Naši dopisi. Z Goriškega. (Naš socijalizem.) Primuin est vivere. . . . Na Goriškem imamo dva slovenska politična lista, izhajajoča v Gorici. nSoča", glasilo sedaj vladajoče stranke, je Slovencem dovolj znana; tudi slovenskemu učiteljstvu izven Goriškega je znana, saj je lastnik njen bivši učitelj g. A. Gabršček, kateri se kaže večkrat sicer prijateljem učiteljstvu, a vendar uporablja čestokrat tudi svojo težo proti stremljenju za energično delovanje za primerno zboljšanje žalostnega gmotnega stanja učiteljskega. Kot dokaz naj navedera sarno ropotanje, zabavljanje in napadanje znane izjave učiteljskega društva za goriški okraj pred 2 letoma ter jednako postopanje proti znani okrožnici ve_ učiteljev iz lanskega leta; ravno tako je nSoča" se postavila na povsem nasprotno stališče glede sklepa -Zaveze" v Opatiji, da bi se ljudska šola podržavila. Kolikor je nam znano, se noben drugi slovenski časopis ni izjavil tako protivno in v takem tonu proti .Zavezinej" izjavi, kakor ravno ^Soča". Čudno je tako postopanje, a vendar resnično. Da je tako postopanje zelo neprijetno dirnolo slov. učiteljstvo, je naravno. Naš namen zdaj ni, obračunati s ,Sočo", atnpak z drugim glasilora našim, s nPrimorskim listom", kateri je glasilo stare stranke, katera je vladala pred šestimi leti, oziroma njene naslednice. ,Soča" zmerja .Prim. list" z glasilom neke ^klike", a resnica je, da ima ta poslednji list še precejšnjo zaslornbo med jednira delom duhovščine, katera je deloma proti sedanjemu vodstvu slov. naroda na Goriškem. Kot posebnost -Prim. listu" je dejstvo, da ta list neprestano opozarja na nevarnost, katera preti pred socijalnim demokratizmom. Gospoda pri tem listu pazljivo bere ^Delavca* in BSvobodo" — glasili slovenskih socijalnih demokratov = delavcev. V vsaki številki kliče na boj proti novemu strašilu. Kot posebno zaslugo si mora zapisati na rovaš, da se je pričel čitati tudi na Goriškem ,,Delavec" in ,Svobodau. V jednej zadnjih številk trdi, da se je novega nauka oklenilo celo učiteljstvo.*) Z ozirom na tako trditev, oziroma na tako očitanje, primorani smo spregovoriti nekoliko o tem, v čem obstoja naš socijalizem. Primum est vivere,*potem še le pride na vrsto filozofiranje. Seveda, kdor ne pozna pomanjkanja kruha, obleke in drugih telesnih potreb, ta lahko postavi na prvo *) Tega ne piše sanio ^Primorski list" ampak vsi klerikalni listi, katerih namen je, s takimi denuncijacijami očrniti učiteljstvo na merodajnih mestih. Ured. mesto filozofiranje. Kdo je kriv, da se mora učiteljstvo tako boriti, doslej zastonj boriti, za primeren košček kruha? Kako ponižno, krotko, s svetim strabom, s popolnim zaupanjem se je obračalo učiteljstvo do merodajnih faktorjev s prošnjo za primerno zboljšanje; a zastonj je bila vera in upanje, da se doseže po tej poti to, kar nam gre po božjej in cesarski postavi. Kdo je kriv, da smo morali priti do spoznanja, da pri nekaterih faktorjih ni trohice ljubezni do trpečega uditeljstva? V sv. pismu beremo besede: Kdor trka, se mu odpre; kdor išče, najde in kdor prosi, bode uslišan . . . A za uditeljstvo menda ne veljajo besede sv. pisrna, kajti vse trkanje, vse iskanje, vse prošnje so bile zastonj . . . Kaj storiti? Narodna in konservativna stranka ste jednako zanemarjali upravičene zabteve tistega učiteljstva, katero vse svoje moči posveduje jedino le v blagor rnladini in narodu.