Št. 78.
V Gorici, dne 9. julija 1901.
lakaja trikrat aa teden r šestih Iidaajlb, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjatranje li-danje opoldne, večerno izdanje pa ob 3. tiri popoldne, iti stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem leta vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vso leto    ........ 13 K 20 h, ali gld. 6-60
poHeta •.....i »  6 • 60 • ',    ,   330
' *četrt leta -\ . . . T.'V*V; m^-T—m^m-— P&Bamicne številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema npravniitvo - Gosposki uliei štv. It v Gorici v cGorilki Tiskarni« ,,. Gabršoek vsai dan od 8. ara zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 13. ure. $a naročila bres doposlane naročnin* se ne oziramo.
wPRIMOREC<Mzbaiaju»dviaBj> od «Soee» rsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
•Soča* in »Primorec« so prodajata v Gorici v to-bakarai 8chwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trsta r tobakarni Lavrenoic na trga della Casorma in Pipan v ulici Ponte della Jabbra.
Tečaj XXXI.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici 5t 7 v Gorici v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici SL11.
Dopisi naj se pošiljajo le nredniitvu.
Naročnina, reklamacije in droge reči, katere ne spadajo v delokrog ur'*?««**™ .»« «- '_-»i.-_:_ ._ upravuiStru.
naj  se   pošiljajo le
iVečerno izdanje.)
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
<e racunijo po petit-vrstah, Se tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. VeBkrat po pogodbi. — Večje 5rke po prostoru.
Naročnino In oglase je plačati looo Gorica,
»Gorlfika TIskarna« 1. GabrSček tiska ia zalaga razen «Sooe» in «Primoroa» Se -Slovansko knjižnico«, katera uhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — «-'-<"* - -="— knjižnici* se racunijo po 20 kr. potit-
Spaiti vtUaa pravica.
Deželni zbor dolnjeavatrijski je prvi sklenil tajne in neposredne ali direktne volitve; za njim je prišel na vrsto — k ran j« s k i. Zaradi trga so se enako vršile tudi leloSnje volitve v državni zbor.
Todi letošnja skušnja nas je poučila, da je ta sprememba bila ponajveC v korist — nazadnjaštvu. Ljudstvo še ni bilo zrelo za tako svobodomiselno napravo, zato je odločeval in zmagal terorizem — iz farovž e v. Polilikujjei nunci so strahovali ljudi Izpred oltarja in v spovednicah s —• peklom in vicarai, z vsemi angeljci, svetniki in hudiči. VeČina starejših volileev niti pisati ne zna, zato pa so nunci imeli čez glavo opravila z volilnimi listki. Ni prišla do izraza prava ljudska volja, marveč le volja — fa-r o v t e v.
Vkljub temu je sklenil v soboto tudi deželni zbor čelki enako volilno pravico. Toda prebivalstvo na Češkem, bodisi češko ali nemško, pa j« na veliko vitji stopnji nego v drugih deželuh. Zato bodo tam tajne direktne volitve jasnejši pojav ljudske volje. — Sprva je predlog glasil tako, da vsaka občina ze z 150 prebivalci bodi tudi volišče samo zsse, aH vlada je zahtevala 500, čemur se je deželni zUor uda!.
Četrt* dežela naj bi bila — n a I a go-riika. Tudi naš deželni zbor se bo bavil s tem vprašanjem. Klerikalcem se jako m udi — in to je znamenje, da nameravajo nekaj slabega* ali to nas mora buditi k pozornosti.
Mi nismo le za tajno in direktno volitev, marveč tudi za splošno in enako volilno pravico. V tem smislu se mora rešiti to vprašanje, kajti to je najširša oblika moderne volilne reforme! Flikarij ne ma«*mo, jih tudi ni potreba! Ako smo dozoreli za tajno in direktno volilno pravico, smo tudi za splošno in enako!
Ta prememba edino pri nas bi bila opravičena v namen, da bodo pripulcene k volitvi najširše ljudske mase! Kdor je M let star, zna pisati in citati, naj tudi voli deželne in državne poslance! To je najširša in najsvobodomiselnejša podlaga, — vse drugo pa je le — voda na mlin reakcije, v prospeh klerikalnemu terorizmu!
«Gor, Tiskarna* A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Ta sprememba zahteva Študij! Z njo se spremeni razmerje med Slovenci in Lahi, ali bo imela velik vpliv tudi na državno-zborske volitve, ker potem se bo enako volilo tudi v državni zbor! Spremeni se razmerje med zastopniki posamičnih dosedanjih volilnih skupin, ki je kri vi C no. To krivico treba popraviti! — Pred vsem je potrebno, da bodo kraji Solkan, Cerkno, Komen in tudi Sv, Križ (radi stare pravice) uvrščeni v skupino mest in trgov za državni zbor (za deželni je to brez pomena, ako bi ne dobili radi tega še enega poslanca I)
Tu smo se dotaknili le ob kratkem tega znamenitega vprašanja! Seveda bi bilo dobro, sprejeti v zakon tudi določila, kako kaznovati nemoralno terorizovanje volileev v
—    cerkvah, v spovednicah. Zato — pozor poslanci! Proučujte to vprašanje, le prenagliti se ne, da se ne bodo klerikalci smejali v pest! Dosedanja skušnja drugod bodi naša učiteljica I
Dva vzorca.
Klerikalizem hoče sloneti na moči in vplivu farovža in šole. Da je farovž v službi klerikalizma, temu se nt prav nič čudili. Naši slovenski cerkveni visoki dostojanstveniki so prvi in najbolj goreči razširjevatelji klerikalizma, menda na celem svetu, zato je umevno, da mora za njimi tudi vsa armada, katero imajo na razpolago. Da pa je ta armada zanesljiva, za to skrbita v glavnem pouk in vzgoja v semeniščih, iz kateriU izhajajo leto za letom le vročekrvni, političnega boja željni kapuni in ne več namestniki Kristovi z naukom o ljubezni do   bližnjega.
