GLASNIK LJUBLJANA, 15. AVGUSTA 1958 OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO V., ŠTEV. 62 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Poročilo o stanju pripravljalnih del za rekonstrukcijo ljubljanskega železniškega vozlišča (Poročilo je bilo podano na L.seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev OLO dne 1. avgusta 1958) tretji točki dnevnega reda jc tl | ]j ‘v tretji toeKi dnevnega.i 5' ,acasni koordinacijski odbor za re-11 vna zn pripravo gradilišča v 6 h) IT1 '''"'L i1'* ?V<>’ 7,8 komunalne zadeve in % - stanovanjske zadeve sc po-, uj da v sodelovanju z pri/a-h 0 >činami točno ugotovita de-ellsl«l(, s*anjc in potrebe, ki bodo / dt)Vxiv zvezi z rekonstrukcijo /hi, -j--, npsle in izgradnjo podvo-l r'l|ravl "vi (,esti ter da izvršijo vse Hnji/ za hitro izgradnjo vseli poit/ 1,7'0 ‘iukfov, ki naj bodo do-v.bkn • v določ,.n(.m roku, da se bo Jb ki i,Vrjii|a preselitev strank iz 'j 'rti; u>do porušene, v nove pro- .V tii„i v sodelovanju s pri- ih. s V”1‘‘inanti razpravlja o mož- publiških organov in ustanov, nakar je bila sklenjena važna resolucija Ljudske skupščine I.RS na seji dne 29. junija 1957, ki je bila tudi objavljena v Ur. listu LRS št. 25/57. Ta resolucija se nanaša na vprašanje rekonstrukcije ljubljanskega železniškega vozlišču ter predstavlja najvažnejšo podlago za nadaljnje delo na problemu vozlišča, obenem pa nalaga pristojnim republiškim in drugim organom povsem določene naloge pri tem reševanju. Po svoječasnem dogovoru z Izvršnim svetom LRS so bila v delokrogu OLO Ljubljana posvetovanja in razgovori glede ukrepov in smernic za realizacijo resolucije Ljudske skupščine LRS o vprašanju rekonstrukcije železniškega vozlišča v Ljubljani. Pri posvetovanjih so sodelovali zastopniki: Sekretariata za urbanizem in stanovanjsko izgradnjo ter komunalne zadeve LRS; Direkcije jugoslovanskih železnic v Ljubljani; Železniškega transportnega podjetja v Ljubljani; Uprave za ceste LRS; Biroja za reševanje železniškega vozla; OLO Ljubljana; Občinskih ljudskih odborov l.jub- butvrimi razpolagajo obči- ljanu-Ccnter, Šiška in Bežigrad Navedeni predstavniki so tvorili začasni koordinacijski odbor med glavnimi interesenti na rekonstrukciji ljubljanskega železniškega vozlišča. Navedeni začasni odbor jc pripravil strnjeno poročilo o stanju pripravljalnih del z dne 15. maja 1958, ki je bilo dostavljeno Izvršnemu svetu LS I.RS skupno s predlogi za nadaljnje delo na predmetni problematiki. To poročilo je predloženo. Ob poznejših neposrednih razpravah pri Izvršnem svetu LS LRS o zgoraj omenjenem poročilu in predlogih začasnega koordinacijskega odbora so bile ugotovljene, oziroma dogovorjene naslednje glavne naloge in smernice, ki jih je treba izvesti v določenih rokih. Mem temi so najvažnejše sledeče: 1. Do konca leta 195U je treba do kraja z ustreznimi odobritvami pristojnih organov razčistiti investicij-sko-programsko stran in to: a) ^železniškega vozlišča kot takega : b) križanj Celovške in Titove ceste z železnico; c) glavnih projektov za izvedbo križanj cest in železnice; č) glavni projekti železniških objektov in naprav, ki se izvedejo v prvi etapi rekonstrukcije železniškega vozlišča. 2. Pričetek gradnje na rekonstrukciji križanj Celovške in Titove ceste mora biti najkasneje v letu 1960, toda dovolj pravočasno in skladno z izvajanjem investicij novih železniških tirnih naprav na področju križanj. 5. Izvede se večja (daljša) deviacija železniške proge proti Trstu v odseku med Titovo cesto in Erjavčevo cesto in to v smeri proti Tivoliju (severo-zapudu), s čemer se omogoči pričetek izgradnje obeli podvozov istočasno. To je potrebno ne le radi bistvene pocenitve gradnje podvozov, temveč tudi radi naraščajočega prometa na Titovi in Celovški cesti, na kateri jc tudi tro-lejbusni promet. 