzgojiteljev in profesorjev Sporazum med Italijo in takratno Jugoslavijo, kateri je zatem nasledila Slovenija, ki slovenskim šolnikom v Italiji omogoča možnost koriščenja štipendije za izpopolnjevanje na slovenskih univerzah, je sicer star že 44 let (podpisan j e bil leta 1964), vendar je včeraj verjetno prvič prišlo do javne predstavitve rezultatov dela tistih, ki so to možnost izkoristili. To se je zgodilo v dopoldanskih urah v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah v priredbi Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlani-jo-Julijsko krajino v dogovoru s pedagoško svetovalko za slovenske šole v Italiji pri Zavodu Republike Slovenije za šolstvo Andrejo Duhovnik Antoni in z Ministrstvom za šolstvo in šport Republike Slovenije. V akademskem letu 2007/08 se je na slovenskih univerzah (konkretno na pedagoških fakultetah v Ljubljani in Kopru ter na fakulteti za management v Kopru) izpopolnjevalo osem učiteljev oz. profesorjev, ki poučujejo na osnovnih oz. srednjih šolah na Tržaškem in Goriškem: gre za Saro Burolo, Eriko Kraljič, Lučko Križmančič, Alenko Dobrila, Dario Betocchi, Martina Sre-brniča, Henrika Lisjaka in Gabrijelo Musina. Včeraj je rezultate svojega dela predstavilo šest šolnikov (Burolova, Kraljičeva, Križmančičeva, Betocchi-jeva, Srebrnič in Lisjak), ki so se pri svojem enoletnem izpopolnjevanju posvetili najrazličnejšim temam. Tako sta se učiteljici Sara Burolo in Alenka Dobrila, ki poučujeta na slovenskem didaktičnem ravnateljstvu pri Sv. Jakobu, posvetili preučevanju funkcionalnega modela vzgoje in izobraževanja drugačnih otrok in otrok s posebnimi potrebami. Vzgib za tako izbiro jima je nudilo ravno okolje, v katerem poučujeta, se pravi narodnostno mešano okolje, kjer poleg slovenske in italijanske zaradi priseljevanja sobivajo še druge narodne in jezikovne komponente, pri čemer je naloga šole ohraniti slovensko identiteto, hkrati pa spoznati po tre be sle her ne ga otro ka. Otro ci se na tem ravnateljstvu v številnih primerih morajo s slovenščino najprej seznanjati, nato pa se je učiti, kar je dolgotrajen proces. Pri sodobnem konceptu vzgoje in izobraževanja otrok s po-seb ni mi po tre ba mi pa sta te melj na Slovenski šolniki v Italiji imajo možnost izpopolnjevati se v Sloveniji od leta 1964 kroma standarda integracija in inkluzija, ki so ju v Italiji začeli uvajati konec 60. let prejšnjega stoletja, v Sloveniji pa pozneje. Erika Kraljič je na duhovit način prikazala temo lastnega izpopolnjevanja, kije bila posvečena ugotavljanju pogostih napak pri rabi slovenskega jezika. Pri nas so zaradi manjšinskega položaja nekatere funkcije slovenščine okrnjene in se zato poslužujemo večinskega italijanskega jezika, zaradi česar prihaja do mešanja dveh jezikov in do interferenc. S tem v zvezi je govornica podala vrsto primerjav med pravilnimi in zgrešenimi oz. nedovoljenimi besedami oz. besednimi zvezami. Lučka Križmančič pa se je pri svojem izpopolnjevanju osredotočila na zasnovo učbenika zgodovine in zemljepisa z elementi delovnega zvezka za prvi razred osnovne šole. Učbenik obsega primere in vaje, s pomočjo katerih naj se otroci pri zgodovini naučijo, kaj se je zgo di lo prej in kaj po tem, pri zem -ljepisu pa morajo npr. opisati lastno pot v šolo ipd. Publikacijo krasijo tudi strani z nalepkami in kartonaste lutke ter učne kartice (flash cards), učiteljem pa je na voljo tudi zgoščenka. Daria Betocchi se je posvetila literarnemu prevodu kot obliki medkulturnega posredovanja, pri čemer je osvetlila pojme kulture, teksta, konteksta in prevoda, ob tem pa dala dva skrajna primera: prvi predstavlja besedilo pisatelja Umberta Eca, pri katerem je teža italijanskega kulturnega konteksta tolikšna, da je v bistvu nepreved-ljivo, v drugem primeru pa gre za pesniško zbirko Fosca Marainija, ki vsebuje izmišljene besede, ki omogočajo nešteto različic. Kulturni kontekst nima tu najmanjše teže, zato lahko izbiraš katerekoli besede, dovolj je, da se držiš zahodnega metričnega impulza. Martin Srebrnič je izbral temo matematike v osnovni šoli, pri čemer je poudaril, da je otrokom matematiko treba najprej prikazati z oprijemljivimi predmeti, nato z grafičnim prikazom in šele na koncu pride na vrsto matematična simbolika, saj prezgodnje rokovanje s slednjo lahko otroka privede do rutinskega izvajanja, ki ne pripomore k razumevanju. Henrik Lisjak pa je v svojem delu orisal t.i. kvantni okvir za gospodarske družbe in zadruge (sredstvo, ki se ga družbe poslužujejo pri knjiženju): gre za slovensko posebnost, saj je v Sloveniji kvantni okvir za vse enak, med tem ko si ga v Italiji vsako podjetje oblikuje posebej. Obenem je Lisjak prikazal tudi delovanje ekonomsko-poslovne šole v Kopru, kjer dijaki tretjega letnika ustva- rijo virtualno učno podjetje. Kot že rečeno, i e bila to v 44 letih prva javna predstavitev izkušenj in rezultatov izpopolnjevanja v Sloveniji, pri čemer je vodja Urada za slovenske šole Tomaž Simčič izrazil upanje, da bodo udeleženci izpopolnjevanja v nadaljevanju še dodatno prikazali svoje rezultate kolegom, katerih dolžnost je, da možnost izpopolnjevanja na slovenskih univerzah čimbolj izkoristijo. Podobnih misli je bil predstavnik slovenskega ministrstva za šolstvo Roman Gruden, medtem ko je pedagoška svetovalka Andreja Duhovnik Antoni opozorila, da v enajstih letih, odkar je ta oblika strokovnega izpopolnjevanja znova zaživela (sredi 90. let so bile namreč težave, ker Italija ni priznavala šolnikom pravice do koriščenja celotne plače), je to možnost izkoristilo 88 učiteljev, vzgojiteljev in profesorjev. Opozorila je tudi, da možnost enoletnega izostanka od poučevanja (ki v Sloveniji ni predviden) privede do osebnostnega razvoja in drugačnega gledanja na pedagoško delo. Slednje namreč ne sme postati rutina, učitelj pa ne more in ne sme biti posredovalec znanja, ampak samo povezovalec, vzpodbuje-valec, ki mladim pomaga, da se znajo učiti. Ivan Žerjal 8 Sreda, 18. junija 2008 TRST / tržaška občina - Med ponedeljkovo občinsko sejo Mestna skupščina soglasno o ureditvi kontovelskega brega Poseg vreden 2 milijona 50 tisoč evrov - Uredili bodo poti in steze ter namestili vodovod Tržaški občinski svet je na ponedeljkovi seji soglasno odobril sklep o ureditvi poti, ki vodijo v proseški in kontovelski breg in namestitvi vodovodnih cevi za kmetijske potrebe. Dokument je predstavil župan Roberto Dipiazza, kije obenem tudi odgovoren za urbanistiko. Dejal je, da bo po dolgih letih vendarle rešeno eno od vprašanj, ki je žulilo proseške in kontovelske vinogradnike: kmalu jim bo omogočen lažji dostop do paštnov, tudi z majhnimi kmetijskimi stroji, predvsem pa jim ne bo več treba ročno dovažati vodo v breg, kot so bili prisiljeni zaradi pomanjkanja vodovodne napeljave. Zgodba o ureditvi kontovelskih paštnov ter namestitvi vodovoda se vleče že celih 12 let, od leta 1996, ko je tržaška pokrajina izkoristila priložnost evropskih prispevkov za kmetijsko obnovo območja pod Kontovelom in Prosekom. Več let je preteklo, preden je bil pripravljen najprej predhodni, nato še dokončni načrt, ki ga je izdelal geom. Lucio Juretic. Oktobra 2006 je načrt priromal na tržaško občino, da bi se o njem izrekla. Potrebno je bilo še poldrugo leto, preden je stekla razprava v pristojni občinski komisiji za urbanistiko, kije na seji 6. junija letos - potekala je na sedežu zahodnokraškega rajonskega sveta, zatem pa so si člani komisije še ogledali območje kontovelskega brega - prižgala zeleno luč za obravnavo v občinskem svetu. Poseg je vreden 2 milijona 50 tisoč evrov. Predvideva razširitev in tlakovanje poti, ki s Skdjanca povezuje Mokolane pod Kontovelom. Tu bodo tudi namestili vodovodne cevi za dobavo vode v bregu. Razširili bodo tudi nekatere druge steze (za kar bodo potrebna manjša že dogovorjena razlaščanja) in uredili zidke paštnov ob poti in stezah. Tako bodo imeli vinogradniki in lastniki oljčnikov končno primerno urejene poti za njihove kmetijske dejavnosti. Med sejo je občinska svetnica Demokratske stranke Bruna Tam predložila resolucijo, v kateri je zapisala, da ureditve kontovelskega brega ne gre izkoristiti v gradbene namene, da ne bi tamkajšnje območje postalo zazidljivo in z novimi gradnjami iznakazilo sedanjo naravno podobo kontovelskega pobočja. O resoluciji bo v kratkem razpravljala občinska urbanistična komisija. Kontovelski občinski svetnik Demokratske stranke SAtefano Ukmar je včeraj iz Ohrida izrazil zadoščenje nad odobritvijo načrta o ureditvi kontovelskega brega, »čeprav je prejšnji odbornik za urbanistiko Maurizio Bucci skoraj dve leti zavlačeval z razpravo.« M.K. Pot, ki vodi v kontovelski Skdjanc bodo končno primerno uredili kroma repentabor - Na ponedeljkovi občinski seji Odobren obračun 2007 Upravni presežek skoraj 160 tisoč evrov - Med investicijami nova naprava za simultano prevajanje Repentabrski občinski svet je na ponedeljkovi seji odobril obračun za finančno leto 2007. Finančni dokument so podprli vsi svetniki, razen Franca Guerre (Nacionalno zavezništvo), ki se je vzdržal. Obračun je predstavil podžupan Marko Pisani. Upravni presežek v lanskem letu je znašal nekaj več kot 158 tisoč evrov. Presežek izhaja iz poslovanja z zaostanki (prihranki na stroških) (skoraj 114 tisoč evrov) in neuporabljenega upravnega presežka leta 2006 (74 tisoč evrov), medtem ko je poslovanje kompe-tenc izkazalo negativno postavko (-30 tisoč evrov). Ob tem velja poudariti, da se dobršen del neuporabljenega upravnega presežka (63 tisoč evrov) nanaša na neuporabljen deželni prispevek za fotovol-taično napravo na strehi repenske telovadnice. lož - Delegacija pokrajinskega VZPI-ANPI Poklon partizanski zdravnici Pavli Jerina V nedeljo, 15. junija, se je delegacija tržaškega Vsedržavnega združenja partizanov Italije podala do pokopališča v Ložu pri Starem trgu, kjer je pokopana izjemna zdravnica Pavla Jerina Lah. Upraviteljica legendarne bolnišnice, kije med NOB delovala v dolini porečja Idrijce in Belce, je po daljši bolezni umrla pred kakim mesecem v 92-letom starosti. Zdravnica Pavla je v njej tajno zdravila aktiviste, ilegalce in ranjene partizane od januarja leta 1944 do konca vojne in bolnišnica je bila po njej tudi poimenovana. Zal nobena baraka danes ni več ohranjena, spominski obeležji pa stojita pri naseljih Krekovše in Mrzla Rupa. Na krajši nedeljski komemoraciji, ki se je je udeležilo veliko ljudi, je v imenu pokrajinske sekcije tržaškega združenja partizanov spregovoril njen tajnik Roberto Birsa. Med 1660 bolniki, ki so se zdravili v bolnici Pavli, je opozoril Birsa, je bilo tudi 99 italijanskih partizanov, ki so se povečini borili v znameniti tržaški brigadi Garibaldi. Med njimi je bil tudi Al-bano Deluca, ki se spominske svečanos- Pavla Jerina - Lah ti ni mogel udeležiti, svoje spomine na bivanje v Bolnici Pavli pa je zaupal knjigi »Itinerari di lotta«. Med tistimi, ki so v nedeljo počastili zgleden lik zdravnice, pa je bil tudi častni predsednik VZPI Agostino Zerilli, ki se je zdravil v Bolnici Pavli po krvavi bitki pri Kanalu decembra 1944. Marko Pisani Podžupan je naštel glavne investicije, ki jih je občinska uprava financirala lani. Naprava za simultano prevajanje je bila vredna 31.500 evrov, za razna popravila stavb je bilo nakazanih skoraj 58 tisoč evrov, dela v šoli in vrtcu 105 tisoč evrov, popravila in obnove javnih vodometov 11.500 evrov, posegi za ceste pa so stali 15 tisoč evrov. Vse je stroške je uprava krila iz upravnega presežka, razen v primeru naprave za simultano prevajanje, za kar je prejela deželni prispevek v višini 15 tisoč evrov. Med prihodki so največji delež predstavljala tekoča nakazila dežele Fur-lanije-Julijske krajine: nekaj več kot 427 tisoč evrov, to je 41 odstotkov od skupnih tekočih dohodkov. Ob davka na nepremičnine ICI je občina iztržila nekaj več kot 194 tisoč evrov (to je 19 odstotkov od skupnih tekočih dohodkov), davek na od-važanje odpadkov Tarsu pa je v občinsko blagajno prispeval skoraj 191 tisoč evrov (ali 10 odstotkov od skupnih tekočih dohodkov). V razpravi je podžupan Pisani pojasnil, da bo z ukinitvijo davka ICI na prvo stanovanje občina ob kakih 70 tisoč evrov prihodkov. Primanjkljaj bo »krila« država, in sicer v dveh obrokih: julija in decembra letos. Vsaj taka navodila je doslej prejela občinska uprava. Med tekočimi stroški po predvidevanjih prednjači strošek za osebje. Ta je lani znašal nekaj več kot 435 tisoč evrov (ali 40 odstotkov od skupnih tekočih stroškov), pasivne obresti na posojilih pa 16 tisoč evrov (1,5 odstotka od skupnih tekočih stroškov). V razpravi je Guerra namignil, da naj bi simultano prevajanje stalo občino več kot dosedanje prevajanje. Zupan Aleksij Križman je pojasnil, da investicija predvideva namestitev kabine za simul- tano prevajanje v dvorani občinskega sveta, ki jo bodo uporabili lahko tudi za druga srečanja in prireditve, ne le za seje občinskega sveta. Svetnik Demokratske stranke Omar Marucelli je na Guerrovo pripombo pikro dognal, da bi občina gotovo prihranila na stroških za prevajanje, ko bi priredila tečaj slovenščine za tiste svetnike, ki je ne poznajo... Na ponedeljkovi seji je bil govor tudi o odvažanju odpadkov. Podžupan Pisani je odgovoril na Guerrov poseg o »neučinkovitosti« dosedanjega sortiranja in odvažanja odpadkov. Občinska uprava se je že pred časom lotila vprašanja, in to skupno z zgoniško občino, s katero delita službo za odpadke. Prizadevanja za bolj učinkovito zbiranje in odvažanje odpadkov je porazdelil v tri faze. V prvi bodo pregledali sedanje stanje, predvsem kar se tiče namestitve zabojnikov. Sledila bo namestitev novih zabojnikov in ureditev tako imenovanih ekoloških otokov (ali bolje rečeno »otočkov«, ker je občina pač majhna....) za ločeno zbiranje stekla, plastike, papirja in drugih materialov. Občina namerava po eni strani zmanjšati število zabojnikov za vlažne odpadke in povečati število ekoloških otočkov za ločeno zbiranje odpadkov. Pisani je tudi pojasnil, zakaj. Kdor ima zabojnik v bližini doma, ta zmeče vanj vse odpadke, ne potrudi se, da bi jih sortiral. Bolj kot so zabojniki oddaljeni, večje je sortiranje odpadkov. Po kakih šestih mesecih bo uprava opravila nekakšen obračun tega novega načina zbiranja odpadkov, da bi ugotovila, ali gaje treba še izpopolniti. V tretji fazi bo uprava poskrbela za dokončno ureditev ekoloških otočkov, s kraškimi zidki, da bi bili na pogled okolju prijazni. Po zakonskih predpisih bi moralo ločeno zbiranje odpadkov prihodnje leto doseči 50-odstotni delež. Po posameznih vaseh se že približujejo temu deležu, drugače pa je s tovornim terminalom. Tu se odpadki kopičijo brez kakega sortiranja, kar predstavlja za občino velik hendikep. Občinska uprava bo ob namestitvi novih zabojnikov in ureditvi ekoloških otočkov vsekakor posredovala občanom potrebne informacije, in sicer preko občinskega vestnika, s pismom družinam in z zgibanko. M.K. Književnik Charles Bonn gost tržaške univerze Na povabilo tržaške leposlovne in filozofske fakultete bo na univerzitetnem sedežu pri Sv. Andreju danes predaval Charles Bonn, profesor na Univerzi v Lyonu in strokovnjak za magrebsko književnost. Pred kratkim je Bonn prejel priznanje častne legije francoske vlade. Predavanje se bo začelo ob 17. uri. Izlet na razstavo slikarja Garofala Kulturno društvo Il Centro prireja v soboto izlet v Ferraro, kjer so razstavljena dela slikarja Garofala (vključno z nekaj mojstrovinami iz Ermitaža). Informacije so na voljo na sedežu društva v Ul. Coroneo 5 (tel. št. 040-630976). V knjigarni Borsatti konferenca o pisanju V konferenčni dvorani knjigarne Borsatti bo v petek ob 17.30 predavala prof. Sonia Galli, ob prisotnosti pesnice Rosanne Pupi in predsednika Literarnega centra FJK Maurizia Chiozze, ki prireja srečanje. V Podlonjerju na ogled dokumentarec o Marcosu Filmski krožek Charlie Chaplin vabi jutri zvečer ob 20.30 v ljudski dom v Podlonjerju na ogled dokumentarnega filma Marcos: Aqui estamos. V filmu se poveljnik upornikov iz mehiške dežele Chiapas pogovarja z novinarjem Gian-nijem Minàjem in s pisateljem Manuelom Vasquezom Montal-banom. Predstavitev knjige Elvire Reale Društvo Settima Onda, ki praznuje 20 let obstoja, vabi na predstavitev knjige Elvire Reale z naslovom Prima della depressione. Gre za priročnik, ki je namenjen ženskam. Predstavitev bo v petek ob 17.30 v knjigarni Feltrinelli, avtorico in knjigo bo predstavila Pa-trizia Romito. Brazilska glasba z Binhom Carvalhom V nedeljo bo v Bora Bora Beach baru pri Miramaru zadonela brazilska glasba pagode, axe in bossa nova (a tudi reggae), saj bo nastopil pevec in kitarist Binho Carval-ho s svojo zasedbo, katero sestavljajo Egon Boštjančič, Goran Moskovski in Roberto Franceschini. Koncert bo zaživel ob sončnem zatonu, kot veleva tradicija brazilskega »por do sol«. V kavarni Tommaseo srečanje s tremi pisatelji Tržaško esperantsko društvo prireja v petek ob 18. uri v kavarni Tommaseo srečanje s pisatelji Ju-liusom Franzotom, Ottaviom Gruberjem in Francescom Macciom. Večer sodi v sklop prireditev »Porte aperte« (Odprta vrata), pod pokroviteljstvom tržaške pokrajinske uprave. Krožek Controtempo obžaluje smrt jazzista Kulturni krožek Controtempo v tiskovnem sporočilu obžaluje pre-rano smrt 44-letnega švedskega jazzovskega pianista in skladatelja ter prijatelja Esbjorna Svenssona, ki je v soboto utonil v morju pri Stockholmu, medtem ko se je ukvarjal s podvodnim ribolovom. Svensson je s svojim triom pred slabim mesecem do zadnjega kotička napolnil gledališče Miela. / TRST Sreda, 18. junija 2008 9 sindikat - Po daljšem pogajanju sklenjen dogovor s pokrajinsko upravo Sporazum za stalno zaposlitev prekernih Zdaj je najpomembnejše, da se sklenjene postavke udejanjijo - Pomembna vloga Dežele FJK Področni sindikati Cgil, Cisl, Uil in Ugl so v ponedeljek podpisali sporazum s pokrajinsko upravo, na podlagi katerega bo slednja zasledovala stalno zaposlovanje pokrajinskih uslužbencev, ki so zaposleni na osnovi pogodb za določen čas. V tem smislu bo pokrajina - v kolikor ji bo to dovoljevala veljavna zakonodaja - zaposlila prekerne uslužbence, ki bodo izpolnjevali pogoje, skušala pa bo tudi okrepiti osebje pokrajinskega okenca za zaposlovanje, ki bo zaradi skorajšnje zapadlosti nekaterih delovnih pogodb drugače kmalu primorano zapreti. Zdaj je za sindikate najpomembnejše, da se na papirju sklenjene postavke udejanjijo. Upati je, da ne bodo medtem v Rimu izdali kakšnega odloka, zaradi katerega se bodo napovedani ukrepi izjalovili, so povedali včeraj na tiskovni konferenci predstavniki sindikatov. Marino Sossi (-Cgil), Roberto Salandra (Cisl), Euro Rio-sa (Uil) in Matteo Cernigo-i (Rsu-Ugl) niso skrivali kritik na račun pokrajinske uprave. Slednja naj bi s tem v zvezi »izgubila mnogo časa«, ker bi lahko vprašanje prekernega osebja rešila že zdavnaj. Pomembno vlogo bo vsekakor imela Dežela FJK, so dodali, ki se lahko sklicuje na svojo avtonomijo. V tem okviru bo mogoče rešiti težave, ki so si v vseh štirih pokrajinah slične. V ta namen so se sindikati včeraj popoldne tudi sestali z deželno odbornico za delo Alessio Rosolen. Podpis sporazuma so sindikati vsekakor dosegli po dolgi in trdi poti, kije obe strani privedla na prefekturo in je bil v tem smislu potreben dolg postopek za poravnavo spora. Dogovor je postal sestavni del pokrajinskega triletnega načrta za zaposlovanje 2008-2010. V njem so razne točke, ki jih namerava pokrajinska uprava izvajati. Tako bodo v triletnem načrtu predvidene javne natečaje lahko v celoti ali delno nadomestili postopki za stalno zaposlitev prekernih uslužbencev, ki izpolnjujejo pogoje. Dalje bo pokrajina v prihodnosti - v skladu z zakonodajo in glede na razpoložljiva finančna sredstva - priredila dodatne natečaje in/ali sprožila druge postopke za stalno zaposlitev prekernih. Prioriteta bo v tem okviru okence za zaposlovanje, kjer bo po oceni pokrajinske uprave potrebnih 6 novih delovnih mest. Vsi postopki za natečaje bodo vsekakor zaključeni do konca leta. Na drugih točkah dogovora so med drugim še predvideni podaljšanje pogodb v zapadlosti za najmanj tri mesece, povečanje števila napredovanj in dogovarjanje z deželno upravo za reševanje problematike prekernih. A.G. Sindikati so včeraj predstavili vsebino sporazuma s pokrajinsko upravo kroma sveti ivan - Začetek praznovanj ob 150-letnici cerkve Danes odprtje razstave liturgičnih predmetov in zgodovinskih dokumentov upokojenci - Jutri enotna skupščina sindikatov v Dolini Kupna moč upokojencev v zadnjem desetletju strmo padla Povprečni nakupovalni strošek upokojencev in priletnih ljudi se v Italiji vsako leto podraži za 6 do 7%, kar j e krepko nad stopnjo italijanske inflacije (v letu 2007 se je le-ta ustavila pri 1,8%). Tako kažejo izsledki raziskave, ki jo je v prejšnjem letu na pobudo levosredinske vlade izvedel zavod Istat. O tem bo govor na jutrišnji javni skupščini sindikatov upokojencev SPI-CGIL, FNP-CISL in UILP, ki bo ob 10. uri v prostorih KD Valentin Vodnik v Dolini. Sindikati bodo predstavili zahteve v zvezi s politikami za upokojence, ki jih bodo predložili Berlusconijevi vladi. Podobna srečanja bodo na vrsti tudi prihodnji teden, vedno ob 10. uri, v Miljah (v torek pri krožku ACLI), Škednju (v sredo na sedežu SPI v Škedenjski ulici 53) in pri Sv. Ani (v petek na sedežu SPI v Ul.Zandonai 12). Taj nik sin di ka ta SPI-CGIL za vzhodni tržaški okraj Giorgio Uboni je med organizatorji omenjenih srečanj. Dokument, ki ga posredujete novi vladi, ste decembra lani že pre- Giorgio Uboni dložili Prodijevi vladni večini. Čemu ponavljate ta korak? V zadnjih 10 letih so upokojenci izgubili kar 30% svoje kupne moči. Sindikati upokojencev že 7 let opozarjajo na postopno obubožanje milijonov upokojencev, ki je posledica porasta cen in preskromnih najnižjih pokojnin. Lani je kazalo dobro, ko je Prodi uvedel štirinajsto plačo za nizke pokojnine, po predčasnih volitvah pa moramo začeti znova. Katere pa so vaše zahteve? Ponovno je treba vzpostaviti pogajalsko omizje za zvišanje pokojnin. Po- samezne točke dokumenta pa zadevajo širitev štirinajste mesečne plače tudi na pokojnine nad 665 evri na mesec, izboljšanje sistema davčnih odbitkov, stabilizacijo davčnega bonusa za najrevnejše, reformo skrbstvenih storitev idr. Upokojencem je treba postopno zagotoviti izgubljeno kupno moč. Lanski dogovor med vlado in sindikati pa je med drugim predvideval uporabo nove potrošniške košarice za izračun inflacije, ki zadeva starejše ljudi in upokojence. Toliko o pozivu vladi. Toda ali se gospodarski in socialni problemi prebivalcev rešujejo samo v Rimu? Državljani smo v neposrednem stiku s krajevnimi ustanovami, kot so občinske uprave in zdravstveni okraji. Od ustanov moramo stalno zahtevati učinkovite in pravočasne posege. Zdravstvene, socialne in davčne storitve, prevozi, varnost, hišni stroški: vse to je neposredno povezano z našim življenjskim standardom. Občane pa pozivam, naj s svojimi težavami seznanijo tudi sindikate. (af) S kulturnimi in verskimi trenutki želijo Svetoivančani potrditi svojo navezanost na 150 let staro župnijsko cerkev kroma Župnijska skupnost od Sv. Ivana je stopila v obdobje praznovanja 150. obletnice izgradnje župnijske cerkve na Trgu Gioberti in posledične ustanovitve župnije. Kot smo že poročali, so se pri Sv. Ivanu odločili to pomembno obletnico počastiti ne samo s svečanimi verskimi obredi, ampak tudi s pomenljivimi kulturnimi dogodki. Prvi bo na sporedu že danes, ko bodo v župnijski cerkvi ob 18. uri odprli razstavo liturgičnih predmetov in zgodovinsko-etnografsko razstavo. Posebnost razstave je, da eksponati ne bodo zbrani vsi na enem mestu, ampak da bodo na ogled na dveh lokacijah: v cerkvi - točneje v kapeli za glavnim oltarjem - bodo na ogled liturgični predmeti. Tu izstopajo monštranca iz srede 19. stoletja, relikviarij z grbom družine Bo-nomo ter dva keliha: prvega je cerkvi daroval baron Revoltella, drugega pa so žu-pljani darovali msgr. Ivanu Trevnu. Zgo-dovinsko-etnografski del razstave pa bo na ogled v Marijinem domu, kjer bodo razstavljeni predvsem dokumenti in fotografije. Odprtje razstave bo kot že rečeno ob 18. uri v župnijski cerkvi, kjer bodo spregovorili