—   Starejši duhovniki se morajo nolens-volens spoprijaznjevati z novo »strujo* ter tudi udarjali v politični boj, ker cl i p I o m a tski namigljaji iz Gorice naravnost tako velevajo. In tako vidimo zbrano duhovščino pod praporom klerikalizma v boju proti vsakemu pravemu napredku — percentni stavek one duhovščine, ki je navzlic pritisku od raznih stranij ostala trdna na pravem potu duhovniške službe, pa se krči tako, da ga kmalu vec ne bo. Je tudi umevno. Pritisk od zgoraj, pikanje od sobratov, strah, ostati večno le kaplan  itd., so  okoliščine,   ki prisilijo  tudi
sictr drugače pametnega duhovnika, da krene s prave poti ter stopi v vrsto klerikalnih bojevnikov.
Tako je s farovžem in slično bi radi imeli z ljudsko šolo. Nekdaj je bila ljudska šola pod komando iz farovža, sedaj sicer ni več tako, ali ker ni, koprni duhovščina in si prizadeva z vso močjo, dobiti ves upliv nad ljudsko šolo, da bi se vršila vsa vzgoja prebivalstva po deželi izključno le tako, kakor to želo predpisi klerikalizma. Število klerikalnih učiteljev po Slovenskem je sicer malo, ali vendar so med nami tudi klerikalni učitelji, ki delajo »vzajemno* s kaplani in župniki v šoli in izven Šole tako, kakor hočejo ti slednji. Za plačilo seveda ne izostaja povabilo na kosila v farovž itd. Na to stran delajo nunci z vso silo, dobro vedoč, da ako dobe v svojo oblast učitelje in ž njimi ljudsko Šolo, jim pripade samo po sebi po vzgoji in naukih v Soli in v cerkvi tudi vse drugo gospodstvo v občini, pred vse«*, upHv in odloČiInost na občinsko upravo. Niso neumni taki načrti! —
Tako hočejo imeti povsodi, in tako že imajo ponekod. V krajih, v katerih cvete klerikalizem, kjer stojita farovž ia šola v njegovi službi, tam cvete bujno nevednost in podivjanost, tam je doma pa tudi demo-ralizacija, katera slednja se drži čudovito klerikalnih matadorjev po vseh deželah.
In naša goriška dežela ima to srečo, da hrani v sebi dva vzorca, vzorec farovža in vzorec šole na strogi .katoliški* podlagi. — — Tisti vzorec farovža stoji v PHskovici, tisti vzorec šole pa v ^em-pasu. -— Kaj se godi v farovžu v Pliskovici, je našim čilateljem znano, kaj se godi v šoli v Šempasu pod vodstvom znanega ,Slom-škarja* Rustje, to tudi vedo naši Citatelji. To, kar je .razlagal* v šoli, je spravilo tega moža v preiskavo, katere posledicam ne uide.
Klerikalizem uCi, da smejo njegovi pristaši delati vse, kar si bodi, tudi nedovoljene reči, samo da imajo pred očmi namen: delati za klerikalno stvar, ali kakor se lepše in toliko bolj zapeljivo za kmeta glasi: za sveto vero. Ker je vse dovoljeno, radi tega tudi vidimo v vrstah klerikalcev   toliko   hinavcev,   pijancev,   po-
divjancev, razbojnikov in tolovajev, toliko demoralizovanoga ljudstva. V s e j e dovoljeno, vse v večjo čast Božjol In ker je vse dovoljeno, je dovoljeno tudi uganjati reči, ki so v nasprotju ?. moralo; to vidimo v Pliskovici v farovžu, v Sempaau pa v šoli, od koder se Siri med ljudstvo javno pohujšanje.
Ako bi klerikalci prodirali v naši deželi, potem bi nastalo Se več Pliskovic in še več Sempasov, v katerih prvih bi videvali po dnevi in po noči tako mične javne prizore, kakor je bil oni ob mesečnem svitu, v »Tutti fruttl* opisan, in v katerih drugih bi se na pr. poučevala mladina, kdaj je bil kdo rojen, tako »n a t u r a 1 i s t i Č n o* - nesramno, kakor zna to Rustja. Župnik G r č a ve, kaj se godi v šempaski Soli, ali vseeno sta % Rustjo .debela prijatelja*, in on ga ščiti na vse strani! — S tem pa odobrava to, kar Rustja počenja. — Harmonija faovža s Šolo na .katoliški* podlagi! — —
Ne bomo pisali dalje o tem žalostnem poglavju iz sedanje klerikalne zgodovine na Goriškem, marveč samo opozoriti smo hoteli, da imamo v deželi dva vzorca, to je vzorec farovža in vzorec Šole na strogi »k a-toliški" podlagi, in da bi utegnili dobiti povsodi take farovže in take Šole, kakor sta označena, ako bi pustili klerikallzmu, da bi se razvijal po deželi tako, kakor hočejo visoki cerkveni dostojanstveniki v Gorici.
Samo to in nič drugega smo hoteli za danes reči na tem mestu!
Interpelacija
deželnega poslanca g. dr. Henrika Tu me in tovarišev na Nj. E. gospoda naučnega ministra zastran imenovanja novega ravnatelja na c. kr. realki v Gorici, stavljena v seji dne 6. t. m.
Uradna ,Wiener Zeitung" je objavila razpis ravnateljskega mesta na c. kr. realki v Gorici (— doslovno: an der k. k. Oberrealschule mit deutscher Unter-richtssprache in G6rz —) in to brez vsake klavzule in brez pogoja, da mora prosilec znati tudi deželna jezika slov. in laški.
V naši kronovini stanujeta kompaktno le dva naroda, slovenski in laški. — Zato je nemška realka v Gorici na sebi že
Quo iradis?
Roman.
Poljski »pisal Henrik 8ienkiewict. — Poslovenil Podravski.
Krič »Rim propada!« se je čul neprestano iz ust množice, in zdelo se je, da pogin mesta smatrajo ob enem tudi za konec vsake vlade in vseh vazi, ki so družile doslej ljudi v jedno celoto.