4. V svrlio pospešitve nadaljnih pripravljalnih , del za realizacijo gornjih nalog se takoj ustanovi pri OLO Ljubljana posebna delovna edinica kot operativni štab za izvedbo vseh nadaljnjih pripravljalnih in gradbeno-operativnih del na rekonstrukciji križanj Titove in Celovške ceste z železnico. Ja štab naj bo pod vodstvom šefa, katerega imenuje OLO. 5. Zaradi nadaljnjega izvajanja intcncij resolucije Ljudske skupščine naj se takoj razpiše javni natečaj za pridobitev idejnih načrtov za izvedbo križanj cest z železnico na kritičnih mestih s tem, da se v natečaju upoštevajo možnosti izvedbo vpadnice z Gorenjske v mesto na širši bazi izven trase sedanje Celovške ceste. 6. Zaradi ustrezne in hitre koordinacije vsega nadaljnjega pripravljalnega in operativnega dela na ljubljanskem železniškem vozlišču kot celoti in posebej na rekonstrukciji križanj cest z železnico in to zlasti med Upravo JZ, Upravo za ceste LRS, Izvršnim svetom LS LRS ter OLO Ljubljana in prizadetimi občinskimi ljudskimi odbori kot so investitorji, naj se imenuje stalen koordinacijski odbor za- te posle. V svrho izvedbe teh nalog in de« lovnih smernic jc začasni koordinacijski odbor na svoji seji dne 26. julija t. 1. razpravljal o sedanjem stanju pripravljalnih del, ki so izvedena v delokrogu JZ, Uprave za ceste LRS, OLO Ljubljana in pri ObLO-jih ter o predlogih za izvedbo ukrepov. Pri tem je ugotovil, odnosno sklenil sledeče: t. Elektrifikacija železniških prog na področju Direkcija Ljubljana bo napredovala po odobrenem posebnem petletnem planu zanjo, V tem planu je predvideno, da se izvede do leta 1961 celotna elektrifikacija tržaške proge in to do Zaloga tec proge Ljubljana—Jesenice. Dosedanje napredovanje elektrifikacije tržaške proge bo nadaljevano ter predvidoma izvedeno do leta 1959 m sicer do vstopa v mesto Ljubljana. Za nadaljevanje elektrifikacije proge, ki mora biti izvedena do konca leta 1960 do Zaloga, pa jc nujno treba dovolj pravočasno in to najkasneje do konca leta 1960 izvesti deviacijo tržaške proge v njenem tivolskem odseku. Seveda je potrebno predhodno v ta namen očistiti iu pripraviti gradbišče za to deviacijo, s tem v zvezi pa pravočasno preložiti obstoječi lokotovorni kolodvot v Šiški na novo mesto v Mostah. Za leto 1959 je Direkcija JZ planirala za posamezne objekte v železniškem vozlišču Ljubljana iz splošnega investicijskega sklada 510 milijonov din. Ta sredstva bi bila potrebna za dokončanje del na loko-tovornem kolodvoru in na opremi-šču za parne lokomotive v Mostah ter za najnujnejše povečanje tirnih naprav na ranžirnem kolodvoru V. Zalogu. Poleg tega je planirano v, centralnem investicijskem skladu za elektrifikacijo proge Postojna—Ljubljana 273 milijonov din. Ta sredstva' bi bila potrebna za začetek del .na premikanju tirov na postaji Ljubljana in za dela na deviaciji progo od Erjavčevo do Titove *cste. Skupna planirana sredstva za ljubljansko železniško vozlišče znašajo za leto 1959 783 milijonov din. Direkcija železnic Ljubljana bo s posebno predstavko Izvršnemu svetu prikazala problem financiranja v navedenem letu s prošnjo za ustrezno intervencijo na pristojnih višjih forumih. 2. Okvirni terminski plan rekonstrukcijskih del ljubljanskega železniškega vozlišča v prvi etapi jo torej sledeč: a) v letu 1958 se izvedejo prva Operativna delu na terenu v okviru Odobrene investicije zanje v skupnem znesku 150 milijonov din in to: del opremišča parnih lokomotiv v Polju, začetek tlel na lokotovoruem kolodvoru v Mostah. b) v letu 1959 se nadaljujejo zgoraj pod a) navedena dela ter prične z gradbenimi deli na deviaciji proge v Tivoliju in s premikom tirnih naprav na glavnem kolodvoru. 