domači župnik Fabio Golli-nucci, predstavniki oblasti ter oblikovalki razstave Bogomila Kravos in Maria Grazia Greblo. Drugače si bo razstavljene eksponate mogoče ogledati do 29. junija ob delavnikih med 17. in 19. uro, ob nedeljah pa med 11.30 in 13. uro. rim Zelena luč za plinski terminal? Stefania Prestigiacomo Rimska vlada bo v kratkem prižgala zeleno luč za nove upli-njevalnike. To je včeraj v senatu napovedala okoljska ministrica Stefania Prestigiacomo, ki sicer ni pojasnila lokacij novih terminalov. Na vrhu seznama okoljskega ministrstva sta uplinjevalnika v Tržaškem zalivu in pri Žavljah, ki sta v tem času v presoji pristojnih ministrskih služb, zadnjo besedo pa bo imela vlada. Stališče Prestigiacomove gre tolmačiti kot politični pristanek nove vlade za nove uplinjevalnike. Gre za preobrat v primerjavi z usmeritvijo prejšnje Prodijeve vlade, v kateri so prevladovali veliki pomisleki tedanjega okoljskega ministra Alfonsa Pecorara Scania, ki je bil tu di pred sed nik ze le nih. Na Tr žaš kem ima dob re možnosti za prodor kopenski terminal pri Žavljah, ki ga načrtuje španska multinacionalka Gas Na-tu ral. Ob rat pod pi ra ta tr žaš ki žu -pan Roberto Dipiazza in predsednik FJK Renzo Tondo, odklanjajo pa ga v sosednjih občinah Dolina in Milje. Žaveljskemu uplinjeval-niku, poleg zelenih, nasprotujejo naravovarstvena združenja in odbor proti terminalu, ki opozarja na neprozornost celotnega postopka, ki ga vodijo v Rimu. V danih pogojih ima morski terminal družbe Endesa zelo malo ali skoraj nič možnosti za prodor. Projektu nasprotujejo praktično vsi lokalni dejavniki, od Dežele do vseh občin v Tržaškem zalivu. policija Razbili kriminalno združbo Prometna policija Furlani-je-Julijske krajine je v prejšnjih dneh iz ved la vrs to are ta cij in zaplemb, s čimer je onemogočila kriminalno združbo tatov in preprodajalcev industrijskih vozil, gradbenega orodja in podobnega blaga. Aretacije so opravili na širšem območju FJK, Veneta in Lombardije, za zapahe pa so končali italijanski in romunski državljani. Organizacija je v omenjenih de že lah po na ro či lu krad la vozila in orodje. Člani združbe so ukradeno blago skrivali in kaj kmalu odpeljali preko Madžarske in obmejnega transilvanskega mes ta Bai a Ma re v Ro mu ni -jo, kjer so njihovi sodelavci poskrbeli za prodajo. Po drob nos ti v zve zi s pre -iskavo bo prometna policija posredovala na današnji tiskovni kon fe ren ci. 1 0 Sreda, 18. junija 2008 TRST dsi - Svetovni popotnik Bruno Križman V Armenijo in Gruzijo: s povratno letalsko karto • • V I • in z ničemer drugim Povratna letalska vozovnica do Erevana in nič drugega. Tako se je svetovni popotnik Bruno Križman pred dvema letoma odpravil za skoraj mesec dni v Armenijo in Gruzijo. Turiste je ob izhodu iz letališča obkrožilo več taksistov in z enim izmed njih se je Križman pogodil za dnevno vsoto v dolarjih, ki je vključevala pot, hrano in prenočišče. Da bi čim bliže spoznal tamkajšnje življenje, je večkrat poudaril gost potopisnega večera Društva slovenskih izobražencev. Armenija je manjša država, ki si jo lahko ogledamo v dveh tednih, Gruzijo pa kar v tednu dni, je povedal Križman in pred ogledom diapozitivov nanizal še nekaj zgodovinskih in aktualnih podatkov o dveh zakavkaških državah. V kratkem bo po vsej verjetnosti na dnevnem redu svetovnih velesil problematika Gorskega Karabaha, ki ga je Armenija z vojno odvzela Azerbajdžanu in ga s pomočjo Rusije zasedla, gre pa za etnično in zgodovinsko armensko ozemlje, je med drugim pove dal Križman. Pot je Križmana najprej vodila v gorati jug države ob jezeru Van, ki mu je pretila ekološka katastrofa, saj je v povojnem času zaradi namakanja v kmetijske namene padla vodna gladina kar za 18 metrov. Problem so rešili tako, da so nekaj okoliških vodnih virov preusmerili v jezero. Po ogledu juga je nastopilo potovanje v severni in zahodni predel Armenije. Turiste še najbolj presunejo številni stoletni samostani, ki so prepuščeni na milost in nemilost obiskovalcev, v Gorskem Karabahu pa opuščene vasi in mesta, ki pričajo o etničnem čiščenju armenskih in azerbajdžanskih oboroženih sil. Potovanje je predvidelo seveda tudi nekaj dni za ogled Jerevana, med drugim slovito samostansko knjižnico, ki hrani starodavne rokopise in prvo armensko knjigo, ki so jo leta 1541 natisnili v Benetkah. Sled srha in otožnosti pusti v obiskovalcu spominski park armenskega genocida. Večni ogenj gori v spomin na poldrugi milijon Armencev, ki je padel pod strašno turško roko v času prve svetovne vojne. Še danes je spomin na genocid doma in v diaspori tako hud, da pogojuje njihov vsakdan in vizijo prihodnosti in razvoja, je dejal Križman. Fotografije so nato predstavile, najprej glavno mesto Tbilisi, nato še Stalinovo rojstno vas Gori in ozko vojaško cesto, ki pri vasi Kazbegi pelje pod kav-kaške gore do meje s Čečenijo. Posnetki so prisotne očarali zaradi naravnih lepot obeh držav, marsikoga pa je predramilo opisovanje njihovega vsakdanjega življenja. Bedo se opaža ob vsakem koraku, glavni vir preživetja je kmetijstvo, industrije pa ni, saj je propadla s koncem Sovjetske zveze. Vezi z Rusijo so torej zaradi zgodovinskih okoliščin in gospodarskih potreb še danes zelo močne. (tj) Svetovni popotnik Bruno Križman je v Zakavkazju pravzaprav že skoraj kot doma kroma Včeraj danes Danes, SREDA, 18. junija 2008 GREGORIJ Sonce vzide ob 4.15 in zatone ob 20.57 - Dolžina dneva 15.42 - Luna vzide ob 21.18 in zatone ob 4.26. Jutri, ČETRTEK, 19. junija 2008 JULKA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 21,7 stopinje C, zračni tlak 1011,6 mb pada, veter 14 km na uro se-vero-vzhodnik, vlaga 80-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,1 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 16., do sobote, 21. junija 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Piave (040 361655), Ul. Felluga 6 (040 390280), Milje - Lungomare Ve- nezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 (040 309114). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. razpis Pesniški natečaj »Ketty Daneo« Literarni center Furlanije-Ju-lijske krajine je objavil razpis 10. državnega pesniškega natečaja v italijanskem jeziku z nazivom »Nagrada Ketty Daneo 2008«. Natečaj j e razdeljen v sekciji A in B: prva zadeva poezijo na izbirno temo, druga pa poezijo na temo ljubezni. Pesmi so lahko že objavljene ali pa ne. Udeleženci morajo poslati tri pesmi, vsako s po največ 30 verzi, napisati pa morajo, v kateri sekciji želijo sodelovati (A, B ali tudi v obeh). Vsako pesem je treba poslati v šestih kopijah, ena od katerih mora vsebovati podpis, osebne podatke, naslov in telefonsko številko udeleženca. Možno je tudi priložiti življenjepis, za sodelovanje v eni sekciji je treba odšteti 25 evrov, za obe pa 35 evrov. Vso dokumentacijo je treba poslati na Literarni center FJK, poštni predal 3957, podružnica 19, 34148 Trst. Informacije: tel. št. 040 -814295. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. M& Kino ALCIONE - 17.00, 19.00, 21.00 »L'an-no in cui i miei genitori andarono i vacanza«. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'incredibile Hulk«. ARISTON - 18.30 »Un'amore senza tempo«. CINECITY - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Un amore di testimone«; 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 21.15, 22.00 »E venne il giorno«; 16.00, 17.00, 18.15, 19.15, 21.00, 22.00 »L'incredibile Hulk«; 16.00, 18.45, 21.30 »Sex and the city«; 16.00, 18.30, 21.30 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«. EXCELSIOR - 16.15, 18.20, 21.15 »Il di-vo«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.30, 21.00 »Noi due sconosciuti«. FELLINI - 17.00, 18.40, 20.20, »II resto della notte«; 22.00 »Sangue pazzo«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Un amore di testimone«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.20, 19.40, 22.00 »Gomorra«. KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 19.00, 22.00 »Sex v mestu«; 17.50, 19.50, 21.50 »Dogodek«; 18.40, 21.20 »Iron Man«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »E venne il giorno«; Dvorana 3: 16.30, 18.10, 20.00, 22.15 »Sex and the city«; Dvorana 4: 16.30, 20.30, 22.15 »Quando tutto cambia«. SUPER - Prepovedano mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.10 »L'incredibile Hulk«; Dvorana 2: 17.50, 20.10, 22.10 »E venne il giorno«; Dvorana 3: 17.40, 19.50, 22.00 »Un amore di testimo-ne«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.10 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«; Dvorana 5: 17.30 »Sex and the city«; 20.10, 22.15 »Il divo«. @ Izleti NA ROMANJE V STIČNO vabijo šolske sestre de Notre Dame danes, 18. junija, ko bo v samostanu kip Fa-timske Matere Božje, na ogled muzeja o krščanstvu na Slovenskem in filma o Fatimskih dogodkih. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan ob 7. uri, s Sesljana ob 7.15, s Sv. Križa 7.20, s Proseka 7.25, z Opčin ob 7.35. Za podrobnejše informacije pokličite na tel. št.: 040-220693 ali 3479322123. PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 22. junija, izlet v Benečijo - Čedad in okolica. Odhod iz Boljunca, ob 8. uri. Podrobnejše informacije dobite v klubu ali na tel. št. 040-228050. SINDIKAT UPOKOJENCEV ITALIJE SPI - CGIL za Kraško območje organizira ob 10. obletnici pobratenja s Sindikatom Upokojencev Hrvaške - Suh iz Roča, izlet v Roč v nedeljo, 22. junija, za potrditev prijateljstva in solidarnosti med sindikalnima organizacijama. Za prijave in informacije tel. ob uradnih urah na sledeče številke: Nabrežina 040-2024053, Opčine 040-214222, Rojan 040420622. SPLAVARJENJE PO REKI DRAVI SPDT vabi v nedeljo, 22. junija, na srečanje s pobratenim PD Integral iz Ljubljane. Odhod avtobusa iz Trsta, s trga Oberdan bo ob 7. uri in z Opčin, izpred hotela Danev, ob 7.15. V Ljubljani se bomo pridružili ljubljanskim prijateljem in skupaj odpeljali na Koroško, na obrežje reke Drave na Gortini, malo pred Trbon-jskim mostom, kjer se bomo vkrcali na splav. Člane in prijatelje vabimo, da se čim prej prijavijo na tel. 040220155 (Livio), 040-2176855 ali 3335994450 (Vojka). SREČANJE SPDT S P.D. INTEGRAL- V nedeljo, 22. junija, se bodo tržaški planinci srečali s pobratenim P.D. Integral iz Ljubljane v Sloveniji na Koroškem. Na srečanje se bomo podali z avtobusom. SPDT vabi člane in planince, da se čimprej prijavijo na tel. št.: 040-220155 (Livio) ali tel. št.: 040-2176855 (Vojka). 0 Prireditve SKD F. PREŠEREN vabi na ogled razstave domačih slikarjev »Utrinki», do 23. junija, v občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Urniki razstave: od ponedeljka do petka od 19. do 21. ure, ob sobotah od 18. do 21. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure in od 18. do 21. ure. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ, SVETOI-VANSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST IN MARIJIN DOM vabijo v okviru praznovanja 150-letnice posvetitve župnijske cerkve na otvoritev zgo-dovinsko-etnografske razstave in razstave liturgičnih predmetov, ki bo danes, 18. junija, ob 18. uri, v župnijski cerkvi pri sv. Ivanu. GALERIJA A.D.A NA OPČINAH (Dunajska cesta 17/a) vabi na otvoritev razstave »Od sonca do zvezd« v -/ četrtek, 19. junija, ob 19. uri. Predstavile se bodo akademska kiparka Milena Braniselj-Zodijak v bronu, floristka Viviana Kljun - Zvezdni šopki, zbirateljica in interpretatorka starodavnih ljudskih pesmi Ljuba Jenče. Dogodek bo povezovala likovna kri-tičarka Polona Škodč. SKD VESNA - KRIŠKI TEDEN 2008 -v četrtek, 19. junija, v Domu Alberta Sirka ob 20. uri otvoritev razstave likovnika Danila Košute. Nastopajo: ZePZ Vesna, MopZ Vesna, dekliški pevski zbor Kaški slavček in MepZ Rdeča zvezda. Sobota, 21, junija, v Domu Alberta Sirka ob 20.30 Koncert za Mateja; izkupiček večera bodo oddali v dobrodelne namene. SKD VALENTIN VODNIK iz Doline vabi v petek, 20. junija, ob 21. uri na tretji »Junijski večer«. Na socer-bskem gradu bo koncert irske glasbe, skupine Girotondo d'arpe. TREBČE POD ZVEZDAMI »KONCERT ZA VSE OKUSE« v organizaciji SKD in AŠD Primorec bo v petek, 20. junija, ob 20.30, na športnem igrišču v Trebčah. Nastopata Quebra molas z afrobrazilskimi ritmi in Mars on lion z rock glasbo. Vabljeni vsi ljubitelji glasbe!!! DRUŠTVO MARIJ KOGOJ, SVETOI-VANSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST IN MARIJIN DOM v okviru praznovanj 150-letnice posvetitve župnijske cerkve, vabijo v soboto, 21. junija, ob 20.30 v župnijski cerkvi pri Sv. Ivanu na celovečerni koncert komornega zbora Ave, pod vodstvom Andraža Hauptmana. EKSPLOZIVNA KOMEDIJA BLACK OUT! vabimo vas v soboto, 21. junija v kinodvorano v Bazovici, ob 20.30 na uspešnico 3.A razreda lice-ja Prešeren. 100% zabava! SKD FRANCE PREŠEREN IZ BOL-JUNCA obvešča, da bo tradicionalna Šagra na Jami zaradi slabega vremena prenešena na soboto, 21. junija in nedeljo, 22. junija. V soboto bodo delovali kioski z najrazličnejšo ponudbo, v nedeljo pa bodo kioski odprti od 10.00, saj se bo na ta dan od 9.00 dalje vršil tudi 4. Miting gorskga teka brez meja v organizaciji občine Dolina in društva CAI-CIM. Ob 17.00 se nam bo predstavila skupina Tolooloose (ska in irska glasba), ob 20.00 pa bomo zaplesali z ansamblom Erazem. Toplo vabljeni! SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO GRAD OD BANOV vabi na praznovanje svetoivanskega praznika. Nastopili bodo Dramska skupina Prosvetnega društva Štandrež in domači mešani pevski kvartet GRAD. Prireditev bo v soboto, 21. junija, ob 20.30, na Brjaču pri Čukaveh. V slučaju slabega vremena pa v društvenih prostorih. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bo letos nastopil na Taboru slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični Moški pevski zbor Matajur (dir. David Clodig) v soboto, 21. junija, ob 20. uri, v osnovni šoli Ferda Vesela v Šentvidu, na koncertu slovenskih pevskih zborov iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. V nedeljo, 22. junija, pa bo v jutranjih urah promenandni koncert. KD SLOVAN iz Padrič vabi ob svoji 110-letnici v soboto, 21. junija, ob 21. uri v prostore Gozdne zadruge na ogled veseloigre Srčni mrk v priredbi dramske skupine Rovte-Ko-lonkovec in v režiji Ingrid Verk. V nedeljo, 22. junija, pa prireja veselico ob 18. uri na dvorišču Gozdne zadruge na Padričah. Nastopajo MePZ Skala-Slovan Padriče- Gopa-da, MePZ Lipa iz Bazovice in OPZ A.M. Slomšek iz Bazovice, folklorna skupina Kraški Šopek iz Sežane in godba na pihala s Proseka. V ponedeljek, 23. junija, bo pa na sporedu tradicionalno kresovanje: od 17.30 dalje bo na vaškem trgu otroški ex tempore Čarovnice na vasi; ob 21. uri nagrajevanje in nastop MePZ Slovan-Skala ter prižig kresa Zad za kalom. Vljudno vabljeni! SDD JAKA ŠTOKA pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst in Zahodno-kraškega rajonskega sveta vabi na premiero igre Dese Muck »Neskončno ljubljeni moški« (režija Gregor Geč, glasba Igor Zobin, kostumi Betty Starc ), ki bo v okviru Kriškega tedna v nedeljo, 22. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu Alberta Sirka v Križu. / TRST Sreda, 18. junija 2008 1 1 H Čestitke Že 25 let je minilo, kar FRANKO je ERIKO za ženo vzel; v zakonu je sreče in radosti obilo, dar ljubezni pa oba je prevzel. Naj vajina ljubezen še dolgo živi, za naprej pa le sončne uživajte dni!Mama, tata in brat Li-vio z Marien, Moniko in Marto. Predraga ERIKA in FRANKO! Mnogo je za vama dni, sreče, razumevanja in radosti: ob srebrni obletnici poroke vama iskreno čestitamo in želimo... kar tako naprej! Teta Vesna, stric Nevio, Marko, Petra in Mauro. Danes je minulo že 25 let, kar ženin utrgalprežlahten je cvet. Odkar sta pred bogom zakon sklenila, ljubezen do zdaj vaju ni zapustila. Naj sreča brez prestanka vaju obiskuje, z njo pod isto streho pa še zdravje naj domuje. Mami in papatu iskrene čestitke, Valentina z Mitjo. Ü3 Obvestila POKRAJINSKA SEKCIJA SDGZ Gorica prireja za gospodarstvenike in tudi za kolege s Tržaškega in Benečije družabnost, ki bo v Kulturnem centru Danica na Vrhu (v občini Sovod-nje ob Soči) v soboto, 21. junija, od 17. ure dalje. Goriški člani se lahko prijavijo v gostilni Devetak na Vrhu (tel. 0481-882488), tržaški in ostali pa lahko kličejo na tajništvo SDGZ v Trstu (tel. 040-6724824). JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1995 do 2001 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Drugi tečaj od 23. junija do 4. julija; tretji tečaj od 7. do 18. julija in četrti tečaj od 21. julija do 1. avgusta 2008. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da ponovno odpira svoja vrata »Poletni Net point« v Nabrežini. To je brezplačna računalniška delavnica za otroke in mlade do 14. leta starosti, ki se želijo naučiti pravilno uporabljati računalnik. Polenti Net Point bo odprt s sledečim urnikom: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure. Vse informacije in vpisne pole dobite pri okencu urada za stike z javnostjo, v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158 (brezplačna telefonska številka 800 00 22 91, urnik poslovanja: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob Loterija 17. junija 2008 Bari 8 87 59 80 88 Cagliari 60 17 87 88 90 Firence 14 73 67 29 36 Genova 61 27 19 59 13 Milan 46 30 57 39 42 Neapelj 51 2 50 1 52 Palermo 39 1 3 9 62 Rim 11 38 61 6 56 Turin 37 76 88 73 2 Benetke 57 73 71 34 12 Nazionale 2 18 8 20 19 Super Enalotto Št. 73 8 11 14 39 46 51 jolly57 Nagradni sklad 2.835.826,54 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 24.583.703,00 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 567.165,31 € 7 dobitnikov s 5 točkami 60.767,72 € 1.458 dobitnikov s 4 točkami 291,75 € 54.885 dobitnikov s 3 točkami 15,50€ Superstar 2 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 2 dobitnika s 4 točkami 29.175,00 € 189 dobitnikov s 3 točkami 1,550,00 € 2.758 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 16.550 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 35.660 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € ponedeljkih in sredah tudi od 14. do 17. ure. TPK SIRENA obvešča, da bo razstava »Pozabljeni spomini preteklosti« na ogled do 22. junija, zjutraj od 10. do 13. ure in popoldne od 15. do 19. ure. KD ZA UMETNOST KONS obvešča, da bo junijski mesečni sestanek danes, 18. junija, ob 20. uri, v SKC v Lonjer-ju. SKD IGO GRUDEN sklicuje občni zbor danes, 18. junija, ob 20.30, v društveni dvorani. ZSŠDI obvešča, da bo danes, 18. junija, ob 20.30 v Križu, seja smučarske komisije. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN vabi člane na redni občni zbor, ki bo danes, 18. junija. Prvo sklicanje bo ob 16.30, drugo pa ob 17. uri, v Ul. Cicerone 8. Toplo vabljeni. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja koncerte koračnic po vaseh. V četrtek, 19. junija, ob 20.30, bo godba nastopila v Praprotu. SRENJA RICMANJE vabi svoje člane na Redni občni zbor v četrtek, 19. junija v prvem sklicanju ob 20.30 in v drugem sklicanju ob 21.00 v Kulturnem domu v Rimanjih. Dnevni red: odobritev bilance. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 23. do 27 junija od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 21. do 25 julija, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 1) 20., 21., 22., 28. in 29. junija; 2) 4., 5., 6., 12. in 13. julija; 3) 18., 19., 20., 26. in 27. julija. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. V juliju so možne individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. KD SLOVAN s Padrič, organizira 9. nočni orientacijski pohod »Po sledeh merjascev...«, ki bo v petek, 20. junija, ob 22. uri. Vpisovanje v prostorih Gozdne zadruge na Padričah (na cesti proti Gropadi), v petek od 20.30 do 21.45. Zaradi omejitve skupin vam svetujemo predvpis skupine po telefonu 349-7386823 ali e-pošti slo-van@fastwebnet.it. SKLAD SERGIJ TONČIČ vabi na slovesno podelitev nagrade »Zlato zrno« za umetniške dosežke. Na njej bodo s svojimi stvaritvami predstavljeni letošnji nominiranci: Riccardo Baldas-sarri, Nikla Petruška Panizon, Patrick Quaggiato, Martin Turk. Imenovan bo nagrajenec leta 2008. Vabljeni v Narodni dom, Ul.Filzi 14 - v petek, 20 junija, ob 18. uri. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: Poletne centre za otroke od 1. do 12. leta starosti. Kolonijo v Domu Planinka (Pohorje) za otroke/mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Kolonijo v Domu Špa-dici (Poreč) za otroke/mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe razpoložljivih mest, na sedežu Združenja v Ul. Gin-nastica 72 (Tel.: 040573141). VAŠKA SKUPNOST PRAPROT organizira 21. in 22. junija »34 šagro v Pra-protu«. V soboto, 21. junija, ob 15. uri odprtje kioskov in tekma v briškoli, ob 15. ure dalje taborniški kotiček z »RMV« - gozdna šole, igre in animacije za otroke; od 23. ure ples z ansamblom »Kraški kvintet in Braco Koren«; v nedeljo, 22. junija, ob 14. uri odprtje kioskov; ob 19. uri nastop otroške plesne skupine »SKD Vi-gred« in mladinske plesne skupine »AŠKD Kremenjak«; ob 20. uri ples z ansamblom »Modri Val«. ŠD PRIMOREC prireja športni praznik na nogometnem igrišču na Griži v Trebčah v soboto, 21. in v nedeljo, 22. junija, ko bo ob 18. uri na sporedu koncert vaške Godbe Viktor Parma. Ples z ansambli Suvenir in Oasi. Delovali bodo dobro založeni kioski. Vabljeni! GLASBENA MATICA vabi na glasbeno delavnico »Easy guitar«, ki bo potekala od 30. junija do 6. julija v Ljudskem domu v Trebčah v sklopu 10. festivala kitare »Kras«. Delavnica je namen- jena začetnikom od 7. leta dalje, ki bodo spoznali hkrati kitaro in angleški jezik z igranjem, petjem, recitiranjem in likovnim ustvarjanjem. Delavnico vodi Dario Viviani s sodelavkami in animatorkami. Prijavnice zbirajo na Glasbeni matici do 22. junija. KRUT obvešča, da za skupinsko letovanje na Malem Lošinju od 22. junija do 2. julija sta prosti dve mesti (dvoposteljna soba). Za podrobnejše informacije naj se zainteresirani zglasi-jo čim prej na sedežu krožka, Ul Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Knjižnica Dušana Čer-neta vabita v ponedeljek, 23. junija, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, v Trstu, na predstavitev Bibliografskega kazala Mladike 1957-2006. Sodelujeta dr. Rozina Švent in avtorica kazala Magdalena Pahor. Ob tej priložnosti bodo tudi predstavili Slovensko bibliografijo za Kanado (18322007), ki jo je uredil Marjan Pertot in je izšla lani pri založbi Mladika. Začetek ob 20.30. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 23. junija, ob 21. uri na šempolajski kal na tradicionalno kresovanje. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno sedišče »Kratkohlačnik 2008« na Proseku od 7. julija do 1. avgusta, od 8. do 17. ure. Informacije in vpis do 23. junija v jutranjih urah na Sklad Mitja Čuk - Proseška ul. 131 -tel. 040-212289. AŠD MLADINA obvešča, da bo v torek, 24. junija, v domu A. Sirk v Križu redni občni zbor, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. ŠD KONTOVEL vabi na tradicionalno »Ribado«, ki bo v torek, 24. junija ,od 19.30 dalje, na odprtem igrišču na Kontovelu. Nastopile bodo najmlajše ritmičarke, sledil bo športno-glasbe-ni program. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v sredo, 25. junija, ob 18. uri, nastop na Predmeji. Odhod avtobusa iz Pa-drič ob 16. uri. AŠD POLET vas vljudno vabi na 40. redni občni zbor A.Š.D. Polet, ki bo v četrtek, 26. junija, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju, na kotalkališču na Pikelcu, Re-pentabrska ulica na Opčinah. Dnevni red je naslednji: Poročilo upravnega sveta, poročilo odgovornih za sekcije, blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora in razrešnica, pozdrav gostov in razprava, izvolitev novega odbora, razno. Sledila bo skromna zakuska. SK DEVIN sklicuje 34.redni letni občni zbor, ki bo na sedežu društva v Sliv-nem v petek, 27.junija 2008. Prvi sklic ob 20.uri, drugi ob 20.30. Toplo vabljeni vsi! ŽUPNIJA SV. KRIŽ pri Trstu namerava v sodelovanju z mladimi animatorji iz Slovenije in s šolskimi sestrami De Notre Dame organizirati »Oratorij« za osnovnošolske otroke in dijake nižje srednje šole, od ponedeljka, 14. julij do petka 18. julija, v Slomškovem domu v Sv. Križu. Vsi, ki se zanimate za ta oratorij se priglasite čimprej na tel. št.: 040-220693 ali 347-9322123, kjer boste dobili vse ostale informacije. Lahko si Slomškov dom pridete tudi ogledat. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira avtobusni prevoz Opčine-LJ-Opčine za ogled nastopov na Evropskem pokalu Cheerleadinga, ki bo 5. in 6. julija v hali Tivoli. Vabimo člane, prijatelje in simpatizerje naj se čimprej javijo na tel.št. 349-7597763 (Nastja) ali na info@cheerdancemil-lenium.com. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI »Poletni intenzivni plesni teden« za otroke od letnika 1998 do letnika 2004 v telovadnici pri Banih v dveh terminih: od 25. do 29. avgusta ter od 1. do 5. septembra. Vpis in info na tel. št. 04 -226332 ali na info@cheerdancemil-lenium.com. NARODNA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo odprta s poletnim urnikom od ponedeljka, 30. junija do petka, 29. avgusta od 8. do 16. ure. Zaradi poletnega dopusta bo zaprta od ponedeljka, 28. julija do četrtka, 14. avgusta. OBČINA DOLINA - Odborništvo za Socialno službo organizira od 7. do 14. septembra letovanje v Riminiju za občane, ki so dopolnili 60. leto starosti. Vpisovanje bo potekalo v Ana-grafskem Uradu od 16. do 30. junija s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.15, ponedeljek in sreda popoldne od 14.30 do 16.45. Stroški letovanja v breme udeležencev se določajo na podlagi dohodkov. Prošnji je treba priložiti sledečo dokumentacijo: Kopijo davčnih dohodkov za leto 2007 (730/2008 ali UNICO/2008 ali CUD/2008); kopijo zdravstvene izkaznice; izjavo o primernem zdravstvenem stanju za letovanje na ustreznem obrazcu, ki ga pripravi Občina. Vpis bo veljaven samo, ko bo predložena vsa zgoraj navedena dokumentacija. OBČINSKA UPRAVA REPENTABOR sporoča, da bo v prostorih otroškega vrtca na Colu v obdobju od 30. junija do 11. julija, poletni center namenjen otrokom od 3. do 10. leta starosti. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Info: 040-327335. VINOTEKA V ZGONIKU vabi na ogled fotografske razstave »Schengenska meja - zgodovinski december 2007«. Razstavljata: Boris Prinčič in Bogdan Macarol ter na ogled razstave kamnitih izdelkov Sandija Šuca. Razstava bo odprta do 30. junija, od 18. do 21.ure, razen v ponedeljkih. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. Kosir vabi člane in prijatelje na redno sejo v petek, 4. julija, v Gregorčičevi dvorani v Ul. S. Francesco 20. Obveščamo vas, da se bomo kasneje podali na zasluženi dopust. OBČINSKA UPRAVA REPENTABOR obvešča domače ustvarjalce na področju slikarstva, fotografije, oblikovanja kamnitih izdelkov in drugih del, ki želijo sodelovati na razstavi krajevnih umetnikov in ustvarjalcev v sklopu Praznika terana in pršuta v Du-tovljah (16. in 17. 8.), da se prijavijo na občinskem tajništvu najkasneje do četrtka, 10. julija letos. ARTEDEN/08- mednarodni likovni teden v organizaciji SKD Lonjer-Kati-nara, v njegovem okviru tudi likovna delavnica za osnovnošolce od 14. do 18. julija v jutranjih urah v ŠKC v Lon-jerju pod mentorstvom umetnice Vesne Benedetič. Informacije in vpisovanje na tel.št. 3335062494. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN JSKD prirejata 4. Mednarodni mladinski godbeniški laboratorij namenjen godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Odvijal se bo v Dijaškem domu v Portorožu od 20. julija do 26. julija 2008. Dodatne informacije nudi Z SKD (tel. št. 040635626). KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko letovanje na Malem Lošinju od 31. avgusta do 7. septembra. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MILČINSKI organizira naslednje poletne tabore: biološki »Morska zvezda« v Piranu, do 21. junija (od 4. razreda dalje); krasoslovni »Netopir« v Postojni, od 22. do 27. junija (od 10. do 14. leta); jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sevnem, od 29. junija do 5. julija (od 10. do 15. leta) slovenščina in jahanje; Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani, od 6. do 11. julija (od 2. razreda dalje); angleški »Jezikajte!« v Postojni, od 24. do 29. avgusta (od 8. do 15. leta); računalniško in šahovsko delavnico »Mišk@« v Trstu, od 1. do 5. septembra (od 3. razreda dalje). Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751, ali mobi: 320-2717508 (Tanja) in po e-pošti: franmilcinski@gmail.com. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da mora učno osebje, ki je pogojno vključeno v pokrajinske lestvice (bivše permanentne) za šole s slovenskim učnim jezikom tržaške pokrajine, najkasneje do 30. junija, Uradu za slovenske šole v ulici S. Anastasio, 12, predstaviti osebno izjavo o pridobitvi usposobljenosti za poučevanje na osnovni šoli ali habilitacije, ki je predvidena za otroški vrtec ali za posamezne natečajne razrede. Do istega dne lahko tudi kandidati, ki so že polnopravno vključeni v zgoraj omenjene lestvice, predstavijo istemu uradu morebitne nove naslove za poučevanje podpornega pouka. Pridobljeno specializacijo za podporni pouk lahko do 1. julija Uradu za slovenske šole predstavijo tudi kandida- ti, ki so v lestvicah rednih natečajev, da se tako vključijo v posebne sezname za poučevanje podpornega pouka, ki so priloženi še veljavnim lestvicam rednih natečajev. Obrazce za predstavitev prošnje lahko Interesenti dobijo na tajništvih posameznih šol ali na Uradu za slovenske šole, ki je tudi na razpolago za morebitna pojasnila. 0 Mali oglasi KUŽEK SREDNJE RASTI išče novega gospodarja. Tel. 040-200210 ali 3332084985. LJUBITELJU ŽIVALI podarim, 2 meseca staro mucko, samičko, črne barve. Tel. na št.: 333-9448295. ODDAM opremljeno stanovanje v novi samostojni hiši - velikost 115 kv. metrov (2 spalnici, 2 kopalnici, velika dnevna soba, kuhinja, 2 terasi) in 90 kv. metrov podstrešja in del vrta z lastnim vhodom, za 500,00 evrov mesečno + stroški z možnostjo odkupa. Stanovanje se nahaja v Divači! Prosto od 20. junija. Tel.: 346-0441133. PODARIM SIMPATIČNE MUCKE ljubitelju živali. Tel. št. 040-9278193. PRODAM AVTOMOBIL peugeot 206 CC. Tel. 040 - 291143. PRODAM BOX GARAŽO za dva avtomobila v bližini komercialnega centra Il Giulia. Primerno tudi kot skladišče. Telefonirati ob uri obedov na št. 040566353. PRODAM DVOSOBNO STANOVANJE s prostorno kuhinjo, kopalnico in širokim hodnikom v centru Rojana. Tel. 329-0267529 od 12. do 15. ure. PRODAM KOZO z mladičem (Saa-nen), tel. 335-6121077. PRODAM staro pando v dobrem stanju, cena po dogovoru. Klicati ob uri kosila (od 12. do 14. ure) na tel.: 040392886. V JAMLJAH DAJEMO V NAJEM starejšo hišo z vrtom. Zainteresirani pokličite na tel. 0481-419993 ali 3358006548 v večernih urah. S Poslovni oglasi STANOVANJE OPČINE prodajamo. Tel. 347-8042683 Id Osmice OSMICO smo odprli pri Terčonovih v Mavhinjah 42. Tel. 040-299450. Toplo vabljeni! DARIO IN JELKA sta odprla osmico v Ricmanjih. IVO IN ANDREJ sta v Slivnem odprla osmico. Tel.: 040-200415. OSMICO je odprla družina Briščak v Praprotu 19. OSMICO smo odprli pri Jurčevih v Ce-rovljah 30. PRI ŽUPANOVIH je osmica, Medja Vas 1 . Tel. 040-208367. V REPNU na orešju, ima družina Ška-bar odprto osmico. Tel. 040-327044. Toplo vabljeni! V SALEŽU n'Puljh je Just Fabjan odprl osmico. V ZGONIKU je odprl osmico Lojze Fur-lan. Tel. št.: 040-229293. VSAKOLETNA OSMICA NA KATINA-RI PRI NADLIŠKOVIH je odprla svoje duri, Margaret in Boris Mihalič skupaj z družino bomo veseli vsakega obiska. Prispevki V spomin na Vinkota Ražma daruje sosedje in prijatelji 80,00 evrov za ŠD Zarja in 50,00 evrov za SKD Lipa. V spomin na Leukota Franca daruje Renato Jazbec 30,00 evrov za balinarsko sekcijo ŠD Sokol. Namesto cvetja na grob Alda Ober-danka darujeta Tatjana in Rinaldo Čač z družinama 50,00 evrov za COŠ Pinko Tomažič v Trebčah. V spomin na Vlasto Batagelj Legiša darujejo njene učenke Lidja, Helena, Dorica, Alma 70,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Stojana Pertota darujeta Stojan in Andrej Udovič z družinama 50,00 evrov za VZPI-ANPI. Namesto cvetja na grob Silkota Ražma daruje Ema Križmančič 10,00 evrov za cerkev v Bazovici. 12 Torek, 17. junija 2008 KULTURA / mittelfest - V Milanu predstavitev letošnje 1 7. izvedbe Čas - vezna nit spektakularnega festivala Vrsta premier, ugledni gostje, izvirne postavitve in več evropskih umetnikov - V Čedadu od 19. do 21, julija Vrsta svetovnih in državnih premier, ugledni gostje, izvirne postavitve in kar nekaj povratkov pomembnih evropskih umetnikov, so le nekatere značilnosti, ki bodo zaznamovale čedajski Mittelfest 2008. Sedež avstrijskega kulturnega foruma v Milanu je včeraj gostil osrednjo, državno predstavitev letošnje 17. izvedbe, ki bo potekala v Čedadu med 19. in 27. julijem. Izložba srednjeevropske odrske in seveda glasbene produkcije, ki je z velikim pogumom, še za časa Varšavskega pakta, znala približati tudi italijanskemu občinstvu to, kar se mu je kljub bližini zdelo še tako zelo oddaljeno, bo torej tudi letos ponudila vrsto nadvse zanimivih trenutkov. Vezna nit gledališkega, plesnega, lutkovnega in glasbenega dogodka, ki predstavlja hkrati tudi stičišče med vzhodom in zahodom, bo tokrat »čas, kot osrednje gonilo človeškega življenja«, kot je včeraj obrazložil Moni Ovadia, ki bo letos zapustil krmilo čedaj-skega poletnega kulturnega dogodka. Eden Mittelfestovih ključnih dogodkov bo na sporedu v ponedeljek, 21. julija, ko bo na odru videmskega gledališča Giovanni da Udine nastopil starosta svetovne baletne scene Mihail Barišnikov. Publiki bo predstavil najnovejši balet »Three duets«, ki ga bo samo nekaj dni prej premierno prikazal v Atenah. Med dragulji letošnje izvedbe pa bo prav gotovo tudi povratek velikega slovenskega režiserja Tomaža Pandurja. Človek, ki je s svojo dokaj revolucionarno vizijo teatra in gledališke umetnosti znal očarati publiko vsega sveta, bo tudi v soboto 26. julija, v delu Kaligula še enkrat dokazal moč gledališke vizije, kjer spektakularnost postane pravi medijski fenomen in cilja na gledališče novega tisočletja. Dogodek, ki ga nikakor ne gre zamuditi pa bo na vrsti tudi v petek, 25. julija, ko bo v cerkvi svetega Frančiška v Čedadu koncert Esme Redzepove, kraljice ciganske glasbe. Makedonska umetnica, ki je bila pred leti tudi nominirana za Nobelovo nagrado za mir, bo tako predstavila tradicionalno cigansko, a tudi balkansko glasbo. Četudi z drugega konca sveta, ki pa ga je ravno tako vojno dogajanje docela pretreslo, bo v četrtek, 24. julija, dospel osemindvajsetletni palestinski glasbenik Ramzi Aburedwan, čigar podobo je nek fotograf leta 1987 ovekovečil med metanjem kamenja v izraelska oklopna vozila. Aburedwan je danes glasbenik, ki je doštu-diral v Franciji in danes koncertira po vsem svetu, hkrati pa vodi tudi glasbene šole v palestinskih taboriščih in na zasedenih ozemljih. Zelo številčno bo letos zastopana italijanska gledališka scena, ob kateri pa bo zaživela tudi vrsta srbskih, romunskih, čeških, hrvaških in slovenskih produkcij. V nedeljo, 20. julija, bo tako na vrsti kopro-dukcija Slovenskega stalnega gledališča v režiji Janusza Kice, v kateri nastopa tudi ena najpriljubljenejših slovenskih igralk Silva Čušin. V četrtek, 24. julija, pa bo čedajska športna palača gostila enega od mejnikov slovenskega teatra, delo Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, Dušana Jovanoviča, ki je bilo premierno predstavljeno 29. oktobra 1969 v Viteški dvorani ljubljanskih Križank. Gledališka postavitev, ki je bila hkrati politični protest in prva slovenska multime-dijska predstava, bo v Čedadu zaživela v produkciji teatra Maska. Ravno ta predstava je vključena v poseben sklop letošnjega Mittelfesta, Krhke bodočnosti (Fragili futuri), ki so jo prireditelji posvetili še ne tridesetletnim igralcem in režiserjem, ki bodo v Čedadu lahko dokazali česa so sposobni. Izredni dogodek 2008, ki ga bodo tudi letos uprizorili v kamnolomu pod Ma-tajurjem, pa bo glasbeni večer, na katerem bodo ob Moniju Ovadiiji sodelovali glasbeniki Enzo Jannacci, Gualtiero Bertelli, Caparezza, Banda Osiris, Ginevra Di Marco, Grazia Di Michele, Yo Yo Mundi, Kosovni Odpadki, Alessio Lega in starosta italijanskih trubadurjev, Giovanna Marini. Ena od predstav - A cento metri comincia il bosco - bo povzeta po delu ravno včeraj umrlega pisatelja iz Asiaga, Maria Rigoni Sterna. (Iga) Zaščitni znak -logos letošnjega Mittelfesta književnost - Slovo velikega pisatelja in ljubitelja narave Umrl je Mario Rigoni Stern Med njegovimi knjigami je najbolj znan roman "II sergente nella neve" Mario Rigoni Stern je odšel v 86. letu starosti. Umrl je v rojstnem Asiagu, kjer je vseskozi živel V 86. letu starosti je v rojstnem Asiagu pri Vicenzi, kjer je vseskozi živel, umrl Mario Rigoni Stern, eden največjih sodobnih italijanskih pisateljev. Umrl je v ponedeljek, včeraj so ga že pokopali, družina pa je žalostno novico sporočila javnosti šele po pogrebu. Rigoni Stern je preživel otroštvo med pastirji in gozdarji na visoki planoti Asiago, kjer še vedno govorijo starodavno nemško narečje. Leta 1938 je kot rekrut pristopil k alpincem in postal narednik. Bojeval se je v Franciji in v Rusiji, po kapitulaciji Italije je bil do konca vojne v nemškem ujetništvu. Leta je 1953 mu je za lož nik Ei nau di na po -budo Elia Vittorinija izdal roman "Il sergente nella neve" (Narednik v snegu), ki je še danes njegova naj- bolj prodana in brana knjiga. Gre dejansko za avtobiografski roman, ki govori o trpkih razmerah italijanskih vojakov med okupacijo Sovjetske zveze. Rigonijev stil je antireto-ričen in razkriva veliko ljubezen do sočloveka, ki se pri njem udejanja tudi v odnosu do narave in živalskega sveta. Pokojni pisatelj je bil vse življenje antifašist in do njegove tragične smrti velik prijatelj Prima Le-vija. Svoje izkušnje na ruski fronti je Rigoni Stern opisal tudi v drugih romanih in zgodbah, v katerih je izpostavljal tragiko in popolno nesmiselnost vsake vojne. Veliko svojih književnih del je posvetil naravi in živalim ter rojstnemu Asiagu. »Za naše kraje pomeni njegova smrt velikansko izgubo,« je smrt Rigonija Sterna komentiral župan Asiaga Andrea Gios, ki izpostavlja njegov mednarodni sloves. »Bil je pisatelj svetovnega formata, ki bi si zaslužil nobelovo nagrado,« meni pisatelj Ferdinando Camon. Pokojni je bil kla sič ni pi sec in pri po ved -nik, ki je s pre pro sti mi in vsem raz -umljivimi besedami opisoval velike življenjske zgodbe malega človeka. Sinočnje internetske izdaje največjih italijanskih časopisov pišejo, daje Italija izgubila enega najbolj prodornih pisateljev zadnjih let. Nje go vo us peš ni co " Il ser gen te nella neve" so kmalu po izdaji uvrsti li v urad ne šol ske pro gra me, ro -man pa so prevedli v številne jezike. Rigoni Stern je, kljub slavi, ostal vedno preprost prebivalec Asiaga, sin tamkajšnjih gozdarjev. m.ovadia »Gledališče predvsem ogromna delavnica« »Samo takrat, ko bo Italija razumela, da predstavlja ravno kultura osrednje gorivo, se pravi bogastvo te države in bo v kulturo tudi sistematično investirala, bomo lahko rekli, da živimo v zreli državi. Žal se to ne dogaja«. Tako je včeraj dejal umetniški vodja če-dajskega Mittelfesta, Moni Ovadia, čigar petletni mandat se ravno ob priložnosti letošnje sedemnajste izvedbe iz-te ka. Tako se je dogajalo tudi pri Mit-telfestu, čeprav, kot je še obrazložil Ovadia, »nam je vedno uspelo izpeljati zelo dobre izvedbe. Za to se moram zahvaliti bivšemu guvernerju Illyju, ki mi je osebno zaupal in me povabil zraven, bivšemu odborniku Antonazu, ki mi je vselej pomagal in sodirektorju Mariu Brandolinu, brez katerega bi ne uspel izpeljati niti ene izvedbe.Hvaležen pa sem tudi vsem ostalim sodelavcem (med njimi je tudi umetniški vodja SSG Marko Sosič), ki so mi bili v veliko pomoč tudi pri sestavitvi letošnjega sporeda«. Letošnji spored sovpada tudi z zaključkom vašega triletnega mandata. Kako ocenjujete opravljeno delo? »S tem kar smo storili v preteklih letih sem zelo zadovoljen. Nasledil sem Giorgiu Pressburgerju, ki je s svojim dolgoletnim umetniškim vodstvom omogočil čedajski poletni gledališki izložbi izjemen ugled. Mittelfest je namreč zame eden zadnjih festivalov, ki živi še danes v duhu, s katerim je bil ustanovljen. Čedad omogoča srečanje z najžlahtnejšo platjo gledališkega ustvarjanja; se pravi obrtništvom. Zame je gledališče predvsem ogromna delavnica, v kateri sodelujejo odrski delavci, režiserji in igralci, ki so v bistvu oblikovalci človeške duše in se pri tem pošteno namučijo. (IG) stan winston Smrt mojstra posebnih efektov LOS ANGELES - V svoji hiši v Mali-buju je v soboto po dolgotrajni bolezni umrl mojster posebnih efektov in večkratni os-karjevec Stan Winston. Star je bil 62 let. Zaslužen je bil za to, da so na velikih platnih zaživeli številni fantazijski liki. Enega od štirih oskarjev je prejel za Jurski park Stevena Spielberga. Winston je ustvaril nekatere najbolj fascinantne vizualne efekte v zgodovini filma, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Brez njega dinozavri iz Jurskega parka, vesoljci iz Aliensa, roboti iz Terminator-ja in Edvard Škarjeroki ne bi zaživeli na filmskem traku. Bil je pionir v stapljanju resničnih posnetkov z računalniškimi podobami. »Zabavna industrija je izgubila genija, jaz pa enega boljših prijateljev,« je ob vesti o Winstonovi smrti dejal guverner Kalifornije Arnold Schwarzenegger, ki je z Win-stonom sodeloval pri filmih o Terminator-ju. »Stanovo delo in štirje oskarji govorijo sami zase in bodo večno ohranjali spomin nanj.« (STA) / SVET Torek, 17. junija 2008 13 bližnji vzhod - Po več mesecih trdih pogajanj s posredovanjem Egipta Izrael in Hamas dosegla dogovor o prekinitvi ognja Premirje bo stopilo v veljavo jutri ob 2.30 po našem času - Izrael pripravljen tudi na novo krizo KAIRO - Izrael in palestinska oborožena gibanja, vključno z gibanjem Hamas, ki že leto dni nadzoruje območje Gaze, so dosegli dogovor o prekinitvi ognja na območju in okoli Gaze, so včeraj sporočili viri iz Egipta, ki je posredoval med stranema. Prva etapa prekinitve ognja, ki je rezultat mesecev trdih pogajanj, bo v veljavo stopila v četrtek ob 2.30 po srednjeevropskem času, je sporočil egiptovski predstavnik. "Palestinska in izraelska stran sta sprejeli prvo etapo obojestranskega in hkratnega obdobja miru, ki se začenja v četrtek," je izjavo omenjenega vira povzela egiptovska tiskovna agencija Mena. Egipt je več mesecev posredoval v posrednih pogovorih med Izraelom in glavnimi palestinskimi oboroženimi skupinami, katerih cilj je zagotoviti premirje in odpraviti že leto dni trajajočo blokado območja Gaze, katerega prebivalstvo je odvisno od tuje pomoči. Izrael je dal vedeti, da je premir- ju pripravljen dati možnost, a je hkrati poudaril, da svoje sile pripravlja na morebitno kopensko ofenzivo, katere cilj bo po ra zi ti Ha mas, če bo do go vor z oboroženimi palestinskimi skupinami pro pa del. Visoki predstavnik izraelske vojske je še pred objavo novice v Egiptu vče raj tu di po uda ril, da bo pre ki ni tev ognja imela omejitve. "Če bo s Hama-som in terorističnimi skupinami na območju Gaze dosežena prekinitev ognja, bo ta le začasna in krhka," je izjavil ome nje ni vir. Izrael je v pogovorih tudi vztrajal, da mora prekinitev ognja vključevati ustavitev tihotapljenja orožja na območje Gaze iz Egipta. Hamas je na drugi strani poudarjal, da bo prekinitev ognja vključevala odpravo blokade Gaze in odprtje mejnih prehodov. Do včerajšnje napovedi prekinitve ognja je sicer prišlo na dan, ko je bilo v izraelskih zračnih napadih na območje Gaze ubitih šest Palestincev, več pa ranjenih. (STA) Palestinski bojevniki Islamskega džihada ansa francija - Predsednik potrdil vrnitev Francije v integrirano Natovo vojaško poveljstvo Sarkozy pozval k vzpostavitvi skupnih evropskih obrambnih sil PARIZ - Francoski predsednik Nicolas Sarkozyje včeraj pozval k vzpostavitvi skupnih evropskih vojaških sil za posredovanje, ki bi jih sestavljalo 60.000 vojakov. V nagovoru pred 3000 francoskimi vojaki pa je tudi potrdil, da se bo Francija kmalu pridružila Natovemu integriranemu vojaškemu poveljstvu. V nagovoru pred 3000 francoskimi vojaki v Parizu je Sarkozy pozval k oblikovanju "modernih, fleksibilnih in učinkovitih" evropskih sil za posredovanje, ki bi omogočale Evropejcem skupno vlogo pri evropski obrambni politiki in ki bi bile sposobne kjerkoli na svetu delovati najmanj leto dni. Francija tako predlaga, da bi EU oblikovala lastne strukture za načrtovanje in izvedbo vojaških operacij, čemur sicer nasprotuje Velika Britanija. Slednja se namreč boji, da bi se take strukture prekrivale z zvezo Nato in ji predstavljale celo konkurenco. Sarkozy je sicer evropsko obrambno politiko določil tudi kot eno od prioritet francoskega predsedovanja EU, ki ga bo Francija od Slovenije prevzela 1. julija. Sarkozyje Evropo ob tem pozval, naj oživi svojo obrambno industrijo, da bi s tem oblikovali velike proizvajalce orožja, ki bili lahko konkurenčni tudi na svetovnem trgu. "Ni druge izbire," je dejal Sarkozy in spomnil, da je ameriška obrambna industrija šestkrat večja od evropske. Francoski predsednik je ob tem tudi potrdil, da se bo Francija kmalu ponovno pridružila Natovemu integriranemu vojaškemu poveljstvu, ki ga je zapustila leta 1966. Ob tem je Sarkozy poudaril, da bodo francoske jedrske sile ostale pod strogim državnim nadzorom. "Lahko obnovimo odnose z Natom, ne da bi se pri tem bali za našo neodvisnost in brez tveganja, da bi nas kdo proti naši želji potisnil v vojno," je Sarkozy dejal v nagovoru ob predstavitvi nove francoske obrambne strategije. Ob tem je poudaril, da ni razloga, da se Francija ne bi pridružila Natovim vojaškim strukturam, in izrazil željo po "bolj evropskem Natu". Po Sarkozyjevih besedah mora Francija tudi ohraniti svobodo, da sama odloča o tem, ali bo svoje vojake poslala v določeno vojaško operacijo ali ne. "Če se Francija vrne k svoji popolni vlogi v Natu, bo v zavezništvu več prostora za Evropo. Rad bi bolj evropsko zavezništvo. Razložite mi, kako naj Nato postane bolj evropski brez Francije?" je bil odločen Sarkozy. Francoski predstavniki so napovedali, da bi se Francija Natovemu integriranemu vojaškemu poveljstvu lahko priključila prihodnje leto z imenovanjem francoskih generalov v Natovo vojaško poveljstvo in v Natov odbor za vojaško načrtovanje. Medtem je francoska levičarska opozicija že kritizirala to potezo, češ da ta le potrjuje premik francoske zunanje politike pod Sarkozyjevim vodstvom k bolj proameriš-kim stališčem, s tem pa tudi izgubo samostojnosti. Na drugi strani je napoved vrnitve v integrirano vojaško poveljstvo zavezništva že pozdravil generalni sekretar zveze Nato Jaap de Hoop Scheffer. Ob tem je de Hoop Shefferjev tiskovni predstavnik James Appathura- i pojasnil, da je zgolj od Francije odvisno, kdaj in kako bo obnovila svojo popolno udeležbo v strukturah Nata. (STA) Nicolas Sarkozy Hrvaška in Turčija napredovali na poti v EU LUXEMBOURG - Hrvaška in Turčija sta včeraj v Luksemburgu pod slovenskim predsedstvom za dva koraka napredovali na poti v EU pred negotovim obdobjem francoskega predsedovanja po zavrnitvi Lizbonske pogodbe na Irskem. Evropska komisija sicer poudarja, da je prav zadnji napredek Hrvaške in Turčije dokaz, da širitvena politika EU ni odvisna od Lizbonske pogodbe. Hrvaška lahko postane članica EU tudi brez Lizbonske pogodbe, je v imenu slovenskega predsedstva zatrdil minister Dimitrij Rupel, ki je vodil pristopni konferenci s Hrvaško in Turčijo. "EU je pripravljena na Hrvaško, želimo si, da bi bila Hrvaška čim prej pripravljena na EU," je poudaril. Vprašanje Turčije pa je bolj zapleteno, saj je znano, da Francija nasprotuje njenemu polnemu članstvu v EU. V Franciji nova stavka proti vladnim reformam PARIZ - V Franciji je včeraj znova potekala stavka proti predlaganim reformam francoskega predsednika Nico-lasa Sarkozya na področju 35-urnega delovnega tedna in pokojninskega sistema, ki sta jo sklicala dva največja francoska sindikata. Zaradi stavke je bil po vsej državi nekoliko oviran javni prevoz. Največja francoska sindikata CGT in