Postopajoči prostaki, med katerimi je bilo največ sužnjev in divjih priseljencev, se niso dosti brigali za rimsko vlado, ker samo njen propad jih je mogel oprostiti dosedanjih verig. Povsod se je širilo nasilje; in grabež. Zdelo se je, da samo prizor gorečega mesta še obrača nš-se pozornost ljudij ter zadržuje klanje, ki se ima začeti "takoj, ko se Rim spremeni v prah in pepel. Blizo sto tisoč sužnjev, pozabivših, da ima Rim razun templov in obzidja se nekoliko desetin legjj na vseh straneh sveta, je čakalo samo gesla in poveljnika. Že so se jeii spominjati imena Spartakovega, toda Spartaka ni bilo — med tem so se meščani jeli zbirati in oboroževati, s čemur se je kdo mogel. Najneverjet-nejše novice so se širile ob vseh mestnih vratih. Nekateri so trdili, da Vulkan na Jupiterjevo povelje ugo-noblja mesto z ognjem, ki prihaja izpod zemlje; drugi, da je to maščevanje Veste za vestalko Rubrijo. Ljudje, osvojiv§J si to prepričanje, niso hoteli ničesar rešiti, marveč so hiteli v svetišča ter prosili bogove usmiljenja. Toda še najbolj se je ponavljala govorica, da je eesar zapovedal zažgati Rim radi tega, da se reši
smradu iz Subure ter potem pozida n°>vo mesto z imenom Neronovim. Pri pomisleku na to se je pola-ščevala vseh jeza, in ko bi se bil hotel okoristiti s tem izbruhom sovraštva, pa bi bila Neronova ura za j8dno leto poprej odbila.
Ljudje so tudi govorili, da je Nero znorel in daj vsak hip zapove pretorijancem in gladijatorjem, naj* planejo po ljudeh ter pričntf splošno klanje.
Nekateri so prisegali pri bogovih, da so bile zveri iz vseh vivarijev izpuščene na cesarjevo povelje. Na ulicah so se letali levi i gorečimi grivami} razjarjeni sloni in zubri, ki so ugonobljali cele tolpe ljudij. Bilo je v tem nekoliko resnice, kajti na nekaterih mestih so sloni pri pogledu na bližajoči se požar razdrli vi-varije ter dospevši na svobodo, drvili v divjem diru na nasprotno stran, ugonobljajoči vse pred seboj kakor vihra. Splošno se je širila novica, da je deset tisoč oseb poginilo v ognju. Drugi so poginili drugače. Bili so taki, ki so zgubili vse svoje premoženje, ali svojemu srcu najdražja bitja, pa so se prostovoljno vrgli v plamen. Druge je zadušil dim. Sredi mesta, med Ka-pitolom od jedne strani in Kvirinalom, Viminalom in Eskvilinom od druge strani, kakor tudi med Palatinom in Coelijo, kjer so bile najgostejše ulice, se je vnel požar nakrat na več straneh, da so tolpe ljudij, bežeče na jedno stran, naletele nepričakovano na drugi strani na ogenj ter umirale strašne smrti v tem ognjenem morju.
V tej stiski, strahu in trepetu niso ljudje naposled niti vedeli, kam naj beže\ Pota so bila zamašena z razno prtljago in na nekaterih mestih popolnoma zaprta. Oni, ki so se rešili na trge na onem mestu, kjer je pozneje, stal amfiteater flavijanski, poleg templa Zemlje, poleg Livijinega stebričja poleg templov Junone m
Lucine med Clivom Vibrijem in starimi vratmi eskvi-linskimi, so bili obkoljeni z morjem ognja ter so poginili od vročine. Ne krajih, kamor plamen ni segel, so našli na sto trupel spremenjenih v oglje, dasi so nesrečneži odtrgali kamenite plošče iz tlaka, hoteči se pod njimi skriti, zakopavši se do pasu v zemljo. Niti jedna rodbina izmed teh, ki so stanovale sredi mesta, se ni v polnem številu rešila, iz radi tega so se poleg obzidja, pred vsemi mestnimi vrati in na vseh potih razlegali obupni glasovi žensk, ki so klicale draga imena ljubljenih svojcev, ki so poginili v ognju.
A med tem, ko so nekateri prosili bogove za usmiljenje, rogali so se jim drugi radi te grozne katastrofe. Videl si starce, obrnene k templu Jupiterja Liberatora, ki so, dvignivši roke kvišku, obupno klicali: »Ako si rešitelj, pa reši svoj oltar in mesto! Vsi pa so se hu-dovali največ na stare rimske bogove, katerim je bila po mnenju množice dolžnost, čuvati nad mestom.
Pokazalo se je, da so ti bogovi brez moči in radi tega so se jim rogali. In pripetilo, se je, ko se je prikazala na via Asinarija tolpa egiptovskih duhovnikov, ki so spremljali Izidin kip, rešen iz njenega templa blizo Porta Gaelimontona, da so ljudje stekli tjekaj, zapregli se v voz ter ga vlekli k apijskim vratom, ondi vzeli kip ter ga nesli v Marsov tempel, zapodivši duhovnika one boginje, ki si je drznil, postaviti se jim po robu. Na drugih krajih so kričali na pomoč Šerapisa, Baala in Jehova, katerih spoznavalci, iz-rojivši se iz ulic v okolici Subure in onega dela mesta za Tibero, so s svojimi klici napolnili vse poljane, bežeče pod mestnim obzidjem. V tem klicu pa so se oglašali glasovi zmagoslavja in nekateri meščan je so se jim celo pridružili, proslavljajoči >Gospodarja sveta«, drugi pa so si prizadevali, zaglušiti te klice še z večjim
neopravičena in naravnost izzivajo« pa je način, kako učna uprava prezira na tem zavodu najprimitivnejše pojme g dolžni obzirnosti do prebivalstva, kateremu je ta Šola namenjena.