3) V letu 1960 se izvede dokončni premik tirnih naprav na postaji Ljubljana in elektrificira Tržaška proga do Zaloga 3. Tako je treba pristopiti k praktičnemu izvajanju resolucije Ljudske skupščine in v In namen pričeti izpolnjevali vse obveze, ki so po dosedanjih sklepih 01.0 Ljubljana in Mestnega svela Ljubljana ter po dogovoru z Izvršnim svetom LRS naložene 01.0 in prizadetim občinskim ljudskim odborom. Predvsem J* treba: n) ustanovili stalno operativno ^dinico (operativni štab. oziroma investicijsko grupo), ki bo v sklopu OLO zadolžena za vse nadaljnje gtrokovno. tehnično in administrativno delo na pripravi tehnične dokumentacije za izvedbo rekonstrukcije cest ž železnico in za urbanistično ureditev okolice križanj ter s tem zvezane dokumentacije zn pripravo gradbišča zn rekonstrukcijo Železniških in cestnih objektov ter naprav; b) imenovati, odnosno določiti stalni razširjeni koordinacijski odbor zn enotno oovezavo in vodstvo vseh rekonstrukcijskih del na železnici in cestah io del na urbanističnem urejevanju mesta, kolikor bo to potrebno v zvezi z rekonstrukcijami; c) najkasneje do I septembra razpisati natečaj za pridobitev idejnih načrtov za izvedbo križani cest z železnico v različnih nivojih: č) potom občinskega ljudskega odbora Ljubijana-Siška ukreniti korake za pravočasno izpraznitev objektov bivšega velesejma v Tivoliju; d) takoj naročiti tehnično dokumentacijo investicijskega programa rekonstrukcije križan j Titove in Celovške ceste z rokom izdelave 31. decembra 1958; c) ukreniti vse potrebno zn pravočasno pripravo irlavnih projektov za istočasno izvedbo rekonstrukcije križanj Titove in Celovške ceste v letu 1960; f) takoj naročiti tehnično dokumentacijo zn pripravo gradbišča za deviacijo proge z vsemi pripadajočimi elaborati zn nadomestitev izgubljenih gradbenih kapacitet, kar naj se pripravi v roku do 31. tlečem b ra 1958. Glede formiranja nove strokovne administrativne delovne edinice v ■klopu okraja naj sc odredi in določi sledeče: edinim naj se imenuje: Investicijska grupa zn rekonstrukcijo križanj Titove in Celovške ceste z železu ieo. Grupa se ustanovi s sklepom OI.O Ljubljana ki bkrnti imenuje tudi šefa tl* ediniee s pogojem, da ta šef najkasneje v roku 14 dni od dneva imenovanja predloži OLO’ konkretne predloge glede sestava kodra ediniee. ničnega financiranja, njenega poslovnika in prostorov poslovanja. Okvirni kadrovski sestav naj bo po mnenju odbora, z ozirom no pomen, obseg in vrsto njenega posla, sledeč- šef grupe, gradbeni inženir z daljšo operativno in upravno prakso, arhitekt. gradbeni tehnik z daljšo operativno krakso, geometer, pravnik, ki bi bil obenem tajnik grupe, ekonomist, kalkulant, 2 administrativni moči. Grupa bo potrebovalo za svoje poslovanje 3 do 4 sobe. Investicijska grupa ima zlasti sledeče naloge in dolžnosti: 1. takoj prevzame doslej pripravljeno tehnično in ostalo dokumentacijo in gradivo iz predmetne problematike; 2. prevzame vso skrb za pripravo tehnične in druge dokumentacije za izvedbo nalog in to: a) kompleksni investicijski program rekonstrukcije križanj Celovške in Titove ceste s preurejeva-njem vse neposredno ali posredno prizadete okolice ter vseh komunalnih naprav in napeljav; h) razpis in izvedba natečaja za idejne osnutke rekonstrukcije križani rest z železnico v različnih nivojih; c) pripravi osnovni (okvirni) elaborat za ureditev gradbišča za izvedbo deviacije proge, vključno rušenje objektov, očiščevanje terena, nadomestitev izpadlih kapacitet ter vso pripadajočo ekspropriacijo zemljišč; Na osnovi lega elaborata preskrbi potom OLO Ljubljana vsa potrebna finančna sredstva, nadzoruje njegovo izvajanje in posreduje prizadetim neposrednim investitorjem naloge iz okvirnega elaborata za pripravo gradbišča. Izdelava detajlnih investicijskih programov za nove nadomestne objekte in preskrba vse druge tehnične dokumentacije zanje, vključno nadzorstvo nad gradbenimi deli pa je dolžnost prizadetih investitorjev. č) preskrba glavnih projektov križanj Titove-Celovške ceste po odobrenem investicijskem programu zanje ter izposlovanje odobritve elaboratov po pristojnih organih; d) skrb za pravilno oddajo del izvajalcem v izvršitev; f) nadzorstvo nad gradbenimi deli, rekonstrukcije križanj ter njih kola vdncijn. Investicijska grupa je nosilce investicijskih kreditov, ki jili dajo v ta namen na razpolago prizadeti sointerescnti in lo zlasti Uprnvn*zu ceste LRS, 01,0 Ljubljana in Občinski ljudski odbori Ljubijana-Center, Ljubljana-Siška in Ljubljana-Beži-grad. Investicijska grupa je na osnovi sklepa obedi zborov OLO