CFDT, ki sta se jima pridružila tudi sindikata Sud in FSU, najpomembnejši sindikat šolnikov, želita s stavko izraziti nestrinjanje s predlogom vladnega ukrepa, ki bi podjetjem omogočal pogajanje o delovnem času neposredno z zaposlenimi. Pri tem vlado obtožujejo, da je lagala sindikatom in da želi delovni čas podaljšati na prikrit način. Poleg tega želijo izraziti nasprotovanje reformi pokojninskega sistema, saj je vlada predstavila načrte za podaljšanje delovne dobe za delavce, ki bi želeli biti upravičeni do polne pokojnine. V eksploziji avtomobila bombe v Bagdadu 51 mrtvih BAGDAD - V eksploziji avtomobila bombe na avtobusni postaji v šiitskem delu severnega Bagdada je bilo včeraj ubitih najmanj 51 ljudi, 75 pa ranjenih, so povedali predstavniki iraških varnostnih sil. Najhujši napad v zadnjih osmih tednih se je zgodil v pretežno šiitski soseski Hurija popoldne po lokalnem času. Žrtve napada so odpeljali v več bolnišnic v iraški prestolnici. Po navedbah prič je bil avtomobil bomba parkiran poleg dvonadstropne stavbe s trgovinami in stanovanji. Po eksploziji je izbruhnil tudi požar. Do omenjenega napada je sicer prišlo nekaj ur potem, ko so bili v eksploziji na motornem kolesu skrite bombe na kontrolni točki na severu Bagdada ubiti štirje uporniki. (STA) evropska unija - Slovenski premier predstavil teme zadnjega Evropskega sveta pod slovenskim predsedstvom Janša: V ospredju evropskega vrha irski "ne" Lizbonski pogodbi ter rekordne cene hrane in nafte LJUBLJANA - V središču razprav na prihajajočem vrhu EU bodo negativni rezultat referenduma o ratifikaciji Lizbonske pogodbe na Irskem ter visoke cene hrane in nafte, je na novinarski konferenci povedal predsednik Evropskega sveta, premier Janez Janša. Glede Lizbonske pogodbe ni pričakovati dokončnih rešitev, ampak predvsem analizo razlogov za irski "ne". Kot je včeraj v Ljubljani zatrdil predsednik Evropskega sveta, "se življenje v EU zaradi negativnega rezultata na irskem referendumu ni zaustavilo", 'vse normalno deluje", "vendar pa to, da imamo dobre rešitve za danes, še ne pomeni, da smo dobro pripravljeni tudi na jutrišnje izzive". Janša sicer od četrtkovega in petkovega vrha pričakuje predvsem odprto razpravo in konstruktivno izmenjavo stališč, dokončnih rešitev pa ne. Kot je poudaril, potrebujejo sedaj na Irskem čas za natančno analizo razlogov za zavrnitev Lizbonske pogodbe in dobil je zagotovila evropskih kolegov, da bodo ostale države članice Irski pri tem nudile konstruktivno pomoč. Irska je sicer po besedah premiera od- JanezJanša ločena ostati v srcu Evrope, v EU pa tudi obstaja velika stopnja soglasja, da se nadaljuje z Evropo ene hitrosti. Obenem je Janša izrazil prepričanje, da se bo proces ratifikacije Lizbonske pogodbe nadaljeval, in dodal, da so podobnega mnenja tudi ostali evropski voditelji. Ob tem pa je Janša tudi izpostavil, daje treba spoštovati pravico vsake države članice EU, velike ali majhne, da sama izbere način ratifikacije evropskih pogodb. To je zelo pomembno in rešitve je treba iskati v tem okviru, kar sicer včasih vzame več časa, vendar pa je 50-letna zgodovina EU pokazala, da si je včasih dobro vze- ti več časa, je poudaril. Razlogov za to, da so Irci Lizbonsko pogodbo zavrnili, je bilo po besedah Janše več, nekateri sploh niso bili povezani s samo pogodbo, in bistveno je, da se jih sedaj podrobno preuči. Na vprašanje, kako bi utegnil irski referendum preprečiti nadaljnjo širitev EU, je Janša dejal, da trenutno ni nobene države kandidatke, ki bi pričakovala vstop v EU v roku leta, leta in pol, zato zastoj v ratifikaciji Lizbonske pogodbe širitve neposredno ne ogroža. "Preden bo kakšna od držav kandidatk dokončno zrela za odločanje o članstvu, bo najdena tudi rešitev za Lizbonsko pogodbo," je zatrdil. Sicer pa je Janša poudaril, da z dnevnega reda zaradi irskega "ne" ni bila odstranjena nobena točka ter da bo glavnina vrha še vedno posvečena posledicam hitre rasti cen nafte in hrane ter posledično inflacijskim pritiskom EU. "V EU imamo na mizi še vrsto drugih zadev, ki jih rešujemo in jih lahko rešujemo tudi brez uveljavitve Lizbonske pogodbe," je zatrdil. "Vzpostavili bomo učinkovito pot za reševanje teh problemov," je poudaril Jan- ša in pri tem izpostavil vzpostavitev sistema spremljanja rasti cen hrane v Evropi in - takšen je predlog - tudi širše mednarodno. Vzrokov za visoke cene hrane je veliko, kot glavnega pa je Janša izpostavil povečanje povpraševanja zaradi rasti svetovnega prebivalstva in višjega standarda v nekaterih zelo obljudenih državah v razvoju. Kot je opozoril, je ta razlog trajen in ne začasen. Tudi glede cen nafte, ki so že presegle realne vrednosti iz konca 70. let 20. stoletja in so najvišje v zgodovini, je Janša ocenil, da je osnovni vzrok naraščanje povpraševanja, predvsem zaradi hitre rasti indijskega in kitajskega gospodarstva. "Naš cilj na Evropskem svetu je, da poenotimo stališča glede pristopa do kratko, srednje-in dolgoročnih ukrepov," je dejal premier, a poudaril, da si ne delajo utvar: rasti cen hrane in nafte ni možno znižati čez noč, poleg tega pa se tudi dolgoročno verjetno ne moremo vrniti na raven "starih dobrih časov poceni energije". Sicer pa je poleg ukrepov takojšnjega blaženja učinkov drastičnega naraščanja cen potrebna tudi strukturno prilagajanje: poleg vzpostavljanja sistema spremljanja rasti cene v Evropi in širše, je Janša tu omenil še pregled delovanja živilske verige ter predvsem inovacije in raziskave pri razvoju kmetijskega sektorja v smeri njegove večje učinkovitosti. Glede biogoriv je dejal, da njihova proizvodnja ne vpliva bistveno na rast cen hrane v Evropi, saj se v ta namen v EU uporabljata le dva odstotka obdelovalnih površin, vendarle pa odgovor ni v povečevanju teh površin, ampak v proizvodnji biogoriv druge generacije. Na vrhu konec tedna bodo poleg tega potrdili pomembne dosežke pri konkretizaciji evropske perspektive Zahodnega Balkana, kar je bila ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja. Ob tem je Janša izpostavil, da je Sloveniji tudi "uspelo izpogajati praktično enotnost EU v naslavljanju občutljive situacije" po februarski razglasitvi neodvisnosti Kosova. Voditelji bodo poleg tega na zadnjem vrhu pod taktirko Slovenije kot predsedujoče EU tudi potrdili vstop Slovaške v območje z evrom s 1. januarjem 2009. (STA) 1 4 Sreda, 18. junija 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it m* i ■ i i « v ■ m ^ M w _» i ■ w i. i x i i w v ■ c-u ■ v- i \ v v-*...... v-* i j w w ■ ^ u ■ n— w w i ■ v v ■ j v Trgovci in gostinci odločno proti krčenju parkirnih mest Pisali bodo županu in zbirali podpise - Načrt predvideva tudi nov prehod za pešce ob cerkvi Trgovci in gostinci iz ulic San Michele in Tabai nasprotujejo načrtu za prekvalifikacijo štandreškega vaškega središča, ki bi predvidel krčenje parkirnih mest na trgu pred župnijsko cerkvijo. Da bi županu Ettoreju Romo-li izrazili nasprotovanje načrtu, so že pripravili pismo, ki bo na županstvo prispelo v prihodnjih dneh. Funkcionarji goriškega tehničnega urada in načrtovalci so osnutek načrta predstavili prejšnjo sredo na sedežu štandreškega rajonskega sveta. Ob predsedniku rajonskega sveta Marjanu Bresci- i so bili prisotni štandreški župnik, predstavniki zveze VZPI-ANPI ter trgovci in gostinci, ki imajo svoje trgovine oz. lokale v bližini osrednjega trga. Prisotne je takoj zbodlo v oči tlakovanje osrednjega trga, zaradi katerega bi krčili število parkirnih prostorov pred župniš-čem in cerkvijo, medtem ko bi bilo parkiranje še naprej možno na drugi strani cestišča, vendar za manjše število avtomobilov kot danes. Načrtovalci so sicer pojasnili, da bi število parkirnih mest v vaškem središču ostalo nespremenjeno, saj bodo uredili novo parkirišče za cerkvijo. Obljuba ni zadovoljila trgovcev in gostincev, ki menijo, da bi bilo parkirišče za cerkvijo preveč oddaljeno od trgovin in lokalov, ki stojijo ob križišču med ulicama San Michele in Tabai. Na tem območju stojijo namreč gostilna Turri, mesnica, Brasil bar, pekarna, trgovina z računalniško opremo, prodajalna koles, market, brivski salon, cvetličarna in trgovina oblačil. Krajani so prepričani, da bi jih krčenje parkirnih mest pred cerkvijo hudo oškodovalo, saj imajo kupci na voljo vedno manj časa, zato pa želijo parkirati čim bližje trgovinam in lokalom. Po besedah trgovcev in gostincev, ki so domačini in veliko prispevajo k družbenemu življenju v vasi, je pismo županu le prvi korak; pripravljeni so tudi na zbiranje podpisov in druge protestne pobude. Že pred nekaj leti so se štandreški trgovci in gostinci uprli uvedbi enosmernega prometa v ulici Tabai. Tedaj so v manj kot enem tednu zbrali več kot tisoč podpisov. Podobno nameravajo ravnati tudi sedaj. V vasi se je namreč razširila vest o sporni prekvalifikaciji trga, zato pa so številni domačini že izrazili negodovanje in pripravljenost na podpis peticije. Poudarek zasluži tudi okoliščina, da osnutek načrta predvideva odkup oz. razlastitev dela dvorišča gostilne Turri v ulici Piemonte reale, kjer naj bi uredili še nekaj parkirnih mest. Lastnik gostilne je izrazil odločno nasprotovanje zamisli; tako on kot ostali trgovci opozarjajo, da je povsem nesmiselno krčiti parkirne prostore, nato pa razlaščati zemljišča za ureditev novih parkirišč. Načrt prekvalifikacije trga predvideva tudi ureditev prehoda med cerkvijo in igriščem ob župnijski dvorani, ki bi povezoval trga pred cerkvijo in za njo. Soglasje gradnji prehoda bo moral dati gospodarski svet štandreške župnije, v katerem so poleg župnika tudi doma- Glavni trg v Štandrežu bumbaca ŠTANDREŽ - Prekvalifikacija trga je vredna 600 tisoč evrov Načrt še popravljajo Brescia: Trg je življenjskega pomena, treba ga je dodatno poživiti, ne pa povzročiti njegove smrti Prekvalifikacija štandreškega središča je vredna sredstva. 600.000 evrov. Denar bo dala na razpolago dežela, že januarja pa so na goriški občini z javno dražbo določili, da bo preliminarni načrt izdelala začasna podjetniška naveza, ki jo sestavljajo arhitekti in inženirji iz podjetij Asste-caa iz Vidma, Emmeti 70 iz Genove in Treesse iz Gorice. Načrt bodo jutri predstavili goriškemu županu Ettoreju Romoliju, ki ima med svojimi pristojnostmi tudi javna dela. Če bo župan dal zeleno luč, se bo postopek nadaljeval, drugače pa bodo morali načrt spremeniti. Osnutek sicer predvideva, da bodo trg pred cerkvijo in tamkajšnje parkirišče tlakovali s porfirjem ali nabrežinskim kamnom; iz tehničnega urada goriške občine zagotavljajo, da bo število parkirnih mest ostalo nespremenjeno, saj bodo zgradili novo parkirišče za cerkvijo. Hkrati bodo reorganizirali poti, ki vodijo proti šoli in vrtcu, med cerkvijo in igriščem ob župnijski dvorani pa bodo zgradili nov prehod za pešce. Iz goriške občine pojasnjujejo, da načrt ne predvideva razlastitev novih zemljišč, le nekaj pločnikov, ki so v zasebni lasti, pa bo odkupila občina. Načrt bo moral odobriti občinski odbor do konca julija, nato pa ga bodo morali poslati na deželo, saj bodo drugače izgubili finančna Po predstavitvi ter nezadovoljstvu trgovcev in gostincev so v načrt že vnesli nekaj manjših sprememb. Dodali so nekaj parkirnih mest pred cerkvijo, pravkar pa preverjajo, ali bi lahko premaknili drogove javne razsvetljave, ki stojijo pred marketom v ulici San Michele. Na ta način bi namreč pridobili nekaj novih parkirnih mest. Predsednik štandreškega rajonskega sveta Marjan Brescia poudarja, da so trgovine življenjskega pomena za vas, zato pa je treba sodelovati s trgovci pri pripravi projekta za prekvalifikacijo vaškega središča. »Uskladiti je treba različne potrebe in zahteve,« meni Brescia in poudarja, da je treba trg še dodatno poživiti, ne pa povzročiti njegove smrti. Brescia napoveduje, da bodo načrt z vnesenimi popravki ponovno predstavili na javnem srečanju v Štandrežu, ki bo potekalo pred koncem meseca. Dne 20. junija bo zapadel rok razpis, s katerim bodo izbrali načrtovalca drugega obsežnega posega v Štandrežu, kije vezan na prekvalifikacijo vaškega središča. Poseg, ki bo predvidel ureditev ulic Monte Festa in Tagliamento ter gradnjo parkirišč v ulicah Trivigiano, Abetti in Natiso-ne ter ob pokopališču, bo vreden 650.000 evrov. (dr) čini. Prehod bi meril v širino približno dva metra, za površino, ki bi ga morala odstopiti občini, pa bi župnija prejela v zameno zemljišče v občinski lasti, ki se nahaja na drugi strani igrišča. Po novem prehodu bi se lahko sprehajali pešci, primeren pa bi bil tudi za otroške vozičke, za katere je danes pločnik med ulico Tabai in cerkvijo preozek. (dr) TRŽIČ - V še nepojasnjenih okoliščinah ZARADI OKVARE Ponovno vzpostavili radijski signal Zaradi resne okvare na radijskem pretvorniku na Vrhu Sv. Mihaela je bil signal slovenskega Radia TrstA na Goriškem vrsto dni moten ali celo nedosegljiv, kar je sprožilo val negodovanja med ljudmi. Iz RAI-a so včeraj sporočili, da so okvaro v ponedeljek opoldne popravili, za kar je bilo potrebnih več tehničnih posegov. Signal je ponovno vzpostavljen, vendar zaradi dotrajanosti pretvornika, ki je namenjen Goriški, a je od njega odvisno tudi oddajanje na Čedajskem in v Nadiških dolinah, problem ni dokončno rešen. Na RAI-u zagotavljajo, da si po svojih močeh prizadevajo definitivno preprečiti nadaljnje težave, za to pa bodo morali nadomestiti del tehnoloških naprav na pretvorniku; do tega naj bi prišlo čim prej. Obenem tudi opozarjajo, da obvestila o motnjah signala ali okvarah sprejemajo na brezplačni številki 80011555. V minulih dneh je zaradi okvare na radijskem pretvorniku pri odgovornih na RAI-u posegel deželni svetnik stranke Slovenske skupnosti Igor Gabrovec. Pri pristojnem podjetju RAI Way je prejel zagotovilo, da bo dotrajana aparatura nadomeščena s popolnoma novo, ki je že naročena. Pretvornik na Vrhu bumbaca Žrtev spolnega nasilja Utrpelo naj bi ga 14-letno dekle - Sodnik potrdil pripor za 25-letnega mladeniča Iztok Mlakar po Molierovih motivih produkcija Gledališče Koper v sodelovanju s SNG Nova Gorica Režija: VITO TAUFER v četrtek, 19. junija, ob 20.30, Kulturni doni (zitalijanskimi nadnapisi) avtobus Poljane-gostilna (19.20) - Doberdob-cerkev (19.25) - Romjan-cerkev (19.30) Tržič-S.Polo (19.40) - Tržio-b.č. Shell (19.45) - Stivan-nad gostilno (19.50) Jamlje-gostilna (20.00) - Gabrje (20.05) Sovodnje-pri lekarni (20.15) z obrazi svojega časa pokrovitelj IfBS. c f* tTf"/^ t* sezone v Gorici VID vv^ll Lv^-L Spolno nasilje, ki naj bi ga utrpelo 14-letno dekle, še ni povsem pojasnjeno. Zakrivil naj bi ga 25-letni mladenič, ki živi na Tržiškem, a je južnoameriškega rodu. Aretirali so ga v nedeljo karabinjerji iz Škocjana. Dokler okoliščine ne bodo dobile jasnejših obrisov, bomo uporabljali pogojnik, saj je zaradi vpletenosti mladoletnice zadeva izredno občutljiva. Do spolnega nasilja naj bi prišlo v noči med soboto in nedeljo. Dekle, ki je sobotni večer preživela na zasebni zabavi v eni izmed občin tržiške-ga mesta okrožja, se je vrnila domov, nakar je spet odšla, ker naj bi jo čakal 25-letni mladenič. Tedaj naj bi se zgodilo nasilje, a podrobnejših informacij preiskovalci niso posredovali, zato da zaščitijo dekle. Le-to je poiskalo najprej pomoč v svoji družini. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer naj bi na dekletu evidentirali znamenja nasilja in številne lažje rane. Sledila je prijava karabinjerjem, ki so na podlagi zbra nih ob ves til in de kle to ve ga opi sa pri šli do do mnev ne -ga nasilneža. Lisice so mu nataknili v nedeljo zjutraj. Kot že povedano, dogodek ni povsem pojasnjen. Nedorečeni so dinamika, časi in odgovornosti, saj je molk preiskovalcev neprebojen. Edina gotovost je fantova aretacija, ki so jo opravili karabinjerji iz Škocjana v sodelovanju s kolegi iz Tržiča. Včeraj je preiskovalni sodnik v Gorici potrdil fantov pripor. V zadevi je sicer še ena gotovost: če bo nasilje potrjeno, jima bo - tako žrtvi kot napadalcu - zaznamovalo življenje. GORICA - Na sodišču Policisti zoper protiglobaliste Na goriškem sodišču je sodnik včeraj prisluhnil policistu, ki je bil poškodovan med protestno manifestacijo protiglobalistov pred kasarno Massarelli pri Rdeči hiši v Gorici 11. avgusta 2003; tam so se zbrali, zato da so izkazali nasprotovanje izgonu nekaterih državljanov Bangladeša. Sodni postopek vodijo zoper dvanajst protestnikov. Pred sodnico Emanuelo Bigattin je agent včeraj povedal, da so mu oči ranili drobci stekla s stavbe kasarne, ki so ga napadalci razbili. Ob njem sta dogajanje izpred skoraj petih let obujala še druga dva agenta, ki sta tudi dobila lažje poškodbe in sta s s kolego vložila civilno tožbo zoper protiglobaliste. Pojasnila sta, da sta priskočila na pomoč agentu iz forenzičnega oddelka, ki je v trenutku najvišje napetosti ostal pred kasarno. Lotili so se ju s pestmi, letele so psovke, kamni in jajca. Zaradi lažjih poškodb sta se morala zdraviti pet dni. Prihodnja obravnava bo 14. oktobra. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 18. junija 2008 1 5 gorica - V organizaciji skupnosti družin Sončnica in Dijaškega doma Učilnice so oddaljen spomin, veselo je v poletnih središčih Vzporedno z dejavnostmi za najmlajše tudi program za mladostnike Vrtci in osnovne šole so izpraznjeni, razposajeno pa je v poletnih središčih. V Gorici delujeta v Mladinskem domu v ulici Don Bosco in v Dijaškem domu v Svetogorski ulici. Šolske klopi so za udeležence že oddaljen spomin, prva njihova skrb pa je sprostitev skozi igro, šport, pustolovščine, izlete in raznovrstne dejavnosti, ki jim seveda ne manjka vzgojnega namena. Srečanja 2008je naslov poletnega središča v Mladinskem domu, ki bo potekalo do 11. julija v organizaciji skupnosti družin Sončnica in je namenjeno otrokom od 4. do 12. leta. V prvem tednu se je v parku zavoda Svete Družine in na igrišču pred Mladinskim domom zbralo 45 otrok; število prijavljenih se vsekakor spreminja ob vsaki tedenski izmeni. Z julijem pričakujejo še otroke iz vrtca. Dejavnosti so različne in številne. Od plesnih tečajev, ki jih vodi Franci Vaupotič in v katerih otroci osvajajo prve plesne korake, in video-filmskih delavnic pod mentorstvom Cirila Murnika do dela v otroških delavnicah pod mentorstvom vzgojiteljev. Pred nekaj dnevi predvideni izlet na Bled pa je bil zaradi nenaklonjenega vremena odložen. Otroci se bodo udeležili tudi odbojkarskega kampa, ki poteka v sodelovanju z združenjem Olympia, kot že vrsto let pa bodo tudi sodelovali v delavnicah centra CI-SI. Vzporedno s poletnim središčem so se v ponedeljek začeli Izzivi 2008, ki jih prireja Mladinski dom. Gre za dejavnosti pretežno športno-pustolovskega značaja; namenjene so mladim od 12. do 14. leta starosti, ki v spremstvu vzgojiteljev spoznavajo veščine lokostrelstva, jadranja, jahanja, odpravili pa se bodo na izlete in se z gumenjakom spustili po soških brzicah. Naj še pripišemo, da so se v petek zaključile priprave na »ma- gorica - Ars Življenje pevke Gabrijele Mrak na razstavi Odprtje razstave o življenju operne pevke Gabrijele Mrak prireja danes galerija Ars iz Gorice v sodelovanju s slovenskim generalnim konzulatom v Trstu, goriškim centrom za glasbeno vzgojo Emil Komel in Glasbeno šolo iz Tolmina. Predstavitev bo ob 18. uri v galeriji Ars na Travniku, kjer bo o glasbenici spregovorila Slavica Mlakar. Gabrijela Mrak (1852-1928) je bila na območju Avsto-Ogrske in Nemčije v zadnji četrtini 19. stoletja znana operna in predvsem operetna pevka. Po rodu je bila Tolminka. Kariera jo je obdarila z bliščem in slavo. Pri svojih 44 letih je sklenila, da bo znanje posredovala mlajšim rodovom. S pedagoškim delom je sprva želela začeti v Gorici, kjer so se je po nastopih iz let 1879, 1880 In 1883 dobro spominjali, vendar je svojo željo po poučevanju nato udejanjila v Trstu. Ob tem je še vedno koncertirala. Umrla je 9. aprila 1928 v Tolminu, kjer so jo tudi pokopali. lo maturo«, za katere je poskrbel Mladinski dom. Lekcij slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, biologije in matematike, se je udeležilo osem dijakov. Nadvse bogat in pisan je program dejavnosti poletnega središča v Dijaškem domu Simon Gregorčič, ki se bo nadaljevalo do 18. julija. Letošnja zlata nit je kmetovanje in spoznavanje kmečkega življenja, ki je zahtevno, a daje veliko zadoščenja. Po premoru bo delovanje spet oživelo zadnji teden avgusta in se zaključilo septembra pred pričetkom pouka. Kako pa poteka dan nadebudnih ma- lih kmetov? Da bo dan čim lepši, ga otroci navsezgodaj pozdravijo z lepo pesmijo, nato nakrmijo gosi, ki so letošnja atrakcija in so zanje uredili kurnik v Pikanogavičkini hišici. Delo se nato nadaljuje s sajenjem in zalivanjem paradižnikov, bučk in drugih po-vrtnin, o katerih so otroci dobili informacije iz knjig. Najrazličnejše predmete od lesenih žlic do grabelj izdelujejo v delavnicah pod vodstvom vzgojiteljev. Prejšnji četrtek pa so malčki obiskali zeliščni center v Gr-garskih Ravnah. Tovrstni izleti, med katere sodi tudi obisk sirarne, bodo v okviru poletnega središča na vrsti enkrat teden- sko Vzporedno s poletnim središčem poteka športna šola, ki se je začela v ponedeljek. Prireja jo Dijaški dom že peto leto zapored v sodelovanju s Kulturnim domom. Do 27. junija in nato spet od 7. do 18. julija se bodo udeleženci preizkusili v najrazličnejših športnih panogah, in sicer v kajaku, tenisu, hokeju, atletiki itd. Dejavnosti potekajo na večnamenskem igrišču Dijaškega doma ali pa v obliki razvedrilnih ekskurzij, od obiska vodnega parka v Bohinju in novogoriš-kega bazena do pustolovščine v adrenalinskem parku v Cerovljah in spusta z gumenjakom po reki Soči. (VaS) gorica - Danes Gradovi in dvorci iz naših krajev Naslovnica knjige Pri Založništvu tržaškega tiska je izšla knjiga Kultura vile na Vipavskem in Goriškem od 16. do 18. stoletja avtorice Helene Seražin; krstno jo bodo predstavili danes v Gorici. Gre za nov naslov iz zbirke Druge poti, ki želi bralcem ponuditi zanimive in alternativne ideje za načrtovanje sprehodov in turističnih ogledov. Ta knjiga bo prispevala k spoznavanju gradov, dvorcev in palač v naših krajih. Vipavska dolina in Goriška sta bogati z različnimi tipi arhitekture; ohranili so se srednjeveški in renesančni gradovi, baročne palače, graščine in predvsem vile. Monografija analizira poznorenesančne in baročne vile teh dveh regij, ki sta bili nekoč združeni v eno politično enoto, Goriško grofijo. Knjigo je uredil Andrej Furlan, oblikoval jo je Rado Jagodic iz Studia Link, izšla pa je s podporo KB investa. Predstavitev bo potekala v KB centru na Verdijevem korzu v Gorici nocoj ob 20.30. Na večeru bosta prisotna avtorica Helena Seražin in urednik Andrej Furlan; uvodno misel bo imel Jurij Paljk. Duohtar pod mus! Koprodukcija SNG Nova Gorica in Gledališča Koper Duohtar pod mus! bo jutri ob 20.30v Kulturnem domu v Gorici sklenila skupno abonmajsko sezono, ki je letos združila umetniška snovanja Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta in novogo-riškega SNG-ja. Za zabaven zaključek bo poskrbela velika uspešnica po Mo-lierovih motivih v narečni priredbi priljubljenega slovenskega kantavtorja in gledališkega igralca Iztoka Mlakarja in v režiji Vita Tauferja. Predstava je bila nagrajena na letošnjem festivalu Dnevi komedije kot žlahtna predstava po izboru občinstva, Iztok Mlakar pa je na istem festivalu prejel nagrado Žlahtni komedijant. ronke - Finančna družba KB 1909 obdarila sekciji slovenskega vrtca Z dvoriščem dobili tudi igrala Otroci so nad pridobitvijo tako veseli, da k igri vabijo tudi sovrstnike iz italijanskega vrtca, ki domujejo v drugem delu istega poslopja Goriška gosta med otroki slovenskega vrtca v Ronkah altran Otroci dveh sekcij slovenskega vrtca v Ronkah so bili deležni daru. S prispevkom finančne družbe KB 1909 so namreč zanje uredili notranje dvorišče in ga opremili z zelo dobrodošlimi igrali. Obdarjene otroke iz vrtca v ulici bratov Cervi sta v petek obiskala Boris Peric in Jana Miličevič iz goriške finančne družbe, ki so ju malčki objeli s svojo radoživostjo in s hvaležnostjo. Igrala so namestili na notranjem dvorišču vrtca, s katerim prej niso razpolagali. Prispevek je sicer bil dodeljen vrtcu že pred nekaj meseci, vendar treba je bilo počakati, da so dvorišče uredili. Otroci so nad pridobitvijo tako veseli, da k igri vabijo tudi sovrstnike iz italijanskega vrtca, ki domujejo v drugem delu istega poslopja. Poleg slovenskih otrok - tamkajšnji sekciji vrtca obiskuje 56 malčkov - so goriška gosta sprejele vzgojiteljice, ravnateljica Sonja Klanjšček, glavna tajnica Lucija Marušič, ki je skrbela za ureditev igrišča in je v ta namen vzdrževala stike z ronško občino, ter šolska sodelavka Noemi Lakovič, ki je bila posrednik med šolo in družbo KB 1909. 