Dokaz temu najslabši mogoči učni vspeh in dokaz temu je ludi ta razpis ravoa-teljske službe. — Ravnatelj mor« znati deželna jezika v govoru in pismu —• in v razpisu bi se moral zahtevati ta pogoj, da niti ne bodo prosili taki možje, ki nimajo sposobnosti za enako službo v Gorici. Ravnatelj mora znati deželna jezika, ker sicer ne more občevati s- strankami. Saj vendar naufina uprava sama zahteva veCjo dotiko starisev in hranodajalcev s Šolo v namen, da bi mladež napredovala in dosegla postavljeni cilj. Ako pa ravnatelj in cela vrsta profesorjev le nemški govore in ne deželnih jezikov, kako morajo stranke poizvedovali pri njih o napredku učencev, a že ob vpisovanju v to šolo se morajo dogajati prizori, ki so naravnost drastičen dokaz, kako naufina uprava žaljivo prezira prebivalstvo te dežele. Število slovenskih učencev poiagoma ali stanovitno raste od leta 1895. naprej. Dve tretjini prebivalstva te dežele so Slovenci — je torej naravno, da ravnatelj kake srednje šole v naši deželi mora slovenski jezik znati v besedi in pismu, ta pogoj pa ni obsežen v prej označenem razpisu. Z oziram na vse to vprašamo: Ali hoče Nj. E. gospod naučnl minister spopolniti razpis ravnateljske službe na c. kr. realki v Gorici v »Verordnungsblattu* v tem smislu, da se zahteva popolno znanje deželnih jezikov?
Dopisi.
Iz tolminskih hribov, dne 6. julija 1901. — Hejncajte, to so se pa pošteno »našpancirali* ti božji namestniki! Šli so bili namreč na agitacijo v Podbrdo, obletali so vse grahovsko županstvo, ne izpustivši niti najbolj skrite vasice v podbrški grapi.
Kajpada, pred durmi so deželnozborske volitve in zato se je pa tudi vredno nekoliko potruditi* saj to je za izveličanje njim podrejenih duš in vse k veči Časti božji! Kaj za to, Ce ni dva dni doma nobenega nunca, saj umreti se itak nobenemu ne »lušta*, s krstom se pa tudi počaka, če nt drugače! Pa ko bi se tudi komu zljubilo umreti, saj umrje lahko sam, pokoplje pa ga že nune proti dobremu plačilu, kedar prisopiha s svojega političnega potovanja. Morebiti me bo kedo vprašal, kedo so bili ti politični možje? HraT ne vem, ali bi povedal ali ne, pa bodisi, ker sem jih že do tukaj pritiral, dovolite, gospod urednik, da jih tudi obelodanim! Št. Vidškogorski .apotekar" s krompirjevo medaljo, ponikovski »vzoriti* vedno gladko ginjeni Kodromac in pei inski Nemec z goslimi pod brado! Kaj ne, kako lepa božja trojica? Škoda, ker ni »Brivca* tukaj, da bi jih naslikal v svoj list.
Ti trije zdražbarji so torej obletovali dne 26. in 27. pr. m. grahovsko napr. županstvo 1 Kunci so »kunštni"; dobro vedo, da je treba tam prijeti neprijatelja, kjer je najbolj organizovan, češ, porušimo najbolj napredno trdnjavo in druge se nam že podajo  tako ali tako.   Apelujem na vas, na-
predne somišljenike v Podbrdu: Bodite trdni in stanovitni, ne dajte se preslepiti priliznjenim besedam poUtikujoCih nuncev, in zmaga bo naša na vsej črti l Kedar pridejo zopet nunci v Vaše hiše vas nadlegovat, pokažite jim metlo in vrata in naženite jih tje, kamor pritičejo, namreč v cerkev!
S Kanalskega.— (Cerkveni shod v Lomu.) Kakor imajo v vsaki fari vsako leto najmanj enkrat cerkveni shod, tako so ga imeli tudi v Kanalskem Lomu na dan sv. Primoža. Ljudstvo ima povsod navado, da prihaja ob takih prilikah vkup; tako je do-vedlo tudi v Lomu veliko gostov in še precejšnje število radovednežev. Kdo bi pa v takem slučaju ne bil radoveden, ko se ravno ob takih prilikah marsikaj izve in še več vidi. Tudi tam se je kazalo radovednim oCem marsikaj. Posebno pa igra dveh oziroma enega nunca je bila jako zantmljiva. Ko je bil .požerlaj« v farovžu dokončan, sta se podala dva v gostilno Zagrič, kjer so pričeli jako slastno in požrešno piti božjo kapljico, tako da sta bila tudi nunca kmalu sita vina in piva. Posebno pa eden izmed istih je bil kmalu tak kakor Toni v cirkusu. Prvo igro, ki je pričel, je bila ta, da je zahteval od nekaterih fantov poljubov, dokler ga ni eden izmed teb s smodko na obrazu spekel. Ko je pa videl, da pri fantih ne bo dobička, se je podal k dekletom. Prevaral se je ubogi tudi tam.
Vse njegovo objemanje, prošnje, pomi-govanje in zahteve, katerih noCemo tu omenjati, ker so sramotne, so bile zaman. Kakor je vsakemu znano, da potreba zahteva in ne prosi, tako se je zgodilo tudi pri tem nuncu. Ali bil je pa tak, da ni mogel in. ni vedel ne kod ne kam. Radi tega poprosi nekega fanta iz družbe, da ga vodi kot otroka. In res naredil je kot otrok, pričel je kar škropiti po kuhinji, da je staro in mlado, moški in ženske, kar na prek šlo vse h kraju. Ko so opazili ljudje, da je nunca zapustila pamet, so mu priskočili na pomoč ter ga odvedli spat na kaščo; pa ni ga bilo mogoče gori vstaviti, utekel jim je nazaj dol v spodnji obleki; aH spravili so ga zopet gor, potem se je ustavil in nekaj zaspal. Ko se je prebudil, se je oblekel in šel domov ob 2. po-polnoči, ni čakal konja, da bi jahal, če ravno je zvečer naročil. Med potjo je baje pa tako vriskal, da je bila polna dolina njegovega glasu. In ludi zvečer v krčmi je pel s fanti in vriskal. Te reči o nuncih je pravil ludi krčmar, kjer se je to godilo, čeravno je v zvezi s »Prirn. Listom*. Pa ko bode ,Prim. Lisi", zagovarjal, da ni res, krčmar mu bode vseeno verjel. Tudi sosed tega nunca je bil še dobro natrkan. Ko so nekateri vidtl!, da nune bi rad pil, so mu duli. pa ga jim je zmiH, kar je bilo še v ,kru-gelnu". Nekdo mu ga je ukazal en »krugel* in mu dal piti; nune rad prime in vpraša moža, ali bode ves moj; on mu odgovori: ves, ves naj bode Vaš, pa ga je nune popil. Mož je rekel, kaj sem mu hotel reči, da ne, ker sem videl, da ga tako rad pije. Še imam o tej reči pisati, pa za danes naj bode; če bode potreba, pa drugikrat še kaj.