in po potrditvi njenega statuta in poslovnika zadolžena za izvedbo njene glavne naloge. Grupo financira OLO Ljubljana iz svojih proračunskih sredstev in to v letu 1958 in skrbi za negospodarske investicije, ki so v tn namen že določene v proračunu okraja. Delo grupe se vrši neposredno in sporazumno z vsemi prizadetimi investitorji in interesenti. Nastalo problematiko pa predloži staremu Koordinacijskemu odboru v nadaljnje obravnavanje in končno rešitev. Koordinacijski odbor je organ zu pravilno povezavo in koordinacijo dolžnosti in pravic vseli investitorjev pri izvajanju ljubljanskega že- lezniškega vozlišču s posebnim osi' rum na istočasno reševanje pr oble mov' rekonstrukcije cestne mreže komunalnih naprav, urhanističneg8 urejevanja, neposrednega okoli*® mestnih podVočij itd. Vso nastopajočo problematiko fe’ šil je sam v okviru nalog in odobr*' nih investicijsko finančnih, termi®! škili in ostalih dokumentacij *'* sporazumno prizadetimi višjimi >6' rumi. Sestav koordinacijskega °6' bora nuj bo sledeč: 1. zastopnik Izvršnega sveta LK' ki je obenem predsednik odbore 2. zastopnik Sekretariata zn proirf LRS, 3. zastopnik Sekretariata (a urbanizem, stanovanjsko izgrndnj0 in komunalne zadeve LRS, 4. zaslop' 11 ik Sekretariata za notranje zade',( LRS (promet). 5. zastopniki Dir*'*! eije JZ v Ljubljani, 6. zastopa1* OLO Ljubl jana, 7. zastopniki Upf?" ve cest LRS, 8. zastopniki obč1" I jubljana-Bežigred, Ljubljana-SiS"! in Ljubi jana-Moste, 9. zastopa1*! JLA. Sekretarja odbora imenuje Okraj' ni ljudski odbor. Glede na obrazloženo stanje I' na nujnost takojšnjega pričet*' praktičnega izvajanja nalog iz re*J lucije Ljudske skupščine I.RS pre®’ lagn odbor, da Okrajni ljudski 01 bor Ljubljana vzame zgornje pof®! čilo nn znanje s tem, da odoK predlog glede, formiranja zgo*1'. omenjene nove investicijske gr»r ter stalnega koordinacijskega odlx,r' Oba zbora Okrajnega ljudski' odbora sla soglasno odobrilo p°*$ čilo in predloge začasnega koon nacljskegn odbora. V OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA DOBROVA PRI LJUBLJANI 308. Nu podlagi 1. odstavku 4. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ štev. 52/57), 24. člena statuta občine Dobrova, v zvezi z določbami zveznega družbenega plana za leto 1958 (Ur. list FLRJ štev. 54-665/57), določbami družbenega plana Ljudske republike Slovenije za leto 1958 (Ur. list LRS štev. 3-7/58) ter določbami družbenega plana okraju I.jubljanu za leto 1958 (Ur. list LRS št. 23/58) je občinski ljudski odbor Dobrova na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. aprilu 1958 sprejel DRUŽBENI PI.AN občine Dobrova za leto 1958. 1. DEL Razvoj gospodarstva v Ivin 1958 V smernicah in ukrepih za razvoj gospodarstva občine v letu 1958 so upoštevane značilnosti zveznega, republiškega in okrajnega družbenega plana, ki se odražajo v nadaljevanju gospodarske politike preteklega leta za stabilizacijo trga in dvig življenjske ravni. Izpolnitev postavljenih nalog je odvisna od povečane proizvodnje posameznih gospoda rsk ib panog, predvsem industrije in kmetijstva, povečanja storilnosti dela, od smotrne uporabe razpoložljivih sredstev, aktivnejšega sodelovanja organov delavskega samoupravljanja in nmlaljne utrditve komunalnega sistema. I. poglavje Skupni družbeni proizvod in narodni dohodek V letu 1958 se predvideva na-daljni porast družbenega proizvoda in narodnega dohodka kot posledica povečane gospodarske aktivnosti. V primerjavi s preteklim letom bosta družbeni proizvod in narodni dohodek porušila zu 18% oziroma 19 “/o, njuna vrednost pn bo predvidoma znašala: družbeni proizvod 240,226.000 din narodni dohodek 226,124.000 din Po posameznih panogah gospodarstva se bosta družbeni proizvod in narodni dohodek, izražena v indeksih, gibala takole: Gospodarska panoga Indeks:, 1957 - UM Drii/hnii Nnrndni proizvod dohodek 1. Industrija 120 121 2. Kmetijstvo 100 103 3. Gostinstvo 79 82 4. Obrt 162 162 5. Komunala 105 107 6. Kmet. zadruge JOI 101 Skupaj družb, sektor 118 119 Družbeni