1 8 Čet rtek, 19. junija 2008 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Predsednik pokrajine in čezmejnega protokola proti uvedbi vinjet »Udarile bodo lokalno ekonomijo in turizem« Gherghetta: Gre za pravo plačevanje carine - Romoli: Vinjete utegnejo zavirati dobrososedske odnose Na skorajšnjo uvedbo vinjet v Sloveniji se je včeraj s pismom novogoriškemu županu Mirku Brulcu odzval predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, kije prepričan, da je sedanji režim vinjet diskriminato-ren in škodljiv. »Kot predsednik čezmejnega protokola menim, daje treba na skupen čez-mejni prostor gledati s skupno vizijo,« za to se na Brulca obrača s prošnjo, naj njegova razmišljanja in bojazni posreduje odgovornim v Ljubljani. Gherghetta meni, da bo uvedba polletnih in celoletnih vinjet kaznovala tako Slovence kot tudi Italijane na obmejnem območju. »Gre za pravo plačevanje carine,« meni predsednik pokrajine. Skrbi ga tudi, da bi uvedba vinjet pomenila udarec tako za lokalno ekonomijo kot tudi za turizem zlasti po padcu meje, kije odprl pot prostemu pretoku ljudi, blaga in storitev. »Na temeljih odličnih med-sosedskih odnosov in prijateljskih vezi, ki nas združujejo, si torej dovolim izraziti nasprotovanje in razočaranje naših ljudi nad odločitvijo slovenske vlade,« piše Brulcu Gherghetta in v nadaljevanju podrobneje pojasnjuje vzroke za svoje stališče. Po njegovih besedah jo bodo z uvedbo vinjet najslabše odnesli tisti, ki se v Sloveniji zadržujejo zgolj občasno - enkrat ali dvakrat v letu. Tudi ti bodo pri-morani plačati storitev, ki je praktično nikoli ne bodo potrebovali, ali pa se bodo odločili uporabljati magistralne ceste in s tem povzročati na njih še gostejši promet in zastoje. Tudi tisti, ki se bodo v Slovenijo pripeljali iz bolj oddaljenih krajev, bodo primorani plačati najmanj polletno vinjeto, čeprav le za enkraten obisk. »V mislih imam številne voznike, ki prihajajo v Slovenijo samo zato, da napolnijo bencinske rezervoarje,« dodaja in opozarja, da bo uvedba vinjet vplivala na turizem - veliko ljudi prečka Slovenijo na poti do Hrvaške ali Madžarske in tudi ti bodo morali, če bodo hoteli uporabiti avtocesto, plačati »pretirano vsoto«, kar jih lahko napelje k temu, da izberejo druge poti, v izogib Sloveniji pa tudi našemu območju, še svari Gherghet-ta. Vinjete imajo odločnega nasprotnika tudi v goriškem županu Ettoreju Romoliju, ki je zaskrbljen, da bo njihova uvedba preusmerila promet v mesto in skozi nekdanje maloobmejne prehode; med najbolj problematičnimi ulicami je Škabrijelova, kjer stanovalci že napovedujejo protestne zapore ceste. »Pričakujem - tako Romoli -, da bodo v Ljubljani pokazali občutljivost do Gorice in do tukajšnjih dobrososedskih odnosov, ki obstajajo in jih gre razvijati, vinjete pa jih utegnejo zavirati. Upam, da si bo Ljubljana premislila in privolila v oprostitev uporabe vinjet na slaba dva kilometra dolgem delu hitre ceste med mejo in cestninsko postajo Bazara.« (km) nova gorica - Na bencinskih servisih, kmalu tudi na pošti Vinjete v prodaji Prodajalno bodo uredili tudi na italijanski strani meje, na območju tovornega postajališča V Sloveniji so z včerajšnjim dnem na prodaj polletne vinjete po 35 evrov, ki bodo za vožnjo po avtocestah in hitrih cestah obvezne od prvega julija. Dobijo se na bencinskih servisih Petrola in OMV-ja, v trafikah, na cestninskih postajah, prodajalnah Kompasa, AMZS-ja in v poslovalnicah Pošte Slovenije. Ko smo včeraj na novogoriški poslovalnici Pošte hoteli preveriti, kako gredo vinjete v promet, smo ugotovili, da jih še ne prodajajo, a naj bi jih začeli v prihodnjih dneh. Več sreče je bilo na enemu izmed Petrolovih bencinskih servisov v Novi Gorici, kjer je prodajalec potrdil, da so jih včeraj tudi dobili. Nekaj kupcev da jih je pri njih že kupilo, je še povedal, večjega negodovanja med strankami zaradi uvedbe vinjet pa da ni bilo zaznati. Več na to temo so povedali nekateri naključni sogovorniki. Nekaj mlajših voznikov vinjete »iz principa« ne bo kupilo, raje se bodo vozili po magistralnih cestah. Težava pa bo nastala pri izogibanju obvoznic in avtocestnih obročev, denimo okrog Ljubljane in Kopra, priznavajo. Zanimalo nas je tudi, kaj Novogoričani menijo o tem, da bo od prvega julija vinjeto treba imeti tudi za vožnjo po hitri cesti od Vogr-skega do Vipave, ki je bila doslej zastonj. »Bolj kot to, se mi zdi problematičen del od Vrtojbe do izvoza za Gorico,« meni Uroš Saksida iz Nove Gorice, ki vinjete še ni kupil, jo pa namerava. »Gre namreč za sto metrov. Tisti, ki se bodo temu izognili, bodo pa delali gnečo v Šempetru, kar ni smiselno. Sicer bodo vinjete za tiste, ki se veliko vozijo po avtocestah, pomenile prihranek. Opozoril pa bi še na proteste, ki prihajajo iz Evropske komisije, glede vinjet za krajše obdobje. Vlada bi morala pri tem popustiti in se prilagoditi standardom v Evropi.« Tudi Mojca Podgornik iz Solkana vinjete še ni kupila. Pravi, da se toliko ne vozi, da bi se ji nakup tudi izplačal, najbolj pa jo moti, da niso prenosljive; opozarja na še to, da bi morala država uvesti tudi tedenske vinjete, ki bi prišle prav tistim, ki se na avtoceste in hitre ceste podajo le občasno. Tudi Orjana Ve-likonja Grbac iz Nove Gorice je še ni kupila, dodaja pa, da jo namerava ob prvi Prodaja vinjete na bencinski črpalki v Novi Gorici foto k. m. Mojca Podgornik foto k. m. vožnji po avtocesti. Glede plačevanja doslej brezplačne uporabe odseka do Vipave pravi, da se ji ne zdi nepravično: »Če moramo plačevati vsi, potem moramo tudi mi, ki se vozimo po tej cesti. Po drugi strani pa nas bo to kar udarilo po žepu.« Za prodajo vinjet se pripravljajo tudi na italijanski strani. Podžupan občine Gorice Fabio Gentile je včeraj povedal, da so že stekle priprave za odprtje prodajalne z vinjetami na območju tovornega postajališča goriške družbe SDAG, tik ob nekdanjih mejnih strukturah v Štandre- Orjana Velikonja Grbac foto k. m. žu. Namenjena naj bi bila avtoprevozni-kom, po potrebi tudi voznikom osebnih avtomobilov, ki privozijo z italijanske strani. Prodajalna je potrebna - je pojasnil podžupan -, v kolikor vzdolž hitre ceste Vileš-Gorica ni bencinskih servisov, najbližji pa je na avtocesti in je zato dokaj oddaljen. Gentileja še posebej skrbi, da bo slovenska policija izvajala strogo kontrolo vinjet že tik čez mejo, kar se po njegovi oceni ne bi veliko razlikovalo od mejnih kontrol in bi zaviralo promet. (km, red) V nesrečo vpleten šolabus Nesreča, v katero je bil vpleten šolabus z otroki, se je včeraj pripetila v Gradišču. Na državni cesti 252 se je ob 8.40 30-letni C.P. iz Škocjana ob Soči s svojim avtomobilom znamke bmw silovito zaletel v fiata, ki je bil pred njim in ga je upravljal 85-letni O.C. iz Romansa. Zaradi udarca je fiat trčil v šolabus iz občine San Vito al Torre, ki je bil pred njim in je prevažal otroke v poletno središče društva Gorizia nuoto v goriškem bazenu. Strahu je bilo na pretek, k sreči nihče ni bil ranjen, škoda na avtomobilih pa je bila precejšnja. Po zakonu obvezne meritve je opravila prometna policija iz Gorice. Dunaj v obdobju secesije V preddverju palače Attems-Petzenstein v Gorici bo v okviru razstave risb, slik, lepakov in predmetov dunajskega secesionista Josefa Marie Auchentallerja danes ob 18. uri predavanje Christiana Witta Do-erringa z naslovom Uporabne umetnosti na Dunaju v obdobju secesije. Sledila bo degustacija vin, ki jo muzejska ustanova prireja v sodelovanju z združenjem ONAV iz Gorice; vstop bo prost. Leopoldinska vrata na gradu Fundacija Goriške hranilnice prireja jutri ob 18. uri na svojem sedežu v Gosposki ulici v Gorici krstno predstavitev knjižice Maddalene Malni Pascoletti z naslovom »La cittadella fortificata di Gorizia e la Porta Leopoldina tra guerra e arte«. Namenjena je predvsem restavratorskemu posegu na Leopoldinskih vratih ob vhodu v goriško grajsko naselje. O rezultatih predštudije V vrtojbenskem kulturnem domu bo danes ob 18. uri predstavitev rezultatov predštudije za vzpostavitev Aeronavtičnega muzeja Zahodnoevropske unije, jutri pa bodo predstavitev ob isti uri organizirali še v prostorih srednje šole Veno Pilon v Ajdovščini. Obe predstavitvi sta namenjeni najširši javnosti, sporočajo organizatorji. (km) V juliju se vrača 6*60 60 ur za realizacijo šestminutnega kratkega filma. Po uspehu pobude, ki je prvič stekla junija lani, študentsko združenje Makin'GO ponovno organizira v Gorici od 2. do 5. julija maraton kratkome-tražnikov »6*60 Visioni a tutto campo«. Lansko poletje je na tridnevnem tekmovanju za najboljšo filmsko kakovost v najkrajšem času sodelovalo dvajset ekip. Letos bo goriški maraton popestrila zanimiva novost: nagrada za najboljšo interpretacijo, ki je bila zasnovana z namenom, da bi podprli in valorizirali ne le spretnost tistega, ki stoji za kamero, pač pa tudi tistega, ki stoji pred njo. Dodatne informacije na spletni strani www.makingo.org, obrazec s prijavo sprejemajo po elektronski pošti na naslov info@makingo.org, prispevek za udeležbo pa znaša 50 evrov za vsako ekipo. nova gorica - Družba SGP Komisiji za preprečevanje korupcije prijavili župana Občina bo zoper odločitev vložila zahtevo za varstvo zakonitosti »Družba SGP Gorica je 6. junija odvetnika Emila Mozetiča, mestno občino Nova Gorica in župana Mirka Brulca zaradi suma organiziranega združevanja in korupcije z namenom pridobitve protipravnega premoženja v primeru SGP Gorica in porabe javnih denarnih sredstev v zasebne namene prijavila komisiji za preprečevanje korupcije. Prijavo je razširila še na Ervina Šuligoja, predsednika ste čaj ne ga se nata,« je na vče rajš nji novinarski konferenci pojasnil Miha Šegula, direktor novogoriške družbe. Prijavo so po Šegulinih besedah v družbi vložili zaradi naslednjega: »Višje sodišče v Kopru je 22. maja izdalo sklep, s katerim mestna občina Nova Gorica, kije vseskozi aktivno sodelovala pri predlogu za začetek stečajnega postopka (družbe SGP, op.n), ni več stranski intervenient v predlogu za začetek stečajnega postopka,« pojasnjuje Šegula. Zato bi moralo po njegovih besedah okrožno sodišče v Novi Gorici takoj zavreči predlog uvedbe stečajnega postopka, »česar do danes še ni naredilo«. Šegula je še povedal, da v družbi še niso opustili načrtov za ureditev problema parkiranja v mestu, nekatere ideje so celo nadgradili. Ko bodo projekti, ki jih pripravljajo, končani, bodo z njimi seznanili javnost, Šegula pa je še izrazil prepričanje, da bi se celoten problem rešil v najkrajšem možnem času, če bi bila k temu pripravljena pristopiti tudi občina. Elvira Šušmelj, direktorica novogoriške občinske uprave, je v zvezi z odločitvijo koprskega sodišča glede stranske intervenience občine v postopku stečaja povedala, da bo občina zoper njihovo odločitev uporabila izredno pravno sredstvo - zahtevo za varstvo zakonitosti, kar bodo vložili v zakonitem roku. Več pojasnil v zvezi s primerom SGP pa nameravajo na občini podati na jutrišnjem srečanju z novinarji. (km) nova gorica - Izbirali med devetnajstimi prispelimi načrti v Študentski dom bo nastal po zasnovi treh mladih arhitektov V Goriški knjižnici Franceta Bevka je na ogled razstava javnega natečaja za arhitekturno zasnovo študentskega doma v Novi Gorici. Od devetnajstih prispelih projektov je komisijo prepričala arhitekturna rešitev treh mladih arhitektov. Boštjan Hvala, Aljaž Lavrič in Grega Tram-te so s svojo rešitvijo skušali odgovoriti konceptu zasnove mesta Nove Gorice. Študentski dom bo zgrajen na južnem robu mesta, ob potoku Koren oziroma v bližini obstoječega dijaškega doma. Boštjan Hvala meni, da je komisijo njihova zamisel prepričala z naslednjim: »Odgovorili smo na vprašanje, ki ga mesto zastavlja s svojo zasnovo, postavitev sob je racionalna, ravno tako postavitev sekundarnih prostorov in mirujočega prometa, kar je pri takih objektih vedno težava.« V novem študentskem domu bo prostora za 180 namestitev, v njem bodo tudi sobe za gibalno ovirane osebe in dva družinska apartmaja, poleg tega pa še večnamenski prostor in multimedijska učilnica. Študentje bodo stanovali v apartmajih z dvema dvoposteljnima sobama, posamezni apartma pa bo imel še skupno kuhinjo in sanitarije. Na novogoriški občini po novem letu računajo na dogovor, da se zemljišče skupaj z gradbenim dovoljenjem prenese na državo, ki naj bi tudi financirala 4,5 milijonov evrov vredno investicijo s 180 namestitvami, kolikor bi jih bilo zgrajenih v prvi fazi objekta, arhitekturna rešitev na željo občine pa predvideva tudi drugo fazo, v kateri bi dozidali še okoli 140 sob. »To naj bi zadovoljilo najhujši naval študentov v mesto,« meni Vladimir Peruničič, načelnik občinskega oddelka za družbene dejavnosti. Po njegovih besedah je realno pričakovati, da bi bil študentski dom vseljiv v začetku leta 2010. (km) Zmagovalna rešitev natečaja fotok.m. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 18. junija 2008 17 CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, ul. Matteotti 31, tel. 048170135. Gledališče SSG prireja za goriški abonma ogled komedije »Duohtar pod mus!« v četrtek, 19. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (z italijanskimi nadnapi-si). U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »L'incredibile Hulk«. Dvorana 2: 17.50 - 20.10 - 22.10 »E venne il giorno«. Dvorana 3: 17.45 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«; 20.00 - 22.00 »Quando tutto cambia«. CORSO Rdeča dvorana: 17.50 - 20.00 -22.15 »Un amore di testimone«. Modra dvorana: zaprta. Rumena dvorana: 17.50 - 20.00 -22.15 »Il divo«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »L'incredibile Hulk«. Dvorana 2: 17.50 - 20.10 - 22.10 »E venne il giorno«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Un amore di testimone«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«. Dvorana 5: 17.30 »Sex and the City«; 20.10 - 22.15 »Il divo«. Razstave Gorici je na ogled slikarska razstava z naslovom »Lungo i bordi - mappe di vicinanza / proximity maps / zemljevid bližine«. Svoja dela razstavljajo Michele Drascek, Zarja Razmna, Luca »Zedone« Nespolon, Roberto Canta-rutti, Martina Zerjal, Pierpaolo Febbo, Emanuela Biancuzzi, Simona Mahnic, Silvia Lepore. V HIŠI MORASSI v goriškem grajskem naselju bo do 22. junija na ogled razstava del sedeminpetdesetih slikarjev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Italije, ki so se udeležili likovnega natečaja v spomin na Daria Mulitscha. Razpis že drugič prireja istoimensko kulturno društvo Dario Mulitsch v sodelovanju z goriškim kulturnim centrom Tullio Crali. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled razstava z naslovom Negovan Nemec 20 let pozneje; po domeni ali ob prireditvah do 30. junija; informacije na tel. 0481531445. V KULTURNEM DOMU v Gorici je na ogled razstava likovnih del članic Društva upokojencev za Goriško Silve Stantič in Emilije Mask; do 19. junija med 9. in 13. uro, med 15. in 18. uro ter v večernih urah med prireditvami. V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici je v priredbi Pokrajinskih muzejev iz Gorice na ogled razstava z naslovom »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Secesionist na robu cesarstva«; na ogled do 30. septembra vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro; ob sobotah in nedeljah bodo ob 16.30 brezplačni vodeni ogledi razstave, vsako prvo nedeljo v mesecu bo vstop prost (informacije na tel. 0481547541 ali musei@provincia.gori-zia.it). V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini bo v petek, 20. junija, ob 20. uri odprtje slikarske razstave Rudija Skočirja z naslovom Moji srčni kraljici; na ogled bo do 18. julija od torka do petka med 10. in 17. uro, v nedeljo med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. ~M Koncerti DRUŠTVO ARS, GENERALNI KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE V TRSTU, Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel, glasbena šola Tolmin vabijo na odprtje razstave o življenju operne pevke Gabrijele Mrak (1852-1928) v galeriji Ars na Travniku v Gorici danes, 18. junija, ob 18. uri. Umetnico bo predstavila Slavica Mlakar. MESTNA GALERIJA NOVA GORICA vabi ob 10. obletnici delovanja do 30. junija na ogled razstave izbranih del iz galerijske zbirke z naslovom Poetike novega tisočletjana. MUZEJSKE ZBIRKE GORIŠKEGA MUZEJA so odprte po poletnem urniku: Muzejska zbirka Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13. do 19. ure; Muzejska zbirka Sv. gora sobota, nedelja, prazniki od 10. do 18. ure; Muzejska zbirka Grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, sobota, nedelja, prazniki od 13. do 17. ure; Muzejska zbirka Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, sobota od 12. do 19. ure, nedelja od 10. do 19. ure. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika; informacije in najave na tel. 003865-3359811. NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. OBČINA KANAL OB SOČI vabi na ogled stalne razstave etnološko-rez-barske zbirke Franca Jerončiča v Me-linkih št. 5 pri Kanalu. RAZSTAVA FOTOGRAFIJ PRIMOŽA BRECLJA z naslovom Sledi spominov bo na ogled do 29. junija v kavarni Caffe Trieste na trgu Oberdan 1 v Ronkah. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v SNOVANJA 2008 V ORGANIZACIJI SCGV EMIL KOMEL: v petek, 20. junija, ob 20. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju koncert z naslovom »V dvoje« (Clara Bensa -violina, Aleksander Sluga - violončelo, Irina Ovtchinnikova, klavir); informacije na tel. 0481-532163, scgvko-mel@tin.it; vstop prost. GORIŠKI KONCERT NA MEJI bo letos v ponedeljek, 23. junija, ob 20.30 na trgu Evrope - Transalpini. Nastopili bosta popularni skupini Avtomobili in I Nomadi. MEPZ LOJZE BRATUŽ IN ŽUPNIJA SV. IVANA vabita na Zaključni koncert v soboto, 21. junija, ob 20.30 v cerkvi Sv. Ivana v Gorici. Nastopila bosta MePZ Lojze Bratuž in Tadeja Kralj (harfa). PEVSKA SKUPINA MUSICUM bo v organizaciji prosvetnega društva in MePZ Štandrež nastopila v nedeljo, 22. junija, ob 21. uri v župnijskem parku v Štandrežu s koncertom V pozdrav poletju: pevska skupina Musicum ob predstavitvi nove zgoščenke. Ob slabem vremenu bo koncert v bližnji dvorani Antona Gregorčiča. ZDRUŽENJE AMICI DI ISRAELE iz Gorice prireja v sodelovanju s kulturnim centrom Incontro iz Podturna koncert z naslovom »Canti del cuore ebraico« izraelskega dua Valeria Fu-bini (glas) in Sonia Mazar (klavir) v ponedeljek, 23. junija, ob 18.30 na sedežu kulturnega centra Incotro v ul. Veniero 1 v Gorici; vstop prost. H Šolske vesti POTEKA NABIRALNA AKCIJA za namestitev Trubarjevega obeležja na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega liceja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki -Kmečki banki (št. 003571002089). Predaja kamnitega obeležja bo potekala ob proslavi, ki jo bo šola priredi- la v letošnjem oktobru. Morebitni presežek stroška za namestitev kipa bo namenjen potrebam šole. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da mora učno osebje, ki je pogojno vključeno v pokrajinske lestvice (bivše permanentne) za šole s slovenskim učnim jezikom, najkasneje do 30. junija Uradu za slovenske šole pri pokrajinskem šolskem uradu v ulici Ri-smondo, 6 v Gorici predstaviti osebno izjavo o pridobitvi usposobljenosti za poučevanje na osnovni šoli ali habilitacije, ki je predvidena za otroški vrtec ali za posamezne natečajne razrede. Do istega dne lahko tudi kandidati, ki so že polnopravno vključeni v zgoraj omenjene lestvice, predstavijo istemu uradu morebitne nove naslove za poučevanje podpornega pouka in se tako vključijo v sezname za podporni pouk. Isti naslov lahko kandidati, ki so v lestvicah rednih natečajev za nižje in višje srednje šole (lestvice rednih natečajev za otroški vrtec in osnovno šolo so namreč v goriški pokrajini izčrpane), do 1. julija predstavijo Uradu za slovenske šole pri deželnem šolskem uradu za Fur-lanijo Julijsko krajino v Trstu, ul. Sant. Anastasio, 12, da se tako vključijo v posebne sezname za poučevanje podpornega pouka, ki so priloženi še veljavnim lestvicam rednih natečajev. Obrazci so na razpolago na tajništvih posameznih šol ali na Uradu za slovenske šole, ki nudi tudi pojasnila. M Izleti ¿j Čestitke □ Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi v nedeljo, 6. julija, v okviru srečanja »V moji deželi Starosta Mali princ«, na izlet v Vipavski Križ za ogled vseh zanimivosti in na koncertno revijo v Kromberku. Avtobus bo odpeljal iz Doberdoba ob 8. uri, nato s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah in Štandrežu. Kosilo bo v Zaloščah. Osrednja prireditev z nastopi zborov bo ob 15. uri; prijave čim prej v čim večjem številu pri poverjenikih Ani Kuzmin, Ivu Tom-siču, Emi Brajnik, Saveriju Rožiču. 36. NOČI NA JEZERU 2008 bodo potekale na Mostu na Soči 19., 20., 21. in 22. junija; informacije na tel. 003865-3887397, 0038641-743646, www.jezero-doo.si. DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ vabita na 7\ DRUŠTVO ARS, /- GENERALNI KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE V TRSTU, J lil SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL, GALERIJA GLASBENA ŠOLA TOLMIN vas vabijo na odprtje razstave O ŽIVLJENJU OPERNE PEVKE GABRIJELE NRAK (1852-1928) Umetnico bo predstavila Slavica Mlakar Galerija Ars, Travnik 25, Gorica Danes, 18. junija 2008, ob 18. uri DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 12. julija enodnevni izlet na Pokljuko za proslavo ob 23. prihodu pohodnikov s Triglava. Avtobus bo odpeljal iz Doberdoba ob 6.45, nato s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah in Štan-drežu. Ob vračanju se bodo ustavili na Bledu; vpisi čim prej pri poverjenikih Ani Kuzmin, Ivu Tomsiču, Emi Braj-nik, Saveriju Rožiču; na račun 20 evrov. KULTURNO DRUŠTVO DANICA organizira tradicionalni izlet v Laško na praznik cvetja in piva, ki bo 12. in 13. julija. Poskrbljena sta avtobus in pre-nocišče; vpisovanje do 30. junija na tel. 339-7484533 (Dolores). PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA prireja 21. junija nočni pohod ob polni luni na Krn, iz planine Kuhinja bo vzpon v večernih urah po »klasični poti« na vrh Krna, z nočitvijo v koči. Naslednji dan bo sestop mimo Bato-gnice in jezera v Lužnici nazaj na izhodišče. prevoz bo z osebnimi avtomobili, vodil bo Aldo Šuligoj; sestanek z udeleženci v četrtek, 19. junija, ob 18. uri na sedežu društva, Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 003865-3023030. Danes naš DADI praznuje! Vse najboljše mu želita Anja in Nejc. Teta IDA praznuje danes rojstni dan; iskreno ji voščimo in želimo, da bi nas še dolgo rada obiskovala in crtala. Julija, David in Mattia. Danes, 18. junija, praznuje 80. rojstni dan teta IDA. Vse najboljše in najlepše ji želijo Čočevi. Na Manderju v Doberdobu slavi danes nona IDA 80. rojstni dan. Z njo se veselimo vsi njeni, majhni, srednji in veliki. tradicionalno svetoivansko kresovan-je v ponedeljek, 23. junija, od 20.45 dalje. Družabni večer bo potekal v prireditvenem prostoru v Selcah. Sodelovala bo dramska skupina društva Kras iz Opatjega sela in harmonikaš Vilko Frandolič. Nagradili bodo tudi najlepše vence. GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem; ul. Trieste - danes, 18. junija, 15.00-18.00; ul. Terza Armata - petek, 20. junija, 9.30-11.30; ul. Don Bosco - torek, 24. junija, 15.00-18.00; Svetogorska ul. - četrtek, 26. junija, 9.30-11.30; ul. Lungo Isonzo Argentina - sobota, 28. junija, 15.00-18.00. KD SKALA iz Gabrij že zbira prijave ekip, ki bodo sodelovale pri 22. izvedbi priljubljenega turnirja v malem nogometu. Na turnir, ki bo glede na število vpisanih moštev potekal med 10. oz. 14. julijem in 27. julijem, se lahko zainteresirane amaterske ekipe vpišejo do 20. junija (tel. 338-7754821). Društvo prireja turnir za šestčlanske moške in sedemčlanske ženske ekipe. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici obvešča, da bo od 30. junija do 5. septembra odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda in četrtek od 8. do 16. ure, torek od 8. do 18. ure, petek od 8. do 13. ure; zaprto 4. in 16. avgusta. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce bo potekala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta; informacije na ZSKD (tel. 040-635626, 0481-531495). MLADINSKI FILHARMONIČNI ORKESTER ALPE JADRAN IZ GORICE obvešča, da so odložili rok za prijavo na razpisu, na podlagi katerega bodo omogočili udeležbo na glasbenih delavnicah; po novem bo rok zapadel 15. julija, medtem ko se bodo delavnice začele 28. novembra; informacije na info@cimalpeadria ali na tel. 0481240159, na razpolago je tudi nova spletna stran centra za glasbena srečanja Alpe Jadran, www.cimalpea-dria.it/nuovo. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU obvešča, da bo do 25. junija zaprta. POKRAJINSKA SEKCIJA SDGZ Gorica prireja za gospodarstvenike in tudi za kolege s Tržaškega in Benečije družabnost, ki bo v Kulturnem centru Danica na Vrhu v soboto, 21. junija, od 17. ure dalje. Goriški člani se lahko prijavijo v gostilni Devetak na Vrhu (tel. 0481-882488), tržaški in ostali pa lahko kličejo na tajništvo SDGZ v Trstu (tel. 040-6724824). RUMITRSKI JUS vabi v soboto, 21. junija, na Jeremitišče, kjer bo v družbi prijateljev in znancev potekalo že tradicionalno kresovanje. SKGZ z včlanjenimi organizacijami vabi na družabno srečanje z naslovom Poletni solsticij v petek, 20. junija, od 19. ure dalje na dvorišču KB centra v Gorici. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo potekalo letošnje poletno središče Krat-kočasnik 2008 v otroškem vrtcu v Doberdobu od 30. junija do 1. avgusta od 8. do 13. ure; informacije in vpisi do 23. junija na tel. 040-212289 v jutranjih urah in na tel. 335-5952551 (Da-miana) v popoldanskih urah. STRANKA SLOVENSKA SKUPNOST, na povabilo koroške Enotne liste, vabi v soboto, 28. junija, na družabno srečanje in pohod na Kočo pod Skuto. V primeru, da bo število udeležencev zadovoljivo bo organiziran prevoz z avtobusom, v drugačnem primeru pa bo prevoz z osebnimi avtomobili; informacije in prijave na tel. 335-8011948, gorica@slovenskaskup-nost.org. ZDRAVILA NA DOM lahko brezplačno prejemajo prizadete in nesamostojne osebe, ki v jutranjih urah od ponedeljka do sobote med 8.30 in 12.30 pokličejo občinsko lekarno v Štandrežu (tel. 0481-21074) ali občinsko lekarno v ul. Garzarolli pri Sv. Ani (tel. 0481522032). Prostovoljec združenja invalidov bo istega dne v popoldanskih urah od ponedeljka do sobote med 15.30 in 19.30 izročil naročena zdravila. Pobudo je v sodelovanju z združenjem civilnih invalidov organiziralo goriško podjetje za upravljanje občinskih lekarn. ZDRUŽENJE CUORE AMICO obvešča, da bo sedež v ul. Cipriani 71 v Gorici (tel. 0481-523153) do 31. avgusta odprt ob ponedeljkih in četrtkih med 10. in 12. uro, od ponedeljka do petka med 16. in 19. uro. 15 Prireditve 6. BREZMEJNI KULTURNI DNEVI POD GLOBOČAKOM: v soboto, 21. junija, ob 21. uri na balinišču na Kam-breškem srečanje z naslovom Slovenci videmske pokrajine in tiskana beseda. DRŽAVNA KNJIŽNICA v ul. Mameli v Gorici prireja niz predavanj z naslovom Srečajmo se v knjižnici: danes, 18. junija, ob 18. uri bo Silvio Cumpeta predaval na temo stoletnice rojstva Tommasa Landolfija. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE prireja v četrtek, 19. junija, ob 18. uri v dvorani Della Torre na svojem sedežu v ul. Carducci 2 v Gorici predstavitev publikacije Maddalene Mal-ni Pascoletti z naslovom »La cittadel-la fortificata di Gorizia e la Porta Leopoldina tra guerra e arte«. V PALAČI ATTEMS PETZENSTEIN v Gorici bo danes, 18. junija, ob 18. uri predavanje Christiana Witta Doer-ringa z naslovom Uporabne umetnosti na Dunaju v obdobju secesije; sledila bo degustacija vin, ki jo muzejska ustanova prireja v sodelovanju z združenjem ONAV iz Gorice. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na predstavitev publikacije Erike Jazbar in Zdenka Vogriča z naslovom »Gorica - Vodnik po mestu in po sledovih slovenske prisotnosti« v sredo, 25. junija, ob 20.30 pod lipami v parku Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Ob prisotnosti avtorjev bosta o delu spregovorila časnikarja Ivo Jev-nikar in Jurij Paljk. KLEPETALNICA GORIŠKEGA LOKA vabi v petek, 19. junija, ob 18.30 v čitalnico knjižnice Feigel v KB centru na korzu Verdi 51 v Gorici na večer z naslovom Mladi in politika. Sodelovali bodo David Peterin, Marko Baruca, Petra Remec, Andrej Gergolet in Tomaž Horvat. TRADICIONALNO SREČANJE OB DNEVU SLOVENSKE SAMOSTOJNOSTI, ki že vrsto let poteka pod lipo v Števerjanu, bo v petek, 20. junija, ob 20. uri; sodelovali bodo veterani vojne za Slovenijo in krožek Anton Gregorčič. ZTT IN KNJIŽNICA D. FEIGEL vabita na predstavitev knjige Kultura vile na Vipavskem in Goriškem od 16. do 18. stoletja avtorice Helene Seražin, ki bo danes, 18. junija, ob 20.30, v KB centru v Gorici. Sodelovala bosta avtorica in urednik Andrej Furlan, uvedel bo Jurij Paljk. Pogrebi DANES V GORICI: 12.00, Danica Fortunat z glavnega pokopališča v cerkev pri Madonini in na pokopališče v Tolminu. DANES V LOČNIKU: 11.00, Giuseppe Gambitta (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 18 Sreda, 18. junija 2008 PRIREDITVE / PIVKA - V soboto v Parku vojaške zgodovine Rally vojaških starodobnikov in nočna bitka med Nemci in zavezniki Po odmevni lanskoletni prireditvi Zgodba o bitki, ki je ni bilo (23. septembra 2007, na posnetku) v Parku vojaške zgodovine v Pivki pripravljajo še eno veliko dogodivščino, na kateri bodo gledalci lahko od blizu spremljali vojaške starodobnike in vojake z zgodovinsko opremo in orožjem, obenem pa začutili razsežnosti vojaškega spopada iz II. svetovne vojne. Na prireditvi Rally starodobnih vojaških vozil in nočna bitka, ki bo potekala 21. junija 2008 od 12. ure dalje v Parku vojaške zgodovine, bosta dva vrhunca: ob 16. uri bo tekmovanje vojaških starodobnikov v spretnostni vožnji, ob 21. uri pa še spektakularna nočna bitka med Nemci in zavezniki. Obiskovalci si bodo lahko ves dan po znižanih cenah ogledali tudi muzejske zbirke v Parku vojaške zgodovine in podzemno utrdbo na Primožu, v doživljajskem kotičku pa preizkusili zgodovinsko orožje. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. Rally in tekmovanje v spretnosti vožnji Konvoj vojaških starodobnih vozil pričakujejo ob 12. uri, ob 14. uri bodo z nagradno igro podarili terenske vožnje, ob 16. uri pa se bodo na tek- movanju v spretnosti vožnji pomerile ekipe vojakov z vojaškimi staro-dobniki. Tekmovalci bodo morali na začrtani trasi opraviti zahtevne vozne manevre, obenem pa tudi naloge, ki bodo zelo zanimive tudi za gledalce (streljanje z airsoft orožjem, metanje bomb ipd). Tekmovanje bo potekalo na »bojišču« (kota 110), celoten potek spretnostne vožnje pa bo dobro viden gledalcem. Vstopnine ni. Nočna bitka: Nemška vojska napada koto 110 Lanskega septembra so zavezniki po hudih bojih vendarle vrgli nemško vojsko s strateške kote 110, toda Nemci se kljub porazu še niso predali. Ob dokončni izgubi kote 110 bi zaveznikom namreč morali prepustiti celotno območje Postonjskih vrat, s tem pa tudi celotno osrednjo Evropo. V večernih urah tako pričakujejo močan nemški protinapad na koto 110 in srdite boje, ki bodo dokončno odločili usodo zavezniške invazije v Istri. Vstopnina za ogled nočne bitke je 7€ za odrasle oziroma 4€ za šolske otroke. Pestrer spremljevalni program Na dan prireditve bodo obiskovalci lahko uživali tudi v glasbi iz vo- jaških filmov ter se popeljali z vojaškimi starodobniki, v doživljajskem kotičku pa preizkusili zgodovinsko (airsoft) orožje. Na strelišču bodo na voljo nemški šmajser - MP40, ameriški thomspon in ruski kalašnikov - AK47, na novem poligonu za radijsko vodene tanke pa bodo lahko preizkusili tudi ruski tank T-34 in nemški tank Tiger. Zanimiv je tudi ogled tankovsko-artilerijske zbirke in popolnoma nove razstave Regio Carsica Militaris, ki pripoveduje zgodbo o večtisočlet-nem stateškem pomenu Pivške kotline. Parkiranje in prevozi Na dan prireditve bo parkiranje mogoče na parkirišču pri vojašnici Slovenske vojske in na parkiriščih v središču Pivke, odkoder bodo v Park vojaške zgodovine vozili avtobusi (med 12. in 24. uro). Cena prevoza v obe smeri je 1€. Obiskovalci se lahko do Parka vojaške zgodovine odpravijo tudi peš po označeni poti, ki se začne pri železniški postaji v Pivki. Iz Ljubljane v Pivko vozi tudi vlak. Med 13:20 in 18:50 iz Ljubljane proti Pivki odpelje pet rednih vlakov (13:20, 14:55, 15:40, 18:10 in 18:50), povratek pa je možen z vlakom ob 22.16. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ Teatri a teatro Jutri, 19. junija, ob 21.30 / v rimskem gledališču bo predstava Corrada Alva-ra »Medea e la Luna« v izvedbi ansambla Compagnia teatrale Krypton. V torek, 24. junija, ob 21.30 / v rimskem gledališču bo predstava »Alcesti« v priredbi gledališč La Contrada in Teatro Stabile di Trieste. V soboto, 28. junija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / gledališka predstava »La passione delle Troiane«. Igra gledališki ansambel Cantieri Teatrali Koreja. V torek, 1. julija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / Eugene O'Neil: »Il lutto si addice ad Elettra« v režiji Marca Plinia in v izvedbi šole dramske umetnosti Paolo Grassi. GORICA Kulturni dom Gorica Jutri, 19. junija ob 20.30 / Vito Taufer / »Duohtar pod mus«. SLOVENIJA KANAL Na Kontradi Marin Držic: »Dundo Maroje« / gostovanje Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica v režiji Borisa Ko-bala. V sredo, 25., v četrtek, 26., v soboto, 28., in v ponedeljek, 30. junija, ob 21.00 ter v sredo, 2., v četrtek, 3. in v petek, 4. julija ob 21.00. LJUBLJANA SNG Drama Danes, 18. junija, ob 11.00 in ob 19.30 / Jean Baptiste Poquelin Molière: »Sca-pinove zvijače«. Jutri, 19. junija, ob 19.30 / Christopher Marlowe: »Edvard drugi«. V petek, 20. junija, ob 11.00 in ob 19.30 / Jean Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V soboto, 21. junija, ob 19.30 / Ivan Cankar: »Romantične duše«. Mala drama Danes, 18. junija, ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. Jutri, 19. junija, ob 20.00 / Yasmina Reza: »En španski komad«. V petek, 20. junija, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V soboto, 21. junija, ob 20.00 / Brian Friel: »Jaltska igra . Poigra«. Mestno gledališče ljubljansko Danes, 18. junija, ob 20.00 / Anton Pa-vlovič Čehov: »Tri sestre«. Mala scena MGL Danes, 18. junija, ob 20.00 / Jose San-chis Sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino«. Slovensko mladinsko gledališče Mark Ravenhill: »Kok ti men zdej dol visiš« / v petek, 20. junija, ob 20.00. TRST V gozdiču pri Ferdinandeu ■ Triskell Festival V petek, 20. junija, ob 21.00 Windy-wood (Gorica), ob 22.00 Clan Wallace (Škotska). V soboto, 21. junija, ob 21.45 Cantara (Škotska). V nedeljo, 22. junija, ob 21.15 Cécile Corbel (Bretanija). V ponedeljek, 23. junija, ob 20.15 Blu-sker Duo (Trst-Pula), ob 21.30 Gwen (Trst). V torek, 24. junija, ob 20.15 Wooden Lega (Trst), ob 21.30 Beer Belly (Slovenija) in nastop Šole irskega plesa iz Ljubljane. V sredo, 25. junija, ob 20.15 La Corte di Lunas (F-JK), ob 21.30 Spinning Wheel (Avstrija). GORICA KONCERT NA (nekdanji) MEJI 2008 V ponedeljek, 23. junija ob 20.30 / koncert / Skupni trg Gorica - Nova Gorica / nastopata skupini Nomadi in Avtomobili. VIDEM ■ Udin&Jazz V soboto, 21. junija, ob 21.00 / San Giorgio di Nogaro - Villa Dora / Lore-na Favot in Rudy Fantin Jazz Trio. V ponedeljek, 23. junija, ob 21.00 / Cervignano del Friuli - Trg Indipen-denza / Gramelot Ensemble in Gian-luigi Trovesi. V torek, 24. junija, ob 21.00 / Tricesimo - Trg Ellero / Kenny Werner Quartet. V sredo, 25. junija, ob 18.00 / Videm -na dvorišču palače Morpurgo / srečanje z Vitalianom Trevisanom. V sredo, 25. junija, ob 19.30 / Videm -Trg Matteotti / Enzo Favatta Tntetto in Tenores di Bitti. V sredo, 25. junija / Videm - gledališče San Giorgio / ob 21.30 Living Theatre in ob 22.00 koncert skupine Pharoah Sanders Quartet. V četrtek, 26. junija, ob 19.30 / Videm - Trg Matteotti / Silvia Shchiavoni in Phantabrass, dirigent Giancarlo Schiaffini (posvečeno Gergeu in Iri Gershwin). V četrtek, 26. junija / Videm - gledališče San Giorgio / ob 21.30 Living Theatre in ob 22.00 John De Leo in Gianluca Petrella. AMPEZZO V soboto, 21. junija, ob 21.00 / v sklopu festivala »Fiesta caotica« bodo nastopili Madrugha, Kosovni odpadki in Kraški ovčarji. Vstop prost. komornih skladb Saše Šantla. Nastopajo študenti Akademije za glasbo v Ljubljani. TOLMIN ■ Soč'n fest (jazz) V sredo, 25. junija, ob 20.00 / na mestnem trgu nastop Pihalnega orkestra Tolmin in Pihalnega orkestra Koper. V četrtek, 26. junija, ob 20.00 / na mestnem trgu nastop Jazz Punt Big Band in Big Band Jump (Ita). V petek, 27. junija, ob 20.00 / v športnem parku Brajda nastop Vokalne skuine Bit, Josipe Lisac (Hr) in skupine Eclipse. V soboto, 28. junija, ob 20.00 / v športnem parku Brajda nastop skupin Damijan Valentinuzzi Group (Slo, Ita, Srb), Erik Truffaz Quartet (Fr), in No Water Please (Fr). AJDOVŠČINA Športni rekreacijski center Police ■ Njoki Summer Festival V petek, 27. junija, bodo nastopili Mar-ky Ramone & Tequila Baby (ZDA), Elemental (Hr), Mr. T-Bone & Young Lions (Ita), Sell Out (Slo) in In-sane (Slo). V soboto, 28. junija, bodo nastopili The Bellarays (ZDA), Murat & Jose Band (Slo), Fandangle (VB), Klemen Klemen (Slo), Minotaver (Slo) in Golliwog (Slo). LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 19. junija, ob 20.00 / koncert Kraljevega filharmoničnega orkestra iz Londona. V soboto, 21. junija, ob 21.00 / Linhartova dvorana / Egipt v Ljubljani -folklorni nastop skupine Al-Arish iz Si-naja. V torek, 24. junija, ob 20.00 / Linhartova dvorana / koncert: Cynthia Hopkins in Accinosco (New York, ZDA). Križanke V soboto, 21. junija, ob 20.00 / koncert predstavnika bosanske pop glasbe Ha-lida Beslica. V nedeljo, 22. junija, ob 20.00 / nastopa Rade Šerbedžija. V ponedeljek, 23. junija, ob 20.30 / nastopa hrvaška retro-pop skupina Jinx. Hala Tivoli V torek, 2. julija, ob 20.00 / koncert skupine Status Quo. OTOČEC (NOVO MESTO) ■ Rock Otočec 2008 Od petka, 27. do nedelje, 29. junija / vsak dan koncerti več skupin od 18. ure dalje. SLOVENIJA KOSTANJEVICA Frančiškanski samostan V torek, 24. junija, ob 20. uri / koncert FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), do konca avgusta so na ogled fotografije Robija Jakomina. Na tržaški fakulteti za ekonomijo bo do 31. julija razstavljal svoje slike Adriano Valuzzi. V Državni knjižnici (Largo Papa Giovanni XXIII, 6) je do 25. junija na ogled fotografska razstava »1958 - 2008. Ospedale Santorio, 50 anni di storia«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, ob sobotah pa od 10. do 13. ure. Vstop prost. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. BOLJUNEC V Občinskem gledališču Franceta Prešerna bo do 23. junija na ogled razstava domačih slikarjev »Utrinki« v organizaciji SKD F. Prešeren. Urnik: od ponedeljka do petka od 19. do 21. ure, ob sobotah od 18. do 21. ure ter ob nedeljah od 10. do 12. in od 18. do 21. ure. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Do 22. junija je na ogled fotografska razstava Egona Krausa »...vsak dan je prinesel nekaj novega«. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. ZGONIK Vinoteka v Zgoniku: do 30. junija od 18.00 do 21.00 sta na ogled fotografska razstava »Schengenska meja - Zgodovinski december 2007« Borisa Prinčiča in Bogdana Macarola ter razstava kamnitih izdelkov Sandija Šuca. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: / do 30. junija bo ob prireditvah ali po domeni na ogled razstava z naslovom »Negovan Nemec, 20 let pozneje«. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un se-cessionista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30, razen ponedeljka. V Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. TRŽIČ V ladjedelnici Fincantieri bo do 30. junija na ogled razstava »100 let ladij v Tržiču«. RONKE Razstava fotografij Primoža Breclja z naslovom »Sledi spominov« je na ogled do 29. junija v lokalu Caffe Trieste na Trgu Oberdan 1 v Ronkah. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Na sedežu Banke Koper: do oktobra bo na ogled razstava likovnih del »Geografija spomina« akademske slikarke Klementine Golija. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Mestna galerija Nova Gorica vabi ob 10. obletnici delovanja na ogled razstave izbranih del iz galerijske zbirke z naslovom Poetike novega tisočletja. Razstava bo na ogled do 30. junija. V paviljonu poslovnega centra HIT, Delpinova 7a v Novi Gorici bo do 27. junija na ogled razstava Bogdana Vrčona. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Galerija Cankarjevega doma / do 20. julija bo na ogled razstava »Faraonska renesansa - Arhaizem in pomen zgodovine v starem Egiptu«. Na ogled 140 del iz desetih evropskih muzejev. Urnik: ob ponedeljkih od 10. do 15. ure, od torka do sobote od 10. do 20. ure ter ob nedeljah od 11. do 19. ure. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. V Gradu Tivoli (Pod turnom 3) na ogled je razstava Sodobna slovenska arhitektura. Razstava, katero je pripravil Mednarodni grafični likovni center v sodelovanju z galerijo Dessa, bo na ogled do 22. junija z urnikom: od 11. do 18. ure. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00. ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (17. 6. 2008) Vodoravno: anatomija, kolora-dar, obolelost, rej, G. I ., Te, dleto, grm, Enare, P. V., Stoner, Bralni, po I icaj, model, Arls, ras, loto, Dev, Ralkkonen, Aka, stran, Ika; na sliki: Paolo Vldonl. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 19. junija 2008 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Risanka Pimpa 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: La nuova famiglia Addams 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualna: Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giurato) 9.35 Aktualno: Linea verde - Meteo verde 9.45 Aktualno: Dieci minuti di... 10.00 Film: Come sposare una figlia (kom., ZDA, '58, r. V. Minnelli, i. R. Harrison, K. Kendall) 11.30 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik - Gospodartsvo 14.10 Nad.: Julia 14.55 Nan.: Incantesimo 15.50 Nan.: L'ispettore Derrick 16.50 Aktualno: Parlament 17.15 Nan.: Cotti e mangiati 17.20 Nan.: Le sorelle McLeod V^ Rai Due 7.00 Variete: Random 9.40 Nan.: 8 semplici regole 10.05 In Italia 10.20 Dnevnik in rubrike 11.20 Aktualno: Ricomincio da qui 13.00 Dnevnik - Običaji in družba ter Dnevnik - Zdravje 14.00 Šport: Evropski Dribbling 14.40 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino 15.30 Nan.: The District 16.20 Nan.: A proposito di Brian 17.00 Nan.: Kevin Hill 17.45 Nan.: Tutti odiano Chris 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 19.50 Nan.: Friends 20.15 Risanke 20.30 Šport: Evropsko prvenstvo v nogometu 2008 20.45 Nogometna tekma za EP: Rusija - Švedska 21.30 22.50 Dnevnik 23.10 Dok.: La storia siamo noi 0.10 Nan.: Law & Order ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf-fe di Corradino Mineo in Italia, istruzioni per l'uso 8.05 0.45 Aktualno: La Storia siamo noi 9.05 Film: I figli del Leopardo (kom., It, '65, i. F. Franchi) 10.40 14.50 Aktualno: Cominciamo bene estate 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved, sledi Agritre 13.10 Nan.: Wind at My Back 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 15.05 15.45 16.30 17.15 17.45 19.00 20.30 20.35 21.05 23.20 Variete: Trebisonda Nan.: Geni per caso Šport: Pomeriggio sportivo Nan.: Squadra Speciale Vienna Aktualno: Geo magazine 2008 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Šport: Evropsko prvenstvo v nogometu - Euro sera Variete: Blob Nad.: Un posto al sole Dok.: Ombre sul giallo Dnevnik - Deželne vesti in Primo piano 23.50 Dok.: Diario di classe 0.35 Nočni dnevnik in vremenska napoved | Rete 4 Nan.: Kojak Aktualno: Appuntamento con la storia Nad.: I Robinson Nan.: Charlie's Angels Nan.: Miami Vice Nad.: Bianca Dnevnik in prometne informacije Nad.: Febbre d'amore Nad.. Vivere Nad.: Distretto di polizia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Il fuggitivo Nad.: Sentieri Film: Il prof. Guido Tersilli (kom., It., '69, i. A. Sordi) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Ieri e oggi in tv Nan.: Tempesta d'amore Nan.: Renegade Aktualno: Attenti al lupo Film: In barca a vela contromano (kom., It, '97, i. V. Mastrandea) 8.00 8.30 9.30 10.30 11.30 11.40 11.50 12.20 13.30 14.00 15.00 16.00 16.40 18.55 19.35 19.50 20.20 21.10 23.45 Canale 5 8.00 8.50 9.20 18.50 Kviz: Alta tensione 20.00 Dnevnik 20.30 Šport: Evropsko prvenstvo v no- 10.00 gometu 2008 11.00 20.45 Nogometna tekma za EP: Grčija - Španija 13.00 23.00 0.15 Dnevnik 23.05 Šport: Evropske noči 13.40 0.00 Glasba: Uto Ughi racconta la mú- 14.10 sica 14.45 15.45 17.50 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 1.20 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik: Mattina Nan.: Tutti amano Raymond Film: Fia, piccola maga (kom., Norv., '03, r. E. Kvambe, i. K. Do-ving) Dnevnik Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Nad.. My life Film: Dream Hotel: Mauritius (kom., Nem., '04, r. G. Behrens, i. C. Kohlund) Nan.: Men in trees - Segnali d'amo-re Kviz: Jackpot - Fate il vostro gioco Dnevnik in vremenska napoved Variete: Veline Nan.: Carabinieri 7 Aktualno: Matrix (vodi E. Menta- na) Nočni dnevnik O Italia 1 6.05 Nan.: Otto sotto un tetto 6.55 13.40, 17.15 Risanke 9.55 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.00 Nan.. Dharma & Greg 10.25 Nan.: Buffy 11.20 Nan.: Smalville 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Kviz: MotoGp 14.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Falcon Beach 15.55 Nan.: H2O 16.25 Nan.: Zoey 101 16.50 Nan.: Lizzie McGuire 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan.: Friends 19.35 Nan.: Belli dentro 20.05 Nan.: Love Bugs 20.30 Aktualno: RTV - La Tv della realta 21.10 Film: Mr. Deeds (kom., ZDA '02, r. S. Brill, i. A. Sandler) 23.05 Nan.: The Closer 0.00 Nan.: Saving Grace ^ Tele 4 8.10 Pregled tiska 10.30 Nan.: Io e il Duce 12.35 Debatna odd.: Dialog z... 13.30 ... Aktualno 14.00 Aktualno: La Tv delle liberta 15.45 Sport 2000 - Speciale Europei 19.00 Aktualno: Viva le vacanze! 