Opazovalec.
Ouufe ta rine mrite.
Javen škod. — .Narodno-napredna stranka* priredi v nedeljo dne 13. t. m. javen shod v Mirniku. Pričetek ob 3. uri pop. Razgovor bode o politični in gospodarski organizaciji. Somišljenike vabi k obilni udeležbi odbor.
Osebne vesti. — S tukajšnje gimnazije odideta profesorja Scbarnagl in Streinz, ker sL. prestavljena drugam, jednako s tukajšnje realke prof. Bran de i s in K as ti e ; na gimnazijo je doslej poklican prof. Artur Peta k z Dunaja, na realko pa prof.Ignacij Goldbach iz Litomeric.
Podpredsednikom pogozdovalne komisije za Goriško in Gradiščansko je imenovan od strani poljedelskega ministerslva grof. Henrik Attems, namestniški svetnik in voditelj tukajšnjega okr. glavarstva.
Premeščen je iz Gorice v Poreč davčni oficijal Franc Viti osi.
Smrtna kesa. — V Skednju pri Trstu so položili pretekli teden k večnemu počitku zemske ostanke mladega učitelja g. Lovra S a ne i na, ki je vstvaril v Skednju narodni orkester, pri čegar prvem nastopu v nedeljo teden je bil Se navzoč. — Bodi mu lahka, zemlja domača l
Deželni zbor goriški. — VIII. seja dne 6. julija ob 5. uri popoldne. Po preči-tanju zapisnika zadnje seje naznani deželni glavar prošnjo občine Sv. Križ, da se uvrsti pri prihodnjih volitvah v mestno kurijo. Nato se preide na dnevni red. Zakon za pospeševanje govedoreje fporoč. Verzegnassi) se sprejme, kakor ga predlaga odsek, izvzemši § 15. in 17., ki se spremenita na predlog posl. Lapanje, in sicer prvi v tem smisla, da se do pol leta stari biki ne smejo pasti skupno s kravami in junicami na občinskih pašnikih in na planinah, in drugi v tem smislu, da se morajo prešiči držati na planinah v ograjah. § 18. se na predlog posl. Michiellija črta popolnoma ; a odsekov predlog, da se dežela razdeli v štiri okraje, kakor bi določal § f 3., se spremeni vkljub opoziciji posl. dr. Tume in Grče tako, da se razdeli le v tri okraje, ki bo imel vsak svojo komisijo, in sicer tako, da tvori gradiščansko glavarstvo, izvzemši slovenske občine, en okraj, gc.iško in sežansko glavarstvo s slovenskimi občinami gradiščanskega okraja drugi okraj in tolminsko glavarstvo tretji okraj.
Predlog pravnega odseka, da se uvrstita mosta na Stopniku in Tratah med okrajne, in da se dovoli podpora za popravo teh mostov (poroč. Grča) se na predlog dr. Eggerja izroči deželnemu odboru v pretres, ali sta mosta potrebna ali ne. Predlog pravnega odseka o razredbi nekaterih cest (poroč. Muha) se po dolgi debati izroči deželnemu odboru z nalogom, da Se v tem zasedanju poroča o njem. V tem predlogu se namreč nahajata tudi mosta, ki sta se poprej izročila deželnemu odboru; zato dr. Egger predlaga, naj se ves načrt zakona izroči tudi deželnemu odboru. Temu se upre posl. Grča ter dokazuje, da sla mosta skrajno potrebna. Dr. Turna pravi, da ima cerkljanski cestni odbor itak skrbeti le za 6 km dolgo cesto, ako se mu torej da v oskrbo še ta dva mostova, se mu s tem pač ne nalaga kdo v6 kako breme. Tudi dr. Gregorčič dokazuje, da bi morali Šebreljčani s perutmi letati v Cerkno, ako teh mostov ne bi imeli. Še na davkarijo ne morejo Šebreljei hoditi, ako nimajo teh mostov. Italijani in posebno dr. Marani pa niso hoteli priznati nujnosti moslu ter opiraje se na sklep pri drugi točki, pravi dr. Marani, da ne bi igrati lepe vloge ne Slovenci ne Italijani, ako i>i sedaj glasovali drugače, kakor poprej; zato stavi predlog, da se izroči zadeva deželnemu odboru z calogom, da o isti poroča še v tem zasedanju. Posl. Grča pa še z velikim načrtom v roki dokazuje, da on s prejšnjim svojim predlogom ni hotel zaprečili sprejetja
tega. Slednjič se posl. Berbuč pridruži predlogu dr. Maranija, čegar predlog se tudi sprejme, Preko promembe § 53. lovskega zakona (poroč. Egger) se po izvajanju posl. Grče, da bi se moral lovski zakon tako spremeniti, da bi lahko vsak posestnik imel pravico lova na svojem, preide na dnevni red.
Prošnja županstva tolminskega za premestitev pripravljalnice iz Podgore v Tolmin (poroč. Turna) se izroči deželnemu odboru z nalogom, da zadevo prouči ter potem svoja proučevanja predloži namestnišlvu s priporočilom. Poročila finančnega odseka točke 6.—20. dnevnega reda, to so: računski sklepi šol. zaloga, ubožnega zaloga, depozitov, štipendijskega zaloga Werdenberg, zaloga za gluhoneme, štipendijskega zaloga itd. za 1. 1899. in1900. ses potrdi. Predlog deželnega odbora, da se odstopijo delnice vipavske železnice št. 501—1000 v vrednosti 100.000 K državi kot prispevek k gradbenim troikem bohinjske železnice (poroč. Marani) po dokazovanju dr. Tume, da noben deželni zbor ni sklenil kaj takega, in da potrebujemo mi še več lokalnih železnic v deželi, za katere bomo lahko rabili oni denar, ter da se je vlada izrazila, da je zadovoljna ludi z najmanjšim prispevkom, torej da je 100.000 K prevelika svota, se na predlog posl. Berbuča odkaže finančnemu odseku. Načrt zakona glede" ognjegasnega reda (poroč. Abram) so izroči pravnemu odseku.