proizvod in narodni dohodek za leto 1958 so bosta povečala predvsem zarndi povečaniu industrijske in obrtne proizvodnje. II. poglavje Industrija Na osnovi dosežene ravni industrije v letu 1957 bo predvidoma Industrijska proizvodnja v letu 1958 porastla za 19%. Povečanje pr01 vodnje bo doseženo: 1. z razširitvijo obsega proizv61 nje in uvedbo druge izmene del6, ne sile v obratu »Elektronika1 | Horjulu; 2. z nadaljnjim povečanjem |’rj izvoduje finalnih proizvodov v bfJ ni industriji Polhov Gradec. V !" leta sc predvideva nova proizvod*1' — izolacijske plošče, pri kateri 1 bo v večji meri kot doslej i®* 1 riščulo žagarske odpadke; 3. s povečanjem proizvodni6 . delovne sile v obratu »Rašica«, * jul; ^ 4. z. boljšo organizacijo delovtj, ga procesa in povečano storil*10' dela. |p Nov način razdelitve doh°(,j/ stimulira gospodarske orgaiiir8fu| na povečanju deleža nu doh°° J Pred gospodarske organizacij6^ postavlja naloga zn pravilnejšo m tranjo razdelitev dohodka, pr*" w mer nni poilieljn zagotovijo m razdelitev osebnih dohodkov, ''“Ji individualni dohodek čim bolj ^ visen od doseženega delu. S tem so podani vsi P1,, tudi zu večjo produktivnost °6 „?inkv! Ml poglavje Kmetijstvo in znilriižništ'’0 1 V kmetijski proizvodnji 'O letu 1958 pričakuje nadaljnji Povečal se bo predvsem Vrleh sektorjih lastništva je predvidena pogozdi te v 20,7 lin površine, Nega gozdov pa je predvidena na Površini 62 ha. Obseg sečnje v letu •958 je določen na skupno 15.400 m’ goječega lesa v zasebnem sektorju, kar je, zn 1800 m’ več kot pa je *Našala dovoljena v preteklem letu. Sečnja v gozdovih Sl,P se bistveno Ne bo povečala. V. poglavje Trgovina in gostinstvo Celotni blagovni promet, ki ga "N območju še vedno opravljajo ' •'Kovinski odseki splošnih kmetij-, Rkili zadrug, se bo predvidoma povečal zn (> %. Predvideno povečanje blagovnega prometa je utemeljeno 8 Povečanjem industrijske proizvodnje in s povečanjem osebne potrošnje. Kmetijske "zadruge naj čim p rej Pristopijo k reorganizaciji poslova-Jju z izločitvijo vseh nekmetijskih ^‘javnosti. Skrbeti bodo morale tudi 'a izboljšanje preskrbe z neposred-P'd P£m.(b'j° kmetijskih pridelkov ^ socialističnem sektorju gostin-VN bo v tem letu poslovala le tp 'In® >Na gričku«, Dobrova, med-jjl" ko bosta gostišči »Grmada« in y °rjul« prešli v zasebni sektor. |.'lr"di povečanega turizma v pol-n()vgrajs|4j dolini je predvidena 0,v<>ritev 2 novih gostišč, enega v QrV|ru Turističnega društva Polhov t''."'ec, in enega v privatnem sek-V tej panogi gospodarstva bo Nrnv n.° posvetiti več pozornosti kil jVi gostinskih obratov, ki je L" ooslej pomanjkljiva, in jo pri-M, podjetje Ipj, "l0*'U v letu 1958 povečalo ob-i|s)li*r®*lbenih storitev in obrtniških j p J"' za ca. 65 % Tako povečanje iti |*.'!slediea priključitve mizarske je . Inčavničarske delavnice, ki jo ^Nilfi ielje prevzelo od Kmetijske Šentjošt, oziroma od pri-l|'f„ y® sektorja konce preteklega hi>S( . letošnjem letu je predvidena 'b*v mizarske delavnice v opuščene žage, s čemer ^'ljp r"?širiene kapacitete in zudo-^1'iRol' povPra*<,vonje P° žagarskih 11. DEL PREDPISI O EKONOMSKIH UKREPIH OBČINE DOBROVA ZA LETO 1958 XIII. poglavje Amortizacija Vse gospodarske organizacije, plačujejo v letu 1958 amortizacijo po stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi. VIII. poglavje Obresti od sklada osnovnih sredstev Obrestna mera od' skladu osnovnih sredstev znaša zn kmetijske zadruge 2 %. Te obresti pripadajo skladu osnovnih sredstev kmetijske zadruge, ki jih plačuje. IX. poglavja PrispeJ^-k Iz dohodka Del dohodka, ki ustreza znesku iz dohodku, vlagajo: a) Kmetijsko posestvo Polhov Gradec: v občinski investicijski sklad 20%. v sklad osnovnih sredstev posestva 80 °/o: b) kmetijske zadruge: v občinski investicijski sklad 25 °/o, v sklad osnovnih sredstev zadruge, ki ga plačuje, 75 %; c) komunalna podjetja (klavnica Horjul, Elektro Ljubijana-okoliea, obrat Horjul) v celoti v občinski proračun. X. poglavje Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka 10°/o dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka plačil je jo: a) Industrija elektrozvez, obrat »Elektronika«, b) Lesna industrija Polhov Gradec, c) »Rašica«, obrat Horjul. XI. poglavje Občinski prometni davek Glede pobiranja občinskega prometnega davka od prometa z izdelki in storitvami veljajo do izdaje občinskega odloka o občinskem prometnem davku tarife okrajnega odloka o pobiranju občinskega prometnega davka z.a območje okraja Ljubljana (»Glasnik« št. 50/56 in št. 55/57). Občinski prometni davek od prometa / alkoholnimi pijačami v gostinskih podjetjih in gostiščih družbenega in privatnega sektorja ter po individualnih proizvajalcih se obračunava in plačuje z veljavnostjo od 1. maja 1958 dalje po posebnem odloku OliLO Dobrova (»Glasnik« št. 58/58). Občinski prometni davek od prometa n n drobno se plačuje po odloku 01)1.0 Dobrova o občinskem prometnem davku od prometa na drobno (»Glasnik« št. 67/56 in št. 79/57) oziroma po odloku ObLO Dobrova (».Glasnik« št. 58/58). XII. poglavje Občinska doklada na dohodke od kmetijstva n) Stopnja občinske doklade na dohodek od kmetijstva znaša 17“/» katastrskega dohodka. Občinska doklada nad 4*/« je dohodek proračuna občine za kritje komunalnih, gospodarskih, zdravstvenih, socialnih, kulturnih, pro- svetnih lil drugih potreb, predvidenih za leto 1958. XII. poglavje Občinska doklada na dohodek od samostojnih poklicev in premoženj Zavezancem samostojnih poklicev in premoženj se za leto 1958 odmeri občinska doklada od davčne osnove, ki je podlaga za odmero dohodnine od samostojnih poklicev In premoženj. Občinsko doklada se ne odmerja tistim zavezancem, katerih celokupni letni čisti dohodek ne presega 50.000 din, in zavezancem na dohodek od zgradb. Ostalim zavezancem pa se odmeri takole: a) čevljarjem, Izdelovalcem perila, krojačem, šiviljam, veziljam po stopnji 2%; b) vsem ostalim zavezancem dohodnine od samostojnih poklicev in zavezancem dohodnine od premoženju po stopnji 8%. Občinska doklada se odmerja in plačuje v gotovini istočasno in na isti način, kakor dohodnina. Določbe uredbe o dohodnini z vsemi spremembami in doponlitva-mi odloku o stopnjah dohodnine ter uredbe o prisilni iz*terjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov se uporabljajo tudi zu odmero in pobiranje občinske doklade. Davčne olajšave, ki so določene za dohodnino, veljajo tudi za občinske doklade. XIV. poglavje Sredstva občinskih skladov v letu 1958 1. Sredstva skladov bodo znašala; v 000 din Skupaj od tega: Blokirano Razpoložljivo n) Investicijski sklad 11.218 6.894 4.324 b) Stanovanjski sklad 14.278 2.182 12.096 c) Cestni sklad 3.723 1.286 2.437 Skupaj 29.219 10.362 18.857 2. Sredstva skladov se bodo formirala v letu 1958 iz tehle virov: a) Investicijski sklad Priliv v letu 1958: — 42"/o obvez, doklade od kmetijstva 1.479 — občinska taksa na pse 100 — 45% takse od priprav za proizvodnjo 500 — 20% zemljami« od kmetijstvu in KZ * 58 — zemljarina ostalih zavezancev 652 — prispevek iz dohodka gospodarskih organizacij 2.017 — obresti od sklada osnovnih sredstev gostinskih, obrtnih in komunalnih podjetij 406 — obresti od sklada obratnih sredstev obrtnih in komunalnih podjetij 153 — anuitete' 1.549 Prenosi sredstev iz leta 1957 6.894 4.324 Skupaj sredstva 11.218 Od skupnih sredstev bo v letu 1958 razpoložljivo 4,324.000 din, ki se bodo porabila takole: Posojilo občinskemu proračunu Za izgotovitev fasade na zgradbi Zadružnega doma v Polhovem Gradcu Zn izgotovitev fasade na zgradbi Zadružnega doma lin Dobrovi Posojilo podjetju »Remont« za nabavo betonskega mešalniku 1.000 1.400 1.400 500 Skupaj 4.300 b) Stanovanjski sklad . Priliv v letu.1958: — 90% stanovanjskega prispevku iz gospodarstva brez pavšalistov — 100% stanovanjskega prispevka pavšallstov — 90% stanov, prispevka Izverf*gospodarstva — dohodek od prodaje stanovanjskih hiš 100% Prenos iz leta 1957 Skupaj sredstva 5.495 266 2.866 100 8.727 1.551 14.278 Od tega bo v letu 1958 na razpolago 12,096.000 din. Sredstvo se .bodo