20.10 Aktualno: Rotocalco and Kronos 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: False testimonianze (dram., '96 ) 22.45 Proza: L'inferno 23.35 Aktualno: Stoa' estate LA 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.25 0.00 1.00 La 7 Aktualno: Omnibus Aktualno: Due minuti un libro Aktualno: Le vite degli altri Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Matlock Dnevnik, športne vesti Nan.: Alla conquista del West Film: Uccidete Romal (dram., It, '69, r. A. Bradley, i. A. Diffring) Nan.: Mac Gyver Dok.: Atlantide - Storie di uomini e mondi Nan.: Murder Call Dnevnik 1.25 Aktualno: Otto e mezzo Film: Mr. Jones (dram., ZDA, '93, r. M. Figgis, i. R. Gere) Nan.: Sex and the City Nan.: The L Word Dnevnik (t Slovenija 1 6.15 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 9.30, 10.10, 15.45 Risana nanizanka 9.45 Otroška nan.: Moj prijatelj Piki Jakob (pon.) 10.35 Knjiga mene briga - Frane Milčin- ski - Ježek (pon.) 10.55 Glasbena šala (pon.) 11.15 Dok. odd.: Podobe Slovenije: Kostel 11.55 Ob 90-letnici ljubljanskega baleta (pon.) 12.20 Kdo je bila Irma Polak 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Ars 360 (pon.) 13.35 Opus (pon.) 14.00 Mednarodna obzorja - Vsi obrazi Poljske 15.10 Mostovi - Hidak 16.05 Kviz: Male sivice 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.35 0.50 Dok. odd.: Široki Vrh 18.25 Žrebanje lota 18.40 Risanka 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Film: Škandal (krim., ZDA '02, i. A. Pacino) 7.00 8.35, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 7.20 17.00 Risanke 21.35 Prvi in drugi 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.10 Omizje 0.25 50 let televizije (t Slovenija 2 6.30 9.30, 12.30, 2.50 Zabavni Infokanal 7.00 Infokanal 8.55 Seja državnega zbora (prenos) 18.00 Slovenija danes 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 19.00 Veslanje - posnetek iz Poznana 20.00 Atletika - posnetek iz Celja 21.00 Dobro za oba, prenos iz Črnomlja 22.15 Predstava ljubljanskega gledališča: Andrej Hieng 0.40 Slov. jazz scena 1.30 Nad.: Blackjack Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 16.30 17.25 18.00 18.35 18.40 19.00 19.30 20.00 20.40 21.10 22.15 23.45 23.15 0.15 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Globus Film: Mož v belem (VB, '51, r. A. Amckendrick, i. A. Guinnes, J. Greenwood) 26. mednarodni pokal v plesih: mesto Palmanova Nautilus Primorski mozaik (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika 22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti Odmev Pogovorimo se o... Dok. oddaja: City Folk Glasbena oddaja Srečanje z... Artevisione - kulturni magazin Iz arhiva po vaših željah Čezmejna TV - TV TGR FJK -Deželne vesti Tv Primorka a 10.30 20.00, 23.00 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved 11.00 23.30 Videostrani 17.00 Športni ponedeljek (pon.) 18.00 Če me spomin ne vara 18.45 WTTC - Pau Francija, 2. del 19.45 Slovenska vojska (pon.) 19.55 EPP 20.30 Kaj je novega na Krasu 21.00 Odprta tema 22.00 Klepet na kvadrat: Romana Kranjčan RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.30 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila 10.10 Prva izmena - 2. del; 11.15 Studio D sledi Napovednik; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00-14.30 Na rešetu; 14.45 Aktualno; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Zborovski utrip; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Glasba za otroke; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Medenina; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.20 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje pa vas čevelj žuli; 12.00 Evropa osebno; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 17.40 Šport; 18.00 Express; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Glasba. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove Spominčice; 13.05 Ars futura; 13.30 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.15 Intermezzo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 6 Petek, 20. junija 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it EUR02008 AusUia-Swilzerland Italija premagala Francoze in se zahvalila Nizozemcem Odločilna 24. minuta - Nesrečne izbire francoskega selektorja Domenecha PO ZMAGI Zdaj je za »azzurre« vse možno Italiji je misija nemogoče uspela. V nasprotju s pesimističnimi napovedmi se je namreč uvrstila v nedeljski četrtfinale proti Španiji. Razplet v skupini je pravičen. Izpadli sta najslabši: brezbarvna Francija in Romunija, ki je bila sinoči proti že kvalificirani in nasitni Nizozemski povsem nebogljena, »tulipani« pa so v nasprotju s prepričanjem mnogih igrali resno. Zdaj je za borbene »azzurre« možen vsak rezultat. Zanje tako in tako velja, da imajo na velikih tekmovanjih največ težav prav z uvodnimi fazami. Ko se igra na neposredni izpad, odslej bo tako, pa najdejo v sebi veliko skritih energij, čeprav še vedno drži, da so nekatere reprezentance pokazale doslej več od Donaodni-jevih igralcev. Vključno s prihodnjim nasprotnikom Španijo. A odslej to ne šteje Zambrotta se ni vključeval v fazo napadanja, ni pa delal napak in je prispeval svoj delež k zmagi italijanskega kolektiva nad Francozi ansa i Na prvih dveh tekmah ni bil prepričljiv, to- krat pa je Andrea Pirlo poskrbel za vrhunsko tekmo in v prvem polčasu nanizal nekaj čudovitih podaj. Žal mu bo opomin stal četrtfinale. Francoski selektor Raymond Domenech: sprta ekipa, pred tekmo vdanost v usodo in odločitev za Abidala namesto izkušenega Thurama... V 4. minuti je naredil prvo hudo napako, a Toni je ni izkoristil, v 24. minuti pa je Abidal kot zadnji mož nespretno zrušil Tonija in prisilil Francijo, da je 75 minut igrala z možem manj. 4 Robertu Do-nadoniju je uspel podvig. Utišal je kritike, ki so se oglasili po tekmi proti Nizozemski in rešil marsikatero težavo. Predvsem v obrambni vrsti. Francija - Italija 0:0 (0:0) STRELCA: Pirlo (11.m) v 25. in De Rossi v 62. minuti FRANCIJA: Coupet, Clerc, Abidal, Gallas, Evra, Govou (66. Anelka), Toulalan, Makelele, Ribery (10. Nasri, 26. Boumsong) Benzema, Henry. Trener: Domenech. ITALIJA: Buffon, Zambrotta, Panuc-ci, Chiellini, Grosso, Gattuso, De Rossi, Pirlo (55. Ambrosini), Perrotta (64. Camora-nesi), Cassano, Toni. Trener: Donadoni. SODNIK: Michel (Slovaška); IZKLJUČITEV: Abidal v 24.; OPOMINI: Evra, Pirlo, Chiellini, Gattuso, Boumsong, Govou; GLEDALCEV: 30.000. ZÜRICH - Morda bodo na apeninskem polotoku uglasbili italijansko različico slovenske uspešnice »Slovenija gre naprej«. Kot so mnogi upali, a malokdo pričakoval, se je po zmagi nad Francijo - in Romunije proti Nizozemski - Italija uvrstila v četrtfinale. Začetek tekme je bil v znamenju očitne premoči Italije, a po štirih minutah Toni ni izkoristil neverjetne napake Abidala, ki ga je Domenech vključil v moštvo namesto izkušenega Thurama. Kmalu zatem je moral Ribery zapustiti igrišče zaradi poškodbe. Zamenjal ga je Nasri, ki pa je ostal na igrišču le šestnajst minut. V 11. minuti je po kotu poskušal Panucci z glavo, na gol črti je žogo odbil Makelele. Po neuspelem poskusu Perrotte pa je v kazenskem prostoru kot zadnji mož Tonija zrušil Abidal. Sodnik ni imel druge izbire kot dosoditi 11-metrovko in izključiti francoskega branilca. Najboljši mož Italije pa je najstrožjo kazen hladnokrvno izvedel. Domenech je takoj izkoristil novo menjavo in Nasrija zamenjal z branilcem Boumsongom. Takoj po golu sta imela De Rossi in Toni dve zanimivi priložnosti, a največjo Grosso v 44. minuti, ko je s prostega strela zadel vratnico. Odločilen pa je bil dotik vratarja Coupeta, saj bi bil drugače gol. Francija je le v zadnjih petnajstih minutah pokazala nekaj več, edine priložnosti pa ni izkoristil Henry, ki je z ugodnega položaja streljal mimo vrat. V drugem polčasu je takoj imel priložnost za gol Ben-zema, a to je bila edina priložnost za Francoze, saj je svetovne prvake iz leta 1998 dokončno pokopal De Rossi v 62. minuti, vendar veznemu igralcu Rome je odločilno priskočil na pomoč Henry v živem zidu. A Italijani so se že prej veselili: ko je prišla iz Berna novica, da je Nizozemska vodila proti Romuniji. Do konca srečanja se je lahko še izkazal Buffon, a vsi so čakali le, da ne bi prišla iz Berna kaka slaba novica... STOJAN KRAVOS Za Francijo konec ciklusa, Italija konkretna Italija je tokrat zasluženo zmagala. »Ko Italija doseže zadetek in ima moža več na igrišču, lahko nasprotnika reši le čudež. Italijani so zelo konkretni in se ne pustijo presenetiti,« meni novogoriški trener Stojan Kravos, ki je pred dvema letoma treniral Sovodnje. Italijanskim napadalcem sicer ne uspe zatresti nasprotnikove mreže. »Napadalec je že zelo kvaliteten, če se približa golu in ustvari gol situacijo. Toni je odličen napadalec, četudi nima sreče. Tokrat je izsilil enajstmetrovko in izključitev Abi-dala. Ta dogodek je bil tudi ključ srečanja. Po golu so bili Francozi v škripcih.« In Cassano? »Recimo, da je dobro opravil svojo nalogo, ker je celotni kolektiv igral dobro. Vsekakor ni igralec, ki bi lahko odločal tekmo. Cassano ni Cristiano Ronaldo.« Kaj pa Francija? »Francija je igrala zelo slabo. Vidi se, da ima selektor Domenech velike težave s posameznimi igralci, ki jim ne zaupa. Pri Franciji se je prav gotovo zaključil ciklus. Na obzorju so velike spremembe in pomladitev.« Na tekmi Nizozemska - Romunija le ni prišlo do presenečenja. »Na morebitne kombinacije in presenečenja so govorili le v Italiji. Nizozemci so vrhunska ekipa in pravi profesionalci, ki si ne morejo dovoliti dvomljivih nastopov in čudnih razpletov. V četrtfinale sta se pravično uvrstili dve najboljši ekipi.« 0ng) ocene - Le napadalci nekoliko razočarali Pirlo in De Rossi nad vsemi Spet vrhunski poseg Buffona, Grosso v odlični formi - Luboš Michel odlično sodil Buffon 6,5 - Francija ga ni pretirano zaposlila, vendar se je znova izkazal z vrhunskim posegom po strelu Benzema-ja. S svojo umirjenostjo pa blagodejno vpliva na celotno obrambo. Zambrotta 6 - Tokrat desni zunanji branilec Italije ni naredil nobene napake, a se tudi ni pretirano vključeval v napade »azzurrov«. Chiellini 6,5 - Marsikoga je skrbelo, da je Chiellini neizkušen, a včeraj mu je Henry le enkrat zbežal, drugače je odlično vodil obrambo. Grosso 7 - Verjetno je v tem trenutku najbolj v formi med Italijani. Zaslužil bi si tudi gol, a mu ga je Coupet preprečil. Panucci 6,5 - Kot Chiellini je tudi on praktično onesposobil vsak napad Francozov. Ob tem je bil znova nevaren po prekinitvah. Gattuso 6 - Srčno se je boril, zagrizen kot v lepih starih časih, a še vedno ni na nivoju izpred dveh let. (od 81. Aquilani neoc.) ansa Pirlo 7,5 - Dokler je imel še nekaj moči, je bil pravi svetilnik okoli katerega so bili aktivni vsi soigralci. Nekaj podaj za napadalce je bilo res enkratnih in hladnokrvno je izvedel enajstmetrovko. (od 55. Ambrosini 6 - Pomagal je okrepiti vezno vrsto, ko pa je bilo tekme v bistvu že konec.) De Rossi 7,5 - Sploh ni jasno, zakaj De Rossi ni igral proti Nizozemski. Italijanska vezna vrsta sloni na njem, preigra- val je kot napadalec, zaustavil vsak poskus Francozov in se, čeprav s kančkom sreče, vpisal med strelce. Chapeau, bi rekli Francozi. Perrotta 6,5 - Pomagal je vezni vrsti, pretekel kilometre in istočasno bil ob Toniju najnevarnejši za francosko obrambno vrsto. (od 64. Camoranesi 6 - Tudi on je vstopil na igrišče, ko je bila Italija gospodar srečanja.) Toni 6 - Trudil se je, vendar bil preveč nenatančen pri zaključevanju. Odklonil je prvo Abidalovo darilo, a si je prislužil odločilno enajstmetrovko. Cassano 5,5 - Moral bi biti rešitelj italijanske vrste, a ni nikoli izstopal. V prvem polčasu ni prišel do izraza in ni nikoli ogrozil nasprotnikovega vratarja. Sodnik Luboš Michel 7 - Odlično je vodil srečanje, povsem upravičeno doso-dil 11-metrovko in izključil Abidala. Sploh ni vplival na potek srečanja, kar je za sodnika bistvenega pomena. skupina A skupina B IZIDI Švica - Češka 0:1, Portugalska - Turčija 2:0; Češka - Portugalska 1:3, Švica - Turčija 1:2, Švica - Portugalska 2:0, Turčija - Češka 3:2 KONČNA LESTVICA Portugalska 3 2 0 1 5:3 6 Turčija 3 2 0 1 5:5 6 Češka 3 1 0 2 4:6 3 Švica 3 1 0 2 3:3 3 Portugalska in Češka v četrtfinalu IZIDI Avstrija - Hrvaška 0:1, Nemčija - Poljska 2:0, Hrvaška - Nemčija 2:1, Avstrija - Poljska 1:1, Poljska - Hrvaška 0:1, Avstrija - Nemčija 0:1 KONČNA LESTVICA Hrvaška 3 3 0 0 4:1 9 Nemčija 3 2 0 1 4:2 6 Avstrija 3 0 1 2 1:3 1 Poljska 3 0 1 2 1:4 1 Hrvaška in Nemčija v četrtfinalu skupina C skupina D IZIDI Romunija - Francija 0:0, Nizozemska - Italija 3:0, Italija - Romunija 1:1, Nizozemska -Francija 4:1; Nizozemska - Romunija 2:0, Francija - Italija 0:2 KONČNA LESTVICA Nizozemska 3 3 0 0 9:1 9 Italija 3 1 1 1 3:4 4 Romunija 3 0 2 1 1:3 2 Francija 3 0 1 2 1:6 1 Nizozemska in Italija v četrtfinalu DOSEDANJI IZIDI Španija - Rusija 4:1, Grčija - Švedska 0:2, Švedska - Španija 1:2, Grčija - Rusija 0:1 LESTVICA Španija 2 2 0 0 6:2 6 Švedska 2 1 0 1 3:2 3 Rusija 2 1 0 1 2:4 3 Grčija 2 0 0 2 0:3 0 PREOSTALI SPORED Danes Grčija - Španija (20.45), Rusija - Švedska (20.45) Četrtfinale - Četrtek, 19. junija: ob 20.45 v Baslu (25): zmagovalec A - drugo uvrščeni B. Petek, 20. junija: 20.45 na Dunaju (26): zmagovalec B - drugo uvrščeni A. Sobota, 21. junija: 20.45 v Baslu (27): zmagovalec C - drugo uvrščeni D. Nedelja,22. junija (28): zmagovalec D - drugo uvrščeni C. Polfinale - Sreda, 25. junija: ob 20.45 v Baslu: zmagovalec 25 - zmagovalec 26. Četrtek, 26. junija: zmagovalec 27 - zmagovalec 28. Finale - 20.45 na Dunaju. EP V NOGOMETU Sreda, 18. junija 2008 21 SKUPINA C - Nizozemci še tretjič zmagali in s polnim izkupičkom osvojili prvo mesto v skupini Namigovanja neupravičena, Nizozemska premagala Romune Tudi nizozemske rezerve so zadostovale za tretjo zmago - Romuni pokazali res premalo Nizozemska - Romunija 2:0 (0:0) STRELCA: Huntelaar v 54., Van Persie v 87. NIZOZEMSKA: Stekelenburg, Boulahrouz (58. Melchiot), Heitinga, Bouma, De Cler, De Zeeuw, Engelaar, Van Persie, Robben (62. Kuyt), Afellay, Huntelaar (83. Vennegoor of Hasselink). Trener: Van Basten. ROMUNIJA: Lobont, Contra, Tamas, Ghionea, Rat, Codrea (72. Dica), Chivu, Nicolita (81. Petre), Cocis, Mu-tu, M. Niculae (59. D. Niculae). Trener: Piturca. SODNIK: Busacca (Švica); OPOMIN: Chivu; GLEDALCEV: 32.000. BERN - Kdor je pričakoval, da bo takoj prišlo do romunskega navala na nizozemska vrata, se je krepko zmotil. Morda je bil psihološki pritisk prevelik, morda so romunski igralci verjeli, da jim bo Nizozemska prepustila zmago, morda Piturca ni primerno pripravil svoje igralce na to, kar jih čaka, a Mutu in soigralci so pokazali res premalo, da bi si zagotovili drugo mesto v skupini. Obratno so Van Bastnove rezerve (selektor je zamenjal 9 igralcev od 11, ki so premagali Francijo) igrale in se trudile. Hotele so si zagotoviti mesto v standardni postavi in zdaj bo Van Basten res v težavah, saj lahko računa na celo vrsto igralcev, ki so v izjemni formi. Ze v prvem polčasu je najnevarnejše priložnosti ustvarila Nizozemska s Huntelaarjem in Robben-mom, medtem ko so se Romuni le redkokdaj približali nizozemskim vratom. V nadaljevanju srečanja se stvari niso spremenile. Romuni so bili zelo nesproščeni, morda jih je zajela trema, ker so bili le korak od pomembnega dosežka, na površju pa jih je držal Lo-bont z nekaj odličnimi posegi. On si izločitve ni zaslužil. Vlogo pogrebnika za Romune pa je prevzel Huntelaar, ki je po desetih minutah drugega polčasa ukanil Lobonta. Po prejetem golu so bili Romuni še bolj potrti in niso imeli moči rezultat spreobrniti v svojo korist. Edino pravo priložnost je imel Mutu, Melchiot pa je odlično posegel. Tri minute pred koncem srečanja pa je Van Persie dokazal, da je bilo vsako namigovanje neutemeljeno in z lepim golom obsodil na izločitev Romune. NOGOMET DENIS PAVIO »Vratar in sodnik sta sama« Vratarja Sovodenj Denisa Pavio, ki je zadovoljen s komaj minulo sezono svoje ekipe v 1. AL, smo najprej vprašali za mnenje o tem, kako se je počutil češki vratar Peter Čech po usodni napaki na tekmi proti Turčiji: »Čech je na celem prvenstvu naredil le eno napako, ki pa je bila usodna. Mislim, da sta vlogi vratarja in sodnika najbolj nehvaležni. Če zgrešiš, si zgrešil sam. In nimaš nikogar, ki bi tvojo napako popravil. Po mojem je tudi Buf-fon zgrešil pri prvem golu Nizozemske.« Kdo pa so najboljši vratarji na tem prvenstvu? »Čech je drugače solidno branil, doslej odlično brani Romun Lobont, Van der Sar pa me kot vratar nikakor ne prepriča. Med ostalimi igralci pa je Deco za Portugalsko odločilnega pomena.« Je prvenstvo kvalitetno? »Portugalska, Španija in Nizozemska so doslej pokazale največ, a tudi Francija je na trenutke igrala lep nogomet, medtem ko je Italija v bistvu slabo odigrala le prvi polčas proti Nizozemski.« Banel Nicolita in Wilfred Bouma v boju za žogo ansa SKUPINA D - V boju za drugo mesto Švedi v skrbeh zaradi Ibrahimovica Z današnjima tekmama med Grčijo in Španijo ter Rusijo in Švedsko se bo zaključil prvi del EP-ja (obe tekmi ob 20.45), že jutri pa bo na sporedu prvi četrtfinale. Srečanje v Salzburgu med Španijo in Grčijo je nepomembno, saj sta že obe ekipi gotovi prvega oziroma zadnjega mesta v skupini. Prav zato se ne bo nihče pritoževal, če bo Španija (kot je že napovedal selektor Aragones) igrala z dokaj spremenjeno postavo in morda celo podarila Grčiji kako točko, da ne bi evropski prvaki odšli domov brez osvojene točke. Veliko bolj zanimivo pa bo v Innsbrucku, kjer bo poskušala Rusija presenetiti Švedsko in si zagotoviti drugo mesto v skupini. Trenutno imata obe ekipi enako število točk na lestvici, a zaradi skupne gol razlike so Ibrahimo-vic in soigralci na boljšem, tako da se lahko Skandinavci zadovoljijo s točko, medtem ko mora Rusija nujno zmagati. Selektor švedske reprezentance Lagerback pa je v težavah ravno zaradi zdravstvenega stanja svojega najboljšega igralca. Proti Španiji je moral Ibrahimovic zapustiti igrišče po prvem polčasu zaradi hudih bolečin v kolenu, v teh dneh pa se zdravstveno stanje Interjevega napadalca ni bistveno izboljšalo, brez njega pa je učinkovitost švedskega napada bistveno nižja. V ruskih vrstah pa selektor Hiddink največ pričakuje od napadalca Romana Pavljučenka. ODBOJKA MATEVŽ PETERLIN V finale Portugalci in Nizozemci V letošnji sezoni je družinsko čast v Slo-ginem dresu branil le starejši od bratov Peterlin, Matevž, pozitivna sezona v C-ligi pa bi lahko bila še daljša, z igranjem končnice za napredovanje, ko ne bi izgubili po nepotrebnem proti zadnjima dvema ekipama na lestvici. Matevž Pe-terlin redno sledi tudi dogajanjem na tem prvenstvu: »Videli smo kar nekaj lepih tekem. Nedvomno me je najbolj presenetila Nizozemska, ki igra res lep nogomet, medtem ko za Hrvaško ne bi niti trdil, da je presenečenje, saj je ta reprezentanca izločila Anglijo. Vsekakor mislim, da se bosta v finale uvrstili Portugalska in Nizozemska. Čestitati je treba tudi Turčiji, saj si res ne bi mislil, da ji bo uspelo nadoknaditi dva gola zaostanka. Ekipi držav organizatork pa sta zelo skromni, tako da sta bili prvi dve skupini veliko lažji od C skupine, kjer so same kakovostne ekipe.« Ali kdo izstopa med posamezniki? »Niti ne, saj gre pri Nizozemski za kolektiv. Vratar Portugalske Ricardo brani odlično, medtem ko se je za Deca in Ro-nalda že vedelo, da sta odlična.« IDEALEN STREL Ballack s hitrostjo 121 km na uro ZENEVA -121 kilometrov na uro. Prosti strel nemškega reprezen-tanta Michaela Ballacka, kije prinesel odločitev na tekmi med Nemčijo in Avstrijo, bi bil po izračunu Metina Tolana, profesorja za eksperimentalno fiziko na tehnični univerzi v Dortmundu, težko boljši. Slednji trdi, da j e hitrost žoge produkt mase in hitrosti in bil strel skoraj popoln. Profesor Tolan je to za vsaj malo fizikalno nadarjene tudi razložil na primeru, da je treba kilogram težko žogo ustreliti s hitrostjo 100 kilometrov na uro. Grob izračun je sledeči: igralčeva noga, torej relativno velika masa našega izračuna z relativno majhno hitrostjo, zadene ležečo žogo, torej relativno majhno maso, ki bo imela veliko hitrost. V tem primeru bi igralec žogo teoretično ob dobrem strelu pospešil žogo na dvakratnik lastne hitrosti. »Če pa upoštevamo, da so igralčeve noge približno dvakrat hitrejše kot je gibanje telesa, nam je jasno, da je žoga ob idealnem strelu lahko približno štirikrat hitrejša od nogometaša. In če je imel Ballack pri izvajanju prostega strela približno 30 kilometrov na uro, je bil njegov strel na osnovi tega izračuna skoraj idealen. Ballack je glede na statistiko tekme tudi največ pretekel, saj je med tekmo opravil 11.696 metrov poti. KOŠARKA LUCA STARC S projektorjem kot na štadionu Luca Starc se je letos z ekipo Jadrana, ki je nastopala na državnem prvenstvu U19, uvrstil na meddeželno fazo, kjer so Popo-vičevi varovanci po odličnem začetku izgubili zadnjo odločilno tekmo in tako zapravili nastop na državnem finalu: »Na tekmi proti Ostii smo izgubili samo za šest točk. Verjamem, da je bil nasprotnik dosegljiv,« je pojasnil Luca, ki je letos igral tudi v ekipi U21 pri združeni ekipi Kontovel Sokol. Slediš evropskemu prvenstvu? Kolikor utegnem, saj imam veliko vaj z dramsko skupino Jaka Štoka: pripravljamo premiero. Kaj pa je glavna tema igre? Ljubezen do moškega. Kdor pa želi izvedeti kaj več, naj kar pride v nedeljo v Križ, kjer bomo nastopili. Kje pa gledaš tekme? Ali pri Savotu ali pa v sobici Mladinskega krožka Prosek Kontovel z ostalimi prijatelji. Tam imamo projektor, tako da se zdi, da smo na štadionu. Koga bi rad videl v finalu? Italijo in Portugalsko. Upam, da zmaga Italija, ker bo potem žurka v Trstu. Sicer navijam za Portugalsko. KATJA RASENI Gledam, saj sem skorajda primorana Pri lokostrelskem društvu Zarja Gaja so se člani prejšnji konec tedna preizkusili v poljskem lokostrelstvu. Tekmovanja se je udeležila tudi Bazovka Katja Raseni, dolgoletna članica lokostrelske sekcije. Za kaj gre? V tej zvrsti imaš 24 tarč, 12 z znanimi in 12 z neznanimi razdaljami. V vsako tarčo streljaš tri puščice, tako da skupno imaš 72 strelov. Kako se je iztekla preizkušnja? Pri Zdravščini smo tekmovali jaz, Moreno Granzotto in Damjan Gregori. Moreno je bil drugi, Damjan tretji, jaz pa druga. Konkurenca pa ni bila številna: pri ženskah smo bile v dveh, pri moških pa v treh. Kljub temu pa smo glede na dosežene točke dosegli dober rezultat, predvsem Damjan, ki se je šele drugič preizkusil v tej disciplini. Slediš evropskemu prvenstvu v nogometu? Sledim, saj sem doma skorajda primorana. (smeh!) Vsi sledijo nogometu. Kdo te je najbolj presenetil? Hrvati in Nizozemci. Mislim, da bi slednji lahko osvojili tudi evropski naslov. Na prvih dveh tekmah so igrali zelo zagnano. HALO EP! Aragones gre v Turčijo Selektor španske nogometne reprezentance Luis Aragones bo po koncu EP s turškim klubom Fenerbahčejem podpisal dveletno pogodbo. Aragones, ki bo prihodnji mesec dopolnil 70 let, bo na trenerskem mestu nasledil Brazilca Zica, ki je klub v minuli sezoni popeljal do četrtfinala lige prvakov. Emre je out Turška nogometna izbrana vrsta je pred petkovo četrtfinalno tekmo proti Hrvaški na Dunaju doživela hud udarec, saj je moral eden ključnih igralcev, branilec Emre Gungor, zaradi poškodbe že končati Euro. Triindvajse-tletni član Galatasaraya si je poškodoval mečno mišico proti Češki Poleg Gungorja ima težave s poškodbo še en steber turške obrambe, Servet Cetin, ki si je na isti tekmi poslabšal poškodbo levega kolena. Konec za Kneževica? Prvenstvo se je, kot vse kaže, predčasno končalo tudi za branilca hrvaške reprezentance Darija Kneževica. Slednji je na tekmi proti Poljski dobil udarec v koleno, zaradi katerega je že v prvem polčasu zapustil igrišče. Poškodba ni hujše narave, a po poročilih iz hrvaškega tabora naj bi bilo zanj že konec nastopov. Pregled z magnetno resonanco po tekmi je pokazal, da hrvaški branilec nima natrganih ali raztrganih kolenskih vezi, kar bi avtomatično pomenilo nekaj mesecev premora. Za branilca Livorna je bila tekma proti Poljski njegov deseti nastop v kockastem dresu. Rehhagel do leta 2010 Nemški nogometni strokovnjak Otto Rehhagel bo grško nogometno reprezentanco kljub temu, da so branilci naslova na letošnjem evropskem prvenstvu že izpadli, vodil do svetovnega prvenstva 2010 v Južnoafriški republiki. Zmaga tudi finančno nagrajena Zmaga Švice na Portugalsko (2:0) ni bila le prva zmaga Švicarjev v zgodovini EP, ampak tudi bogata nagrada za Švicarje. Ob premiji 7,5 milijona švicarskih frankov za nastop na EP so si gostitelji z zmago priigrali dodaten milijon frankov z naslova nagradnega sklada UEFA. Vsak igralec, ki je bil na igrišču pa bo za zmago prejel po 50.000 frankov, tisti na rezervni klopi pa dve tretjini tega zneska. Smrad Mesto Innsbruck je poskrbelo za posebno enoto redarjev, ki bo v mestu skušala zmanjšati smrad. Številni prebivalci v centru mesta so se namreč pritožili zaradi smradu po urinu, ki ga zapustijo navijači po ogledu tekem v mestu. Podžupan Christoph Platz-gummer je povedal, da je to edina možnost in poudaril, da je v mestu 64.000 različnih navijačev in da pač vsi nimajo potrpljenja, da bi počakali pred stranišči. Zelo obremenjena je tudi mestna komunala, saj mora vsak dan pospraviti pet ton odpadkov več kot običajno. alpenJ&T® Ostali Današnja napoved Grčija - Španija 1:2 Rusija - Švedska 0:2 Včerajšnja napoved A.Pincin Nizozemska - Romunija 3:1 Francija - Italija 1:2 DNEVNI IZID 2 SKUPNO 23 Nogomet Današnja napoved Grčija - Španija 0:1 Rusija - Švedska 2:1 Včerajšnja napoved