Za načrt zakona, s katerim se uravnava zdravstvena služba v občinah (poroč. Turna), predlaga dr. Turna odsek 11 članov, katerega bi tvorili odposlanci finančnega in pravnega odseka ter jdravniki - velčaki. Predlog se sprejme ter vohtev odfoka odkaže za današnjo sejo.
S tem je dnevni red končan, na kar prečita posl. Panigaj svoj predlog, da s« nakaže 2000 K okrajnemu gozdnemu nadzorstvu za nadaljevanja pogozdovanja neplodnega in močvirnatega zemljišča ? občinah Oglej in Gradež, dr. Roje svojo interpelacijo za zgradbo bolnišnice in norišnice ter dr. Turna svojo interpelacijo radi imenovanja ravnatelja na c. kr. realki v Gorici, katero prinašamo na drugem mestu. Na to je bila seja zaključena. Danes je zopet seja.
Dnevni red IX. seje deželnega zbora v torek 9. julija 1901. ob 5. uri popold. 1) Volitev odseka 11 udov, kateremu se izroči načrt zakona za uravnavo zdravstvene službe v občinah; 2) Utemeljevanje predloga glede pogozdovanja neobdelanih zemPišč močvirjev in peščin v Ogleju in Gradežu.
Točke 5. do 20. obsegajo poročila finančnega odsek«, iti sicer razne računske sklepe: zaloga obnemoglih delavcev, deželno-občinskega zaloga, raznih malih zalogov, gozdorejskega in ribarskega zaloga, zaloga požarnikov, claljC proračun za take zaloge.
Zrelostni Izpit na gimnaziji je napravil včeraj z dobrim vspehom Berbuč Bogo-m i 1. Izven njega sta napravila zrelostni izpit še Italijana Brauiiitzer in Bolaffio; en Italijan je padel na celo leto, en Slovence na dva meseca.
Zrelostni Izpiti na učiteljlfiču. — Na tukajšnjem ženskem učiteljišču so napravile v slovenskem oddelku zrelostne izpite z odliko g.čne Gurk, Gomilšek, Knittl, Lukan, Selles, Strel, Zega in Zupančič. 20 g.čen je napravilo zrelostne izpite s po-voljnim vspehom, in sicer Bezlaj, Car, černie, Debenjak, Eppich, Karlin, Klančič, Košuta, Lenardič, Logar, Martelanc, Ndth, Orel, Prinčič, Rusnjak, Thaller, Valenčič, Wriler, Žgur, Žic.
Shod v Velikih Žablj.h se je vršil v najlepšem redu, ter je bila udeležba nepričakovano velika, tembolj, ker je tik pred shodom po celi gorenji vipavski dolini bila močna ploha. Izid shoda je bil nov dokaz, da so v naši deželi krivi vseh zdražb in nemirov nekateri politikujoči nunci. Pri vseh dosedanjih shodih je bil mir in red, .kjer ni
krikom. Tu pa tam se je glasilo popevanje moških, starcev, žensk in otrok nekih čudnih in nenavadnih pesmij, katerih drugi niso mogli razumeti In v katerih so se vsaki hip ponavljale besede: tTu prihaja sodnik na dan jeze in sodbe.« Tako je živahna in Čuječa množica, stična razburkanemu morju, obkoljevala goreče mesto.
Toda tu ni pomagal niti obup, niti psovke, niti petje. Zdelo se je, da je propad neizprosen in neizogiben, kakor tudi usoda. Poleg Pompejevega amfi-teatra se je vnelo skladišče konoplja in lanu, katerega je bilo mnogo treba za cirke in arene ter za različne stroje pri raznih igrah, in ob enem so jela goreti tudi bližnja poslopja, v katerih je bilo mnogo smole, s katero so mazali vrvi. čez nekoliko ur je ves ta del mesta, za katerim je ležalo Marsovo poljo, gorel s tako jasnim plamenom, da se je zbeganim ljudem dozdevalo, da imajo pred seboj solnčno svetlobo. Ne to je ta rudasti ognjeni svit zatemnil vse druge barve plamena. Iz ogromnega ognjenega morja so šičali kvišku k razpaljenemu nebu orjaški stolpi plamena, razsipajoči se v višavi v same iskre, in veter jih je raz-našal po vsej Kampaniji celo tjekaj do albanskih gora. Noč je postala čimdalje jasnejša, vse ozračje, zdelo se je, da je prešinjeno ne le z zarjo, marveč tudi s plameni. In zdelo se je, da se pretaka po Tiberi živi ogenj. Nesrečno mesto se je spremenilo v živi pekel. Požar, se je razprostiral čimdalje Širje in širje, osvojil si skokoma vse visočine ter se razlival po nižavah, potopil doline, rohnel, hrnščal in gromel.
II.
Tkalec Makrin,
tribun, pridobivši zopet moči, odločil, da hoče še v tej noči dalje iskati Lina. Makrin, ki je bil kristijan, mu je potrdil Kilonove besede, da je Lin ob enem s starim duhovnikom Klemensom vred odšel v Ostrijan, kjer je hotel Peter krstiti množico spoznavalcev nove vere. V tem delu mesta je bilo kristijanom že davno znano, da je Lin izročil svojo hišo v varstvo nekemu Gnju. Za Vinicija je bil to dokaz, da niti Ligija, niti TJrso nista ostala doma in da sta odšla takisto  v  Ostrijan.
Pri tej misli mu je zelo odleglo. Lin je bil ?.e postaren Človek, torej mu je bilo pretežavno, hoditi vsaki dan izza Tibere k oddaljenim nomentanskim vratom in zvečer vračati se — domu, torej je po več dnij zaporedoma bival pri svojem prijatelju za mestnim obzidjem ob enem z Ligi j o in TJrsom.