črpala takole: Posojilo občini za zgraditev treh stanovanj Posojilu za zidanje stanovanjskih hiš 9.000 3.096 Skupaj 12.096 c) Cestni sklad Priliv v letu 1958: — prometni davek od zasebnih prevoznikov — 50% taksa na vprežno vozila — občinska takso na motorna vozila 2.500 660 54 3214 Prenosi sredstev iz leta 1957 509 Skupaj sredstva 3.723 V letu 1938 razpoložljiva sredstva v višini 2,437.000 din sc bodo uporabila za vzdrževanje občinskih cest. XV. poglavje Proračunska sredstva ^ 1. Doliodki iz gospodarstva: — 12,5%) prorač. prispevek iz oseb. dohodka 1.068 — 80% prorač. prispevka pavšalistov 500 — dopolnilni prispevek iz oseb. dohodka 936 — del prispevka iz dohodka komun, podjetij 697 3.201 2. Dohodki od prebivalstva: — 12,5°/o proraču. prispevka iz oseb. dohodka 393 — 60% dohodnine od kmetijstva . 12.546 — 58% obvezne obč. doklade od kmetijstva - 2.040 — obč. doklada od kmetijstva nad 4% (13%) 11.200 — 60% dohod, ostalih poklicev in premoženja 2.280 — občinska doklada ostalih poklicev 800 — 37%prometncga davka od zasebnikov 2.930 — občinski prometni davek 4.850 — davek na maloprodajni promet 1.270 občinske takse ' 380 38.690 3. Dohodki uradov in ustanov 220 4. Ostali proračunski dohodki 2.700 5. Dohodki za javno gozdarsko službo 940 6. 80% proračunskega presežka iz leta 1957 — 7. Posojilo iz investicijskega sklada 1.000 8. Posojilo iz stanovanjskega sklada za šole — Skupaj dohodki 46.750 Sredstva občinskega proračuna se bodo uporabila za naslednje namene: 1. administrativni proračun 45.050 2. negospodarske investicije — 3. dotacije 1.700 Skupaj izdatki 46.730 XVI. poglavje Končne določite civet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da po potrebi izda natančnejša navodila za izvajanje družbenega plana. Ta družbeni plan velja od dneva objave v »Glasniku«:, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1958 dalje. St. 01-65/1-58. Dobrova, 8. aprila 1958. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Stane Vrhovec 1. r. 309. Na podlagi 16. in 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52), I. in 42. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ št. 13/56) ter 3. točke 26. člena statuta občine je občinski ljudski odbor Dobrova na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. aprila 1958 sprejel ODLOK o proračunu občine Dobrova pri Ljubljani za leto 1958. 1. člen Proračun občine Dobrova pri Ljubljani za leto 1958 s posebnimi prilogami obsegu: 1. Občinski proračun: z dohodki v znesku............................... 43,750.000 din z izdatki v znesku............................... 45,750.000 „ II. Predračune finančno samostojnih zavodov: z dohodki v znesku...................... z izdatki v znesku...................... in s presežkom izdatkov v zn*sku . . . III. Predračune proračunskih skladov: z dohodki v znesku...................... z izdatki v znesku ..................... . 4,760.000 din . 5.260.000 „ 500.000 ., . 2,507.000 din . 2,507.000 ,. 2. člen Primanjkljaji v predračunih fi-nančfio samostojnih zavodov v znesku din 500.000 se krijejo z dotacijami iz občinskega proračunu. 3. člen Svet za družbeni plan in finance ObLO je pooblaščen, da finančno samostojnim zavodom, ki so po svojem zaključnem računu za leto 1958 dosegli presežek dohodkov nad izdatki dovoli, da vplačajo v svoje sklade del doseženega presežku, ki so ga dosegli po prizadevanju delovnega kolektivu ali z uspešno organiziranim izvrševanjem svojih nalog ter da določi odstotek iz tega dela presežka, ki se plača v posamezne sklade. V sklad za nagrade se steka največ ena dvanajstina rednih osebnih izdatkov, ki so bili izplačani v letu 1958, vendar pa ne več kot 50% tistega dolu presežkov, zn katerega dovoli svet za družbeni plan in finance ObLO, da se steka v posamezne sklade. To dovoljenje lahko izda svet za družbeni plan in finance ObLO šele po pregledu zaključnega računa finančno samostojnega zavoda za leto 1958. Presežek dohodkov nad izdatki, ki ga dosežejo finančno samostojni zdravstveni zavodi, se porazdeli v smislu odloka o financiranju in po- slovanju zdravstvenih zavodov (Ur. list FLRJ št. 14-805/53) in odredbe o spremembah in dopolnitve odredbe o skladih zdravstvenih zavodov s samostojnim financiranjem (Uradni list LRS št. 16-704/56). 