N. Kerpan Nizozemska - Romunija 2:1 Francija - Italija 1:0 DNEVNI IZID 1 SKUPNO 22 Košarka Današnja napoved Grčija - Španija 1:2 Rusija - Švedska 0:2 Včerajšnja napoved P.Feluga Nizozemska - Romunija 2:1 Francija - Italija 1:0 DNEVNI IZID 1 SKUPNO 20 Odbojka Današnja napoved Grčija - Španija 0:2 Rusija - Švedska 1:1 Včerajšnja napoved V.Povšič Nizozemska - Romunija 2:1 Francija - Italija 1:0 DNEVNI IZID 1 SKUPNO 18 LEGENDA: Vsak pravilno napovedan izid velja tri točke, eno točko pa velja pravilna napoved zmagovalca oziroma neodločenega izida 22 Sreda, 18. junija 2008 ŠPORT / NOGOMET - Slovenski steber Itale San Marco nepričakovano odhaja v Cosenzo Alen Carli odslej pred vsaj 15 tisoč glavo množico Ponudba z juga Italije ga je prepričala - Cosenza bi se rada vrnila v B-ligo Alen Carli v prihodnji sezoni ne bo igral za gradiško Italo San Marco, s katero je v letošnji sezoni iz D napredoval v profesionalno C2-ligo. Preselil se bo na jug, bolj natančno v Cosenzo v Kalabrijo. Cosenza je v letošnji sezoni kot Itala napredovala iz D-lige. Ekipi sta se srečali v finalni skupini za naslov državnega prvaka med amaterji. Cosenza je v prvem polfinalu v Gradišču zmagala z 2:1, v Kalabriji pa so domačini še drugič slavili zmago, tokrat z 2:0. Edini zadetek Itale na tekmi v Gradišču je dosegel prav Alen Carli. »Do pred kratkim sem bil prepričan, da bom v prihodnji sezoni še naprej igral za Italo. Pred par dnevi pa me je poklical trener Cosenze Domenico Tedesco, ki je igral tudi v B in C1-ligi, in mi predlagal, da bi v prihodnji sezoni prestopil k njim. V Milanu smo se srečali s športnim vodjo Cosenze in se v bistvu domenili za enoletno pogodbo. Če bo šlo vse v redu, bom pogodbo podaljšal še za kako sezono,« nam je svojo odločitev utemeljil 29-letni slo- venski nogometaš iz Slivnega pri Na-brežini, ki je pred leti diplomiral na tržaški fakulteti političnih ved. »Priznati moram, da me igranje na jugu Italije zelo privlači. Nogomet, tudi v nižjih ligah, jemljejo zelo resno. Če igraš dobro in zmaguješ, si pravi kralj, če pa izgubiš in igraš slabo, je bolje, da se ne sprehajaš po mestu. V D-ligi je za Cosenzo na vsaki tekmi navijalo tudi do 15 tisoč ljudi. Nogometni stadion jih lahko sprejme 27 tisoč. To te še dodatno motivira. Cosenza ima zelo ambiciozne načrte. V nekaj sezonah bi radi na- predovali v B-ligo, v kateri so že nastopali (v sezoni 1997-98 op. ur.),« je še dodal Alen. Cosenza bo letos nastopala v skupini C, Itala San Marco pa skoraj gotovo v skupini B. Kalabrijsko izkušnjo bo Alen začel 19. julij a, ko se bo skupaj z ostalimi člani ekipe odpravil na priprave v Spoleto. Alen je svojo nogometno pot začel pri cicibanih proseškega Primorja. Pri začetnikih se je preselil k Triestini, pri kateri je igral vse do prestopa k članom leta 1996-97 v C2-ligi. Pred desetimi leti je igral za ekipo Tempio Pau-sania (C2-liga) na Sardiniji. Po sardinski izkušnji se je v sezoni 1999-2000 vrnil k Triestini. Pred prihodom v Gradišče, pred petimi sezonami, je igral še pri bocenskemu Süd Tirolu in San Do-naju. Alen je oblekel tudi dres državne reprezentance, četudi univerzitetne. Avgusta leta 2001 je z Italijo nastopil na univerzijadi v Pekingu. Selektor Bonin-se gna ga je upo ra bil kot li be ra in bra -nilca. Italija je izpadla v prvem delu in zasedla končno 13. mesto. (jng) TENIS - dvojice Aleš izpadel, Borut pa proti prvima nosilcema Aleš Plesničar je na mednarodnem ITF turnirju z nagradnim skladom 10.000 dolarjev zaključil s svojimi nastopi. Včeraj je v glavnem turnirju dvojic z Davide-jem Cannonejem s 6:4 in 7:6 izgubil proti italijanskemu paru Bondaz/Livraghi: »Igrala sva solidno, a so bili četrti nosilci boljši. V odločilnih trenutkih sta zaključevala akcije v svojo korist vedno naša nasprotnika,« je po tekmi povedal Aleš, ki se naposled ni uvrstil v glavni turnir posameznikov: »Nastopu na glavnem turnirju se je odpovedal le en igralec, tako da se je na glavni turnir uvrstil Grigelis iz Litve, ki je bil na lestvici poražencev prvi,« je še dodal Aleš. Soigralec Cannone pa je včeraj izpadel tudi v glavnem turnirju posameznikov, v katerem je 18-letni Slovenec Jan Tavčar izločil 7. nosilca Violo. Brat Borut Plesničar pa se je uvrstil v drugi krog glavnega turnirja dvojic brez boja, saj se je dvojica Beuque/-Nussbaum predala. Danes (začetek bojev ob 10.30) bo s Hrvatom Mariom Saričem (letnik 1988, brez točk ATP) igral proti prvim nosilcem Fava/Viola. ROLKANJE - »Azzurri« Bogatčeva v izbrani vrsti za svetovni pokal Košute niso poklicali, David Bogatec pa je dal odpoved Selektor rolkarske reprezentance Papa je objavil seznam rolkarjev za prvi dve preizkušnji svetovnega pokala, ki bosta od 26. do 28. junija v Pe-glij u pri Rimu tn od 4. do 6. julij a v nemškem Markkleebergu. V ženski-reprezentanci so samo tri tekmovalke in sicer zastavonoša ŠD Mladina Mateja Bogatec, poleg nje pa Anna Rosa in Elena Bettineschi. Zaradi slabše forme Mladinina Ana Košuta ni bila izbrana, mogoče pa bo prišla v poštev kasneje. David Bogatec se je nastopom v reprezentanci odpovedal sam iz študijskih razlogov in ga letos, kot kaže, ne bomo videli v reprezentančnem dresu, čeprav aktivnosti ni opustil. Letošnji svetovni pokal šteje kar sedem preizkušenj. Poleg omenjenih bodo na sporedu še tekme v hrvaškem Oroslavju (9. in 10. avgusta), nemškem Schmellenbergu (16. in 17. avgusta), Turinu (od 5. do 7. septembra), kjer bo tekma hkrati štela za Mateja Bogatec evropsko prvenstvo, v francoskem kraju La Tremblade (od 12. do 14. septembra), nazadnje pa še v grški Thessaloniki (20. in 21. septembra). Še pred prvim nastopom na svetovnem pokalu, pa bo konec tega tedna v Bassanu na sporedu državno prvenstvo v reber. KOŠARKA Union Olimpija dobiva svoj novi obraz LJUBLJANA - Trener Aleksander Bžikič ter igralca Jasmin Hukič in Sašo Ožbolt so podaljšali zvestobo Unionu Olimpiji, novinca pod tivolskimi obroči pa sta Hrvat Damj an Rudež, ki j e v minuli sezoni igral za Split, in slovenski reprezentant Jaka Klobučar (Slovan). To sta zaenkrat najbolj zveneči okrepitvi ljubljanskega kluba, zagotovo pa jih bo še nekaj. V košarkarskem zakulisju se največkrat omenjata Primož Brezec, ki v zadnji sezoni ni dobil prave priložnosti v najmočnejši ligi na svetu NBA, in nekdanji ljubljanski igralec Vlado Ilievski, član moštva Monte-paschi Siena. Vodstvo kluba ni potrdilo ne zanikalo prihoda obeh igralcev ter jih ocenilo za preuranjene. »Pomembne korake smo naredili glede sanacije kluba. Sanacija bo potekala do leta 2010, a najbolj pomembno je, da smo dolg do države in nekaterih bank poravnali v celoti, z Modul Groupom pa smo sklenili poseben dogovor,« je povedal predsednik kluba Jure Jež. Direktor Igor Dolenc je že pred časom podaljšal sodelovanje z Markom Miličem in Mihom Zupanom, v teh dneh pa še s trenerjem Džikičem, ki bo v naslednjih treh letih poleg članskega skrbel tudi za mladinski program ljubljanskega kluba. Hukič in Ožbolt sta z zeleno-belimi sklenila dvoletno pogodbo, Rudež triletno z možnostjo prekinitve po dveh sezonah, Klobučar štiriletno, tako kot 17-letna Mirza Sa-rajlija in Matic Sirnik, ki sta doslej igrala za mladinsko ekipo Uniona Olimpi-je. Poleg Miliča, Zupana, Hukiča, Ož-bolta, Rudeža in Klobučarja imata pogodbo z Olimpijo od lanskega igralskega kadra še Američan Maurice Bailey in Mirza Begič, ni pa izključeno, da v dvorani pod Rožnikom tudi v prihodnji sezoni ostanejo nekateri igralci iz letošnjega kadra. Slo ven ski re pre zen tant Go ran Dragič se bržkone vrača na Pirenejski polotok, Tau Vitoria namreč nanj resno računa v prihodnji sezoni, vsaj tako mu je zagotovil predsednik kluba po nedavnem obisku pri svojih delodajalcih. NOGOMET Zeman bo treniral pri Crveni zvezdi BEOGRAD - Češki nogometni trener Zdenek Zeman (61 jet) j e podpisal dvoletno pogodbo s srbsko Crveno zvezdo. Njegov pomočnik bo Italijan Vincenzo Cangelosi, s katerim sodeluje v zadnjih petnajstih letih. Zeman je v dolgoletni trenerski karieri vodil številne italijanske klube, med drugim tudi Parmo, Lazio, Romo, Napoli, eno sezono pa je presedel na klopi turškega Fenerbahčeja. ACOSTA - Mehičan Ruben Acosta se po 24 letih poslavlja od položaja predsednika Mednarodne odbojkarske zveze in bo poslej samo častni predsednik te organizacije. Novi predsednik bo Kitajec Wei Jizhong. IVANOVIČ - Črnogorski košarkarski strokovnjak Duško Iva-novič je novi trener španskega prvo-ligaša Tau Ceramice. Minula tri leta je Ivanovič sedel na klopi Barcelone, ki jo je popeljal do zmage v španskem pokalu.To je za Ivanoviča drugi an-gažma na klopi Tau Ceramice, saj jo je vodil od leta 2000 do 2005. RES ODHAJAJO - Novi trener Joseph Guardiola je potrdil, da bodo Ronaldinho, Eto'o in Deco zapustili Barcelono. GOLF - Najboljši igralec golfa na svetu Tiger Woods je po dodatnem merjenju moči z rojakom Roc-com Mediatejem osvojil odprto prvenstvo ZDA v San Diegu, drugo letošnjo preizkušnji za grand slam v golfu. Woods je slavil šele po 19. luknji dodatne igre, saj je bil izid po 18 tako kot po rednem delu ize-načen.Woods si je tako z maratonskim finalnim dvobojem prislužil lovoriko na že 108. tekmovanju v San Diegu, kar je bil zanj 14. osvojeni »major«, zmaga na enem od štirih največjih turnirjev na svetu. Na odprtih prvenstvih ZDA je slavil tretjič. Od sedem milijonov dolarjem je zmagovalec dobil 1,3 milijona. DOPING - Komisija za antidoping pri Atletski zvezi Slovenije (AZS) bo danes zaslišala slovensko atletinjo Heleno Javornik. V preteklem tednu so z AZS sporočili, da sta bila pri slovenski atletinji Heleni Ja-vornik pozitivna oba dopinška testa, tako vzorec A (11. aprila) kot vzorec B (13. maja) in v sredo, 11. junija, je bil v večernih urah atletinji izrečen začasni suspenz. Javornikova je slovenska rekorderka na vseh razdaljah od 2000 metrov do maratona. PO ŠVICI - Avstralski sprinter Robbie McEwan je zmagal tudi na četrti etapi kolesarske dirke po Švici, kar je bil njegov drugi zaporedni uspeh na letošnjem švicarskem krogu. NAGRADA - Tanja Romano med desetimi dobitniki nagrade Grolle d'oro dello Sport 2008 Petrucci pohvalil Tanjo Medijska pozornost pa je bila usmerjena na Carolino Kostner - Podelitev v letoviškem kraju Saint Vincent -V petek 20. junija na TV Italia 1 ob 23.00 V okviru nagrad Saint-Vincent, ki jih vsako leto v letoviškem kraju podeljuje Avtonomna Dežela Dolina Aosta in Casino de la Vallée za filmske, novinarske, gorske, radijske in druge podvige, so letos prvič nagradili najbolj uspešne in prepoznavne italijanske športnike. Nagrado Grolle d'oro dello sport 2008 je prejelo deset športnikov, med njimi tudi naša večkratna svetovna prvakinja Tanja Romano. Slavnostna podelitev je stekla v ponedeljek. Prestižno nagrado so podelili športnikom, ki se ukvarjajo s poletnimi in zimskimi olimpijskimi športi, ne-olimpijskimi, paraolimpijskimi in ekipnimi športi. Komisijo, ki je določila dobitnike, so sestavljali Giancarlo Dotto, Alessandro Vocalelli, Giampiero Gale-azzi, Ruggiero Palombo, Giovanni Petrucci (predsednik CONI) in Sandro Piccinini. Poleg naše svetovne prvakinje v umetnostnem kotalkanju Tanje Romano so nagrado prejeli Carolina Kostner (drsanje na ledu), Christian Zorzi in Renato Pasini (smučarski tek), Roberto Tanja Romano Cammarelle (boks), Natalia Valeeva (lokostrelstvo), Stefano Figini (plavanje), Andrea Lo Cicero (ragbi), Jenny Baraz-za (odbojka), Vittorio Podesta (handbi-ke) in Michele Brunelli (namizni tenis). Nagrade so dobitnikom podeljeva- Carolina Kostner li bivši športniki svetovnega formata: Andrea Lucchetta, Dornia Vaccaroni, Nicola Pietrangeli, Klaus Dibiasi, Stefa-nia Belmondo, Marco Alcarello, Gustavo Thoeni, Dino Meneghin, Patrizio Oliva in Lea Pericoli. Našo najboljšo šport- nico je nagradil nekdanji olimpijski prvak v hitri hoji Maurizio Damilano. Medijska pozornost je bila usmerjena predvsem na Carolino Kostner, nagovori pa so bili namenjeni vsem dobitnikom. Predsednik CONI-ja Giovanni Petrucci je v svojem govoru izrecno omenil Tanjo, kot eno izmed športnic, ki je italijanskemu športnemu gibanju dala res veliko. Posebne nagrade so prejeli svetovni prvak v boksu Nino Benvenuti ter novinarja Sergio Zavoli in Andrea Ghi-relli. Pred podelitvijo je v popoldanskih urah stekla debata o lepotah športa. Moderator pogovora o športu in medijih je bil televizijski voditelj Maurizio Costan-zo, pred številno publiko pa so spregovorili Giovanni Petrucci, predsednik CONI-ja, Raffaele Pagnozzi, tajnik CONI-ja, svetovni prvak v boksu Nino Benvenuti, ter novinarji Giancarlo Dotto, Antonio Ghirelli, Sergio Zavoli in Umberto Zapelloni, namestnik direktorja časopisa »La Gazzetta dello Sport«. Šlo je za zanimivo debato, ki se je dotaknila tudi vrednot v šport in vlogi fair playa ter velikih podvigov italijanskih športnikov. Podelitev bodo predvajali tudi na televizijski mreži Italia 1 v petek, 20. julija ob 23.00. / ŠPORT Sreda, 18. junija 2008 23 nogomet - O združitvi Juventine in Pro Gorizie Čakajoč na občna zbora Vinti: Ponedeljkov sestanek je bil pozitiven - Včeraj z ZSŠDI Pogovori med štandreško Ju-ventino in Pro Gorizio - za združitev obeh društev - se v ponedeljek zvečer niso zaključili. »Rešiti moramo kar nekaj vprašanj, čeprav smo že našli tudi nekaj skupnih točk. Ne bi pa še ni česar raz kril, saj je pot do združitve še dolga in komplicirana,« trdi športni vodja Gino Vinti, ki je ponedeljkov sestanek z delegacijo Pro Gorizie - bolj natančno z nekdanjim predsednikom Fabriziom Man-ganellijem in odbornikom Paolom Bressanom - ocenil kot zelo pozitivne ga. Ta teden bo najbrž odločilen, četudi rok za vpis v ligo zapade 29. tega meseca. Sinoči se je Juventinin odbor sestal s predstavniki Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Predsednika ZSŠDI Jureta Kufer-sina so spremljali še Vili Prinčič, Li-vio Rožič in Igor Tomasetig. Kufer-sin je tako le oce nil sre čanje z odbor -niki Juventine: »Izmenjali smo si mnenja in izrazili smo svoje pomis- košarka - Začetniki Sokolovci odlični 2. v Foljanu Od 4. do 15. junija so se Sokolovi začetniki udeležili mednarodnega košarkarskega turnirja Suoncolora v Foglianu. Letošnja izvedba je bila že 16. po vrsti in na turnirju je nastopilo približno 90 košarkarskih ekip iz vseh mladinskih kategorij, od minibasketa do ženskih in moških ekip izpod 19 let. Tekme naše ekipe so bile bodisi na zu-nanjm igrišču kot v telovadnici velikega športnega centra v Sredipolju. V kategoiji začetnikov (l.'96-'97) je sodelovalo 10 ekip, ki so jih razvrstli v dve skupini: A in B. Sokolovi začetniki (na večini tekem okrepljeni z igralci Doma, obe ekipi imata istega trenerja, to je Pertra Brumna) so se pomerili z ekipami iz Fogliana, Corna di Rosazza, Tolme-ča in Cordenonsa. Nasprotnike so premagali vse po vrsti in se uvrstili v polfinale, kjer so se spet pomerili s Foglianom. Po zelo izenačeni in napeti igri so slavili s točko razlike in se tako uvrstili v finale proti CBU iz Vidma. Visokim in fizično močnejšim Videmčanom so se dobro upirali, toda na koncu jim je zmanjkalo moči in poraz je bil neizbežen, s končnim 2. mestom in s pokalom pa so vsekakor praznovali prelep uspeh. Sokol je tako končal zelo pozitivno sezono in vsi igralci so pokazali velik napredek, tako da sta bila trenerja Peter Brumen in Jure Rogelja zelo zadovoljna. Izidi, kvalifikacije: Aibi Fogliano - Sokol 36:40 SOKOL: Krevatin, Regent 2, Kojanec 4, Daneluzzo, Ri-dolfi 11, Ušaj 11, Devetak 3, Fermo, Koq'ančič 2, Peric 6, Pernarcich 1, Sardoč. BS Basket Cordenons - Sokol 39:54 SOKOL: Krevatin, Abrami, Kojanec 10, Daneluzzo, Ridolfi 7, Ušaj 12, Devetak 3, Fer-mo, Kocjančič 5, Peric 7, Pernarcich 4, An-tonello 2, Bensa 4. Sokol - Centro Sedia UD 42:39 SOKOL: Ferfoglia, Kojanec 12, Daneluzzo, Ri-dolfi 20, Sardoč 4, Fermo 4, Kocjančič, Peric, Pernarcich, Danev 2. Tolmezzo - Sokol 17:41 SOKOL: Ferfoglia 2, Krevatin, Antonello L.8, Kojanec 2, Starec, Daneluzzo, Ridolfi 12, Abrami 6, De-vatak 1, Koq'ančič 4, Peric 6, Pernarcich, An-tonello M., Peteani. Polfinale Sokol - AIBI Fogliano 37:36 SOKOL: Ferfoglia, Regent, Kojanec, Starec, Daneluz-zo, Ridolfi 20, Abrami 4, Devetak 6, Sardoč, Fermo, Kocjančič K.2, Peric 3, Pernarcich, Antonello L. 2, Kocjančič N., Antonello M.. Finale Sokol - CBU Udine 32:59 SOKOL: Ferfoglia, Regent 2, Kojanec 2, Starec, Da-neluzzo, Ridolfi 14, Abrami 3, Devetak 2, Sardoč 4, Fermo, Kocjančič K.1, Peric 2, Per-narcich, Antonello L.2, Kocjančič N., Anto-nello M. leke. Predsednika Kerpana smo predvsem opo zo rili, naj bodo ze lo previdni, saj ne bi hoteli, da bi Juven-tina zašla v težave. Sedaj sta na vrsti občna zbora obeh društev, na ka- terih bodo odlo čali kaj in kako na -prej.« Že nocoj bo na sporedu občni zbor Pro Gorizie. Nekdanji predsednik go riš ke ga druš tva Fabri zio Man -ganelli naj bi članom predstavil načrt združitve. »Jutri (danes op. ur.) se bodo pri Pro Gorizii odlo či li kako naprej. Mogoče bo prišlo do kakega preobrata in bo vse skupaj splavalo po vodi. Treba je biti zelo previdni,« je pove dal Vin ti. Kri ti ke in pomis le -ke na združitev so se pojavili tudi v italijanskih krogih. Izredni občni zbor je sklicala tudi Juven ti na. Odbor, ki mu si cer zapade dvoletni mandat, in člani se bodo zbrali v petek zvečer (ob 20.30 na nogometnem igrišču v Štandrežu). Prva točka dnevnega reda bo seveda združitev s Pro Gorizio. »Glavno besedo bodo imeli člani društva. Vprašali jih bomo, kaj oni menijo o morebitni združitvi,« je še dodal športni vodja štandreškega društva. Konec tedna bo torej vse bolj jasno. (jng) odbojka OK Val bo vpisal ekipo v C-ligo Odboj kar ski klub Val se je odlo čil, da bo tudi v pri hod nji sezoni igral v moški odbojkarski C-ligi, vendar pa bodo v prvenstvo stopili z zmanjšanimi pri-čako vanji. Sko raj go tovo bos ta ekipo zapustila podajalec Berza-cola in korektor Loiacono, ki sta tako in tako prosta, registracija vseh ostalih igral cev pa je v rokah druš tva, kar pa še ne pome -ni, da bodo vsi tudi ostali. »Od lo či li smo se ob držati C-ligo, ker je to tudi želja naših igralcev, vendar, kot smo že povedali, bomo največji delež sil in sredstev namenili koreniti obnovi mladinskega sektorja, da bi Valu povrnili nekdanjo moč,« je povedal novi predsednik OK Val Sandro Corva, ki napoveduje novo poglavje v delovanju kluba. S trenerjem Zoranom Jeron-či čem ali brez nje ga, pa še ni znano. balinanje - V organizaciji ŠZ Gaja na Padričah Množični 9. Grand Prix v znamenju furlanskih balinarjev Na Padričah so malo peščeno nogometno igrišče ob pokrajinski cesti spremenili v veliko balinišče s številnimi igrišči, kar je posebnost tega turnirja kroma Kljub slabemu vremenu so v nedeljo v športnem centru Gaje na Padričah uspešno izpeljali do konca tradicionalni balinarski 9. Grand Prix. Organizatorji gropajsko-padriške Gaje so imeli precej dela, saj je na malem nogometnem igrišču nastopilo 58 dvojic (pred leti je bil rekord 62). Nas topi lo je 10 tr žaš kih druš tev, 3 iz Gorice, 9 iz Vidma in štiri iz Porde-no na. V finale sta se uvrstili obe dvoji ci druš tva Ade gli ac co. Zma gala je dvojica Flavio Ziraldo in Franco Ca- kolesarstvo Tržačan prvi na maratonu Franja BTC City Številni zamejski kolesarji so v nedeljo nastopili na 27. Maratonu Franja BTC City. Med vodilno deseterico malega maratona (97 km) se je uvrstil član tržaškega kluba Team Ep-pinger Roberto Vidoni, ki je pripeljal skozi cilj v 1 uri, 58 minut in 29 sekund. Na prvo mesto se je uvrstil Tržačan Maurizio Deponte (1.58:27). David Taučer (Federclub TS) je bil 24. (2.05:06), Marko Ciuch (Team Ep-pinger) se je uvrstil na 34. mesto (2.05:13), Danjel Gregori (Running World Mercator) pa je bil 77. (2.10:47). Ti kolesarji so se uvrstili med prvo stoterico. Na velikem maratonu je zmagal Velenjčan Gregor Tekavec (čas 3.27:09). Član bazovskega kluba Running World Mercator Stefano Bevi-lacqua se je uvrstil na 83. mesto (3.39:41). □ Obvestila poreale. Tretje mesto je osvojil Rivig-nano, četrto pa Fortitudo iz Pordeno-na. Turnirja so se udeležile tudi štiri Gajine dvojice: Capitanio-Kramer, D. Calzi-Mervich, Gabrielli-Žagar in Milkovič-Lorenzi. V močni konkurenci so izpadle v šestnajstini finala. ŠD JUVENTINA obvešča, da bo v petek 20. t.m. na nogometnem igrišču v Štandrežu izredni občni zbor, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. ŠD KONTOVEL vabi na tradicionalno RIBADO, ki bo v torek, 24. junija od 19.30 dalje na odprtem igrišču na Konto-velu. Nastopile bodo najmlajše ritmičar-ke, sledil bo športno-glasbeni program. KD SLOVAN s Padrič, organizira 9. nočni orientacijski pohod »Po sledeh merjascev...«, ki bo v petek (20. t.m.) ob 22. uri. Vpisovanje v prostorih Gozdne zadruge na Padričah (na cesti proti Gropa-di), v petek do 20.30 do 21.45. Zaradi omejitve skupin vam svetujemo predvpis skupine po telefonu 3497386823 ali e-pošti slovan@fastwebnet.it. ZSŠDI obvešča, da bo seja smučarske komisije danes 18.6. ob 20.30 v Križu. SK DEVIN sklucije 34. redni občni zbor, ki bo na sedežu društva v Slivnem v petek, 27. junija 2008. Prvi sklic ob 20., drugi ob 20.30. AŠD MLADINA obvešča, da bo v torek, 24. junija v domu A. Sirk v Križu redni občni zbor, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira avtobusni prevoz Opčine-LJ-Opčine za ogled nastopov na Evropskem pokalu Cheerleadinga, ki bo 5. in 6. julija v hali Tivoli. Vabimo člane, prijatelje in simpatizerje naj se čimprej javijo na tel.št. 349-7597763 (Nastja) ali na info@cheer-dancemillenium.com KOŠARSKARSKI KLUB BOR vabi starše, da čimprej vpišejo svoje otroke na košarkarski kamp, ki bo od 24. do 31. avgusta v Gorenju. Za vse informacije sta na razpolago Stojan Corbatti 339-1788940 in Robi Jakomin 338-3764446. priprave - Skupina mladih telovadk in telovadcev goriškega Doma sedem dni v Bohinju Vrnili so se polni lepih vtisov Na Gorenjsko so se odpravili z vlakom - Poleg redne vadbe tudi daljši in krajši izleti ter različne dejavnosti Skupina mladih telovadk in telovadcev goriškega Doma se je polna prijetnih vtisov pred dnevi vrnila s sedemdnevnih skupnih priprav v Bohinju. V ta čudovit kraj na Gorenjskem so se mladi goriški telovadci odpeljali iz Nove Gorice z vlakom po eni najslikovitejših železniških prog v tem delu Evrope nasploh. Skupino sta spremljala trenerja Ljudmila Onišenko in Miloš Figelj, teden telovadbe v pravljičnem bohinjskem svetu pa je ŠZ Dom pripravilo v soorganizaciji ZSŠDI. Mladi športniki so bili nastanjeni v Domu Bohinj, to se pravi tistem domu, ki je starejšim zamejskim športnikom in športnim delavcem dobro znan, saj so se tam konec sedemdesetih let odvijali dobro obiskani športni seminarji. Če nas spomin ne vara, se je gostinski obkjekt takrat imenoval Mladinski dom. Te seminarje je kar nekaj let prirejalo ZSŠDI v sodelovanju s takratno Zvezo telesno-kulturnih organizacij Slovenije (ZTKOS). Po povratku domov (spet z vlakom) smo votitelja in telovadce povprašali, ka- V Bohinju so se preizkusili tudi v veslanju s kanujem ko so se imeli v prelepem in edinstvenem svetu bohinjskega kota. Povedali so nam, da je bilo ob jezeru čudovito in da sta jih poleg redne vadbe telovadnih in ritmičnih veščin, trenerja vodila na daljše in krajše izlete po okolici. Bili so na Voglu, podali so se na dolg pohod do slapu Savica, preizkusili pa so se tudi z veslanjem po jezeru s kanujem. Skratka, uživali so vse lepote, kijih nudi ta biserček med go- rami. Omeniti velja tudi, da je v istem domu bila naslanjena večja skupina otrok iz Ilirske Bistrice, s katerimi so se mladi Goričani spoprijateljili in priredili nekaj skupnih družabnih iger. (VIP) 24 Sreda, 18. junija 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno č—oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJ^Ui. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , srediste a sredisce ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA STOCKHOLI '■5/15 0 6/18 O, /v MOSKVA 17/21 0 1010 AMSTERDAM -^LONDON O ^ O 7/17 10/20 _ OBRUSELJ PARIZ 6/18 9/19 ŽENEVA ^ 13/14 O MILAN O 14/17 BERLIN 9/19 O A VARŠAVA O 13/23 LIZBONA O 16/23 MADRID O 13/25 'c- ' ..vS DUNAJ 13/22 LJUBL JA O EČ O 2 O GRADEC 14/21 CELOVEC O 13/21 TOLMEČ O 13/22 TRBIŽ O 11/19 o 11/17 KRANJSKA G. O PORDENON 15/23 VIDEM O 14/24 AD O^ "