Na ta način so se umaknili požaru, kateri sploh ni dospel na drugo obrežje Eskvilina. Vinicij je videl v tem varstvo Kristusovo, začutil nad seboj Njegovo varstvo in s srcem, vzvišenejšim nego drugekrati, mu je prisegel .v duši, da mu hoče biti hvaležen svoje življenje za ta očitna znamenja Njegove milosti.
Pri tem pa se mu je vendar še tem huje mudilo v Ostrijan. Ondi najde Ligijo, najdo Lina in Petra ter jih vzame in odpelje nekam daleč, bodisi na katero svoje zemljišče v Siciliji. Evo, Rim gorf in čez nekoliko dnij ostane po njem sredi te razjarjene množice samo kup pepela. Tam jih obkoljijo ubogljivi sužnji, najdejo mir in tišino in živeli bodo mirno pod varstvom Kristusovim in Petrovim blagoslovom. Treba je samo, da jih najde!
Toda to ni bilo lahko. Vinicij se spomni, s kakšno težavo je dospel a. apijske ceste v oni del mesta za
ga je okopal, <
sprotni strani. Stopnje po triumfalni cesti je mogel dospeti k Emilijevemu mostu in ondot poleg Marsovega polja, poleg Pompejevih, Lukulovih in Salusti-jevih vrtov dospeti na nomentansko cesto. Bila je to najkrajša pot, toda Makrin in Kilon mu nista svetovala iti po njej. Ogenj seveda onega dela mesta Še ni dosegel, toda ves prostor in ulice so morale biti pre-napolnene z ljudmi in njih prtljago. Kilon mu je svetoval, iti čez vatikansko polje tjekaj k Portu Flaminiju, tam prebroditi reko in za Acilijevimi vrti dospeti k Portu Salariju. Vinicij mu je po kratkem pomisleku odobril ta nasvet.
Makrin je moral ostati doma ter čuvati svojo hišo, vendar pa mu je oskrbel dve muli, ki sta mogli na daljšem potovanju poslužiti tudi Ligi ji. Hotel mu je dodati celo sužnja, toda Vinicij je odklonil to ponudbo, ker se je nadejal srečati na poti kakor poprej kak oddelek pretorijancev, ki morajo biti poslušni njegovim zapovedim.
Čez malo časa sta šla Vinicij in Kilon, sedeča na mulah, čez Tagus Janiculensis proti triumfalni cesti. Tudi tu sta prodrla z manjšim trudom, kajti veČina prebivalcev je zbežala po luški cesti k morju. Za septimanskimi vratmi sta jezdarila med reko in prekrasnimi domicijanskimi vrtovi, v katerih so se resne ciprese rudasto žarele od požara. Pot je bila Čimdalje bolj prosta, samo časih sta se morala porivati skozi tolpo vaščanov, ki so drli k mestu. Vinicij je spod-badal mulo kolikor je mogel Kilon, jezde* tesno za njim, pa se je vso pot razgovarjal sam s seboj.
akrin, v čegar hišo so prinesli Vinicija, Tibero, kakšne ovinke je moral delati, da je dospel oblekel m nasitil, in takrat se je mladi I na luško cesto, torej se je odločil obiti mesto na na-
(Dalje pride.)
bil navzoč kak duhovnik. Bili so nečuveni škandali, kjer so prišli gg, nunci s svojimi pristaši razganjat naše shode. Menda je zadnji pouk na shodu ,pri Rebku" župnikoma Grča in Kosec od strani priprostega ljudstva gospodom vendar toliko koristil, da so pričeli uvidevati, kako mažejo svojo suknjo z takim obnašanjem na shodih. Vipavsko ljudstvo se je na shodu v Vel. Zabljah obnašalo mirno in dostojno ter,.Je ^ajdjišeno pozdravljalo naroduo-napredno stranko ne le prt shodu in po shodu, ampak je bilo še I daleč ob državni cesti slišati pozdrave od I strani prebivalstva.                                          J
Klerikalci besnijo. — Stvarni članek j v »Soči*, ki je dostojno Jun resno zavrnil j neki članek v »Domovini V je strašno raz- J buril klerikalne teroriste prt »Gorici*. Odgo- I vorili so s člankom, ki prekipeva surovosti; I s psovkami so hoteli pobiti .Sočin* članek. — Evo dokaz;                                                J
Delovanje nase stranke je  le  »paja- I čada  Tumove   klike*, v kateri  so  le   ,po j svoji  preteklosti sumljivi elementi  in izko- I risčevalci z golimi   lumparijami"; v našem J članku je bito veliko  .smr&u    iz  duševne I kloake*, imenuje ga  »časnikarska  podlost* I in pisatelj »poštenjak*  (pa ne Gibejevega I kalibral) zasluži, da se ga   priveze  naj hrbet osla in se ga s trnjem tepe I skozi vso goriško deželo...   (Ali se j jim cede sline po    —   inkviziciji!   Dal imajo moč v rokah,  bi  torej le   prekosili I srednjeveške inkvizitorje, ki vkljub svoji peklenski   iznajdljivosti  niso   prišli   na tako I div-o misel, kakorSna je ta o oslu in trnju!) -— Nas imenuje  »napredni lumpi*, napred-njaSki kolovodje zagreSujejo le p o d I o s t i in hajdultva terso brezvestni krvosesi in izkoriščevalci ljudstva.    - .Soča" je ponovila »zlobno pobalinsko izmišljotino*, zato po* zivlja  »Sočine*  falote,  naj   dokažejo..., sicer bodo f al o tj c prve vrste.
Članka Se ni konec. Ze iz teh cvetk lahko sodijo čitatetji, kako zmešano je že vse v glavah teh ljubeznivih »Krislovih namestnikov • in c. kr. zdražbarjev, ki so zbrani okoli telke »Norice* Ce se no motimo, rabi take izraze kaj rad — c. kr. profesor B e r b u č.
Goriški Slovenci moramo prestati težko borbo t Nekaj nuncev in c, kr. uradnikov (— Gregorčič, oba Pavlica, prof. Berbuč, učitelj Mercina itd. —) ima časa dovolj, da kujejo spletko na spletko, katere moramo pobijati. Ti ljudje se smejejo v pest po vsem vrhu, saj prvega vsakega meseca jim plača ne uteče, pokojnina tudi ne l — Vprašanje pa je: ali jih za take zdražbarije redimo v deželi?!