*) jPrim. list* obsoja socijalno-demokracijo, da je protiverska, brezbožna i. t. d. Iz tega, kar smo zgoraj povedali, je jasno kot beli dan vsakemu, kdor namenoma ne zavija, da naš socijalizem ne zadeva ob vero, ampak in jedino ob primeren košček kruha. Kdor bi spravljal vero v dotiko z našiin socijalizmom, ravnal bi tako, kakor s Pilatom, da je prišel v Bvero" po nedolžnem. Nastane vprašanje, ali je naš socijalizem opravičen, ali je komu ali čemu nevaren? Tisti ljubi Bog, ki je ustvaril tudi nam tisti organ, kateremu pravimo želodec; tisti dobri Bog, ki je dal tudi našim otrokom telo, za katero moramo kot očetje skrbeti; tisti stvarnik, ki nas je oblagodaril z vsakojakimi telesnimi in duševnimi potrebami ter nam podaril prosto voljo, po • katerej delujemo v dosego vsega tega, kar nam je potrebno za primerno življenje telesno in duševno, tisti Bog natn ne more šteti v greh našega socijalizma. On je namreč rekel: Glovek, pomagaj si sam, in jaz ti pomorern! In učitelj je menda vendarle tudi človek — kaj? Ako bi bil naš socijalizem pregrešen in nevaren, potem, no, bi imeli učitelji v svoji pregrešni in ,veri* nevarni družbi vso tisto duhovščino, katera že toliko časa nadleguje visoko vlado in ministerslvo za priinerno ureditev kongrue; med isto duhovščino je šteti tudi profesorje v serneniščih, kajti tudi oni so se potegovali za zboljšanje in ureditev svojih plač. Kot posebno nevarne bi se štelo tiste gg. vikarje na Goriškern, kateri so celo visoko naučno ministerstvo posedali na zatožno klop v dosego boljših dohodkov. Tak je tedaj naš socijalizem! Da je naša zahteva za zboljšanje plač več kot opravičena, navedemo samo jeden slučaj. Državna šolska postava veleva, da vsak učitelj mora imeti toliko plačo, da zarnore ž njo primerno preživljati sebe in družino. Da tega s 400 ali 500 gld. ni mogoče, priznati mora vsakdo, kateri sam skusi preživljati družino. Dokaz, kateri se ne da spodbiti, nam podaje država, katera daje svojim najnižjim uradnikom in tudi državnimljudskim učiteljern najinanjšo plačo 600 gld. inše nekaj doklad. In vendar je državni zbor sprejel in cesar potrdil postavo, po katerej so se p 1 a č e drž. uradnikom in drž. ljud. učiteljem celo zdatno zvišale. Le naše prošnje se trdovratno zavračajo. In da bi učiteljstvo pri tacih okoliščinah ostalo mirae krvi?! Samo sebi bi ne želelo dobrega, ako bi ne hrepenelo in težilo po dosegi prirnernega zboljšanja. In katera sedanjih strank mu obeta po svojem programu vresničenje želj in zahtev? Nobena druga ne, kakor ravno na pozorišče stopajoča socijalna stranka ,Prim. list" je še pred nedavnim prorokoval, da v bližnjej bodočnosti bosti tudi na Slovenskem le dve glavni stranki, namreč krščansko socijalna in socijalno demokratska. Obe stranki bodeti imeli za podlago socijalizem; naravno je tedaj, da se tudi mi resno pečamo s tem prevažnim vprašanjem. Tudi mi upamo, da se v bližnji bodočnosti reši naše socijalno vprašanje nam ugodno in naša *) Pri nas na Kranjskem so posamezne stranke in deželni poslanci že prišli do prepričanja, da se učitcljstvu m o r a pomagati; upamo, da pridejo tudi na Gorišketn skoraj do tega spoznanja. Ured. skrb bodi, da k temu kolikor mogode pripornoremo. Nikakor nodemo, da bi se nam godilo pri važnih socijalnib spremembah tako, kakor se je godilo svetopisemskim devicam, ki so dakale ženina z lampicarni brez olja. Nodemo, da bi tudi nas zadela stroga obsodba, — da bi bili nespametni, ako bi tišcali ušesa in odi pred socijalizmom, marved želimo s pazljivim odesom slediti razvoju socijalnega vprašanja. Socijalno vprašanje je vprašanje, ki se ne da rešiti s praznimi besedarni, obljubami itd., atnpak treba je dejansko odpomodi nedostatkom dloveške družbe. Kako se to zgodi, ni mogode soditi še zdaj, kajti to vprašanje se bode razvijalo, kakor vsako drugo, le korak za korakom, todka za todko. Socijalno vprašanje je vprašanje, katero se bode moralo reševati — tako ali tako. Krivice, katere se gode, se bodo morale odstranjevati, a kako se to zgodi, ve najbolje temna bododnost. Kdor more, pa naj po svojih modeh pripomore, da se to važno vprašanje rešuje na podlagi pravice, kajti pravica je Bogu in ljudem Ijuba. In zatirani slojevi dlov. družbe so tudi ljudje, katerim bo ljuba le pravidna ureditev dloveške d r u ž b e. In med take spada tudi slovenski učitelj. Iz vsega tega je pad jasno dovolj, da mi ne mešamo vere v svoj socijalizem. Mi smo prepridani, da nam sedanja člov. družba dela krivico v naših gmotnih zadevah; zato se naš socijalizem peda le s zboljšanjem našega gmotnegastanja.