4. člen . Predračune občinskih organov in zavodov, ki bodo v letu 1958 na novo ustanovljeni, potrjuje svet za družbeni plan in finance ObLO. 5. člen Nove nastavitve pri občinskih organih in zavodih, za katere v njihovih predračunih niso predvideni krediti, se lahko izvršijo le po poprejšnji potrditvi sveta za družbeni plan in finance ObLO. 6. člen Svet za družbeni plan in finance ObLO je pooblaščen, da fazpolaga s proračunsko rezervo v vsakem četrtletju do ene četrtine letnega plana proračunske rezerve, o Čemer mora naknadno poročati občinsko* mu ljudskemu odboru. 7. člen Za delno kritje negospodurskil1 investicij bo najel ObLO potrebi}0 posojilo iz investicijskega sklada >" iz kreditnega sklada za zidanje st#' novanjskih hiš. 8. člen Ta odlok velja od dnevu objav0 v »Glasniku«, uradnem vestnik" okraja Ljubljana, uporablja pa od I. januarja 1958. St. 03/2-110/58. Dobrova, dne 29. aprilu 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbor#1 Stanc Vrhovce 1. r. PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PO DELIH Dohodki 1. del — Dohodki iz gospodarstva 2,897.000 din 2. det — Dohodki od prebivalcev 38.296 3. del — Dohodki državnih organov in zavodov 1,005.000 4. del — Ostali dohodki 3.552.000 5. del — Dotacije in posojila 1,000.000 » Skupaj dohodki 46,750.000 din Izdatki 1. del — Prosveta in kultura 14,854.000 din 2. del — Soicalno varstvo 3,535.000 3. del — Zdravstvena zaščita 8,150.000 5. del — Državna uprava 13,432.000 6. del — Komunalna dejavnost 110.000 8. del — Dotacije 1,700.000 9. del — Obveze iz posojil in garancije 550.000 10. del — Obveze iz prorač. in prorač. rezerve 4,419.000 „ OBČNA VRHNIKA 310. Na podlagi 22. člena in 16. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS št. 19-88/52), 7. točke 26. člena in 27. člena statu-' ta občine Vrhnika ter 2. členu temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Ur. 1. FLRJ št. 51-53) je občinski ljudski odbor Vrhnika na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 30. maja 1958 sprejel ODLOČBO o ustanovitvi ljudske knjižnice Vrhnika 1. člen Ustanovi se ljudska knjižnica na Vrhniki (v nadaljnjem besedilu zavod) kot finančno samostojni zavod, Ime zavoda je »Ljudsko knjižnica Vrhnika«. Sedež zavoda je na Vrhniki. Zavod začne poslovati s 1. januarjem 1959. 2. člen Naloga zavoda je, nabavljati in izposojati prebivalcem na območju občine Vrhnika leposlovne in strokovne knjige ter revije s področja ljudske prosvete. 3. člen Zavod posluje s premoženjem, ki mu je dano v upravljanje. 4. člen Zavod ima tv-le sklade: a) sklad za nagrade delavcev in uslužbencev zavoda (sklad za nagrade) ; b) sklad zn nadomestitev in dopolnitev osnovnih sredstev in za ve- Skupaj izdatki 46,750.000 din liku popravila (sklad zn nadomesti' te v in dopolnitev). 5. člen Organa zavoda sta upravni od bo1 in upravnik. Upravni odbor šteje 8 člane''1 sestavljata ga 5 članov, ki jih imf nuje organ, pristojen za zadeve 'JI naloge zavoda, 2 člana, ki jih izve" osobje zavoda izmed sebe, in upr#v' nik zavodu. Upravnika zavoda imenuje ''' razrešuje občinski ljudski odbor. 6. člen Plače-jn pogoje za napredovati^ uslužbencev in delavcev zavoda 8 določijo po predpisih zakonu o j#' n ih uslužbencih. 7. člen Za zadeve in naloge zavoda ^ pristojen svet za prosveto občin*"11 ga ljudskega odbora Vrhnika. 8. člen Ta odločba se objavi v »Gla*lj| ku«, uradnem vestniku okraja Lj" Ijuna. St. 1634/2. Datum: 21. junija 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odb<’ • Janez Ilrenčič 1. r. Vsebinn Poročilo o strmin pripravljalnih ‘FjP rekonstrukcijo ljubi jtinskcgti feb’*1 ga vo/lifiča 108 Družbeni plan občine Dobrova zn ' |,r‘ 100 Odlok o proračunu občine Dobro*® Ljubljani zu leto W»n 110 Odločba o ustanovitvi Ljudske k oj -občine Vrhnika