V nekem drugem članku se obrega ob »veličijca* (kije seveda A. Gabrsček)ler ga  imenuje   — barabo   v   gosposki suknji; on je... p rase c, ki  se  valja  pol gnoju itd. — Alt  niso to res dtvne cvetke razunete   klerikalne  krščanske   ljubezni   do bližnjega? Take vzglede nam daje — »katoliško*   časopisje.  Ali  ni  naravno, ako | take katoliške sleparje razkrinka varno, da jih I ljudstvo vidi v polni nagoti ?! — Take ostud-nosti moramo naprednjaki požirati od ljudij, katere moramo sami redili!
Tombola v Št. Petru. — Društvo .Slov. Zveza* v ŠL Petru šteje celih 16 članov; spi že dolgo — ali prireja vsako leto tombolo. Tudi v nedeljo je bila napovedana, ali odpovedali so jo »radi dežja*, ' dasi je le cesto poškropilo. —
Tombola je v korist »Alojzi je viSču" (kjer se ob slabi hrani mladina ubija ter pripravlja za boje proti naprednjakom) in onemu »Katoliškemu delavskemu društvu*, v katerem dr. Pavlica pripravlja detavce za boje proti nam naprednjakom. — Napredna stranka mora začeli naravnost boj s tem ka- . toliSkim sleparstvom med delavci!
Ali naSi naprednjaki so po večini strašno popustljivi! Tudi oni so kupovali srečke in v nedeljo jih je vse polno čakalo na tombolo! Tako podpirajo svoje nasprotnike! — Naj pogledajo klerikalce! Kakor en mož so izostali celo od veselice »Delavskega podpornega društva*, in .katoliški" delavci so celo agitovali v tem smislu. Pač pa so poslali nekoga, da je — srečke prodajal.
Niso ga vrgli ven, marveč naprednjaki so celo kupovali 1 To se bo Pavlica smejal! Ako pa vzraste naprednjakom čez glavo, se zateko k »Soči*, češ: doti po njem, doli po njegovih zdražbarskih društvih! — Ali bodo naprednjaki Se dalje tako kratkovidni? — Kdor hoče pa sedeti na dveh stolih, obsedi na tleh !
Samomor. — Služkinja barona Franca pl. t/ehtensterna, c. in kr. stotnika v pokoju, je Sla včeraj v jutro, kakor po navadi, v njegovo stanovanje v ulici Hatteoli. Zvonila je, da bi odprl, ali zaman. Ker je začela slutiti, da bi se bita pripetila kaka nesreča, je sla po bližnjega kovača, s katerim sta odprla stanovanje. Vrata v kuhinjo so bila odprta, stotnik pa je ležal na tleh, navidezno mrtev. Poklicali so hitro dr. Fratnika in dr. Keršo-vanija, ki sta prehitela na lice mesta ter kon-statovala zastrupljenje. Slednjič sta odredila, da ga odpeljejo v bolnišnico usmiljenih bratov, potem ko so bili poklicali na lice mesta Se preiskovalnega sodnika Musino in Deležnika Ballabena ter je revež ležal ves čas na tleh. V kuhinji so našli skup zavite ključe in pismo z določilom, da isto je odpreti po njegovi smrti. Pismo je bilo naslovljeno na brata, kateremu so takoj brzojavili o dogodku. Na mizici v kuhinji so našli pa
I tudi revolver in zrcal j. Nesrečni stotnik je 1
I popil strup, ciankali, na kar je padel gotovo I
I takoj nezaveden na tla, tako da ni mogel ra- j
j biti več revolverja, s katerim bi se bil more- j
j biti vstrelil, ako bi ga ne bil gotovo  strup I
omagal takoj.                                                   I
I          Stotnik Lichtenstern je trpel na hudem I
i revmatizmu ter «e vozil pogostoma v Trst k i
j zdravnikom. Air huda bolezen je le  napre- j
[.dovila, in kesLUJ  bilo upanja, da okreva, je
najbrže radi tega storil konec vednemu trp- j
Ijenju pri živem telesu.                                   I
Navadna klerikalna laž. —Na opombo v zadnji »Gorici*, tla je dr. Turna imenoval v deželnem zboru naše trgovce in obrtnike nezrele za to, da b^ izvrševali svojo volilno pravico, omenjamo, da je to čisto navadna klerikalna laž, kakor je tudi prof. Berbuč v deželnem zboru že nekaj takega popolnoma krivično očital dr. Turni. Dr. Turna je govoril o direktni, splošni, tajni volilni pravici, ter n a z v a 1 agitacijo za to demagogijo, ker taki ljudje, ki ne znajo ne citati ne pisati, gotovo niso zreli za tako volitev, a bi v slučajih vendar prav oni utegnili odločevati. Takih ljudij je pa Se mnogo v naši deželi in so gospodom, ki se široko-ustijo s svobodno volilno pravico, j a k o dobrodošli, ker bi potem vse vprek pod-križavali in pisali volilne listke kar sami. | Ako je dr. Turna govoril o .nezrelem* ljudstvu, pač ni mogel govoriti o naših trgih, kjer ni takih ljudij, ki ne znajo ne citati in pisati. Tudi se ni dr. Turna izjavil proti temu, da voli vsak trg doma, ampak je bil le za to, da se izroči volilni red zopet odseku, ki bo potem poročal o vsem volilnem redu skupaj. Toliko v pojasnilo na klerikalne laži. Iz pisave »Gorice* se le vidi, da klerikalcem se pač po naših zavednih trgih jako sline cede.
Grozijo! Le na dan! — Farovška klepetulja grozi »veličijcu*, da bi lahko pisala »Tutti frutti* tudi o njem ! — »Veličijec* odgovarja: Svobodno, gospodje, le na dnn 1 Toda resnično bodi vse! Za vsako neresnico pa boste odgovarjali J »Veličijec* se ne sramuje nobenega svojega čina! — Vso drugače pa bi bilo, ako bi »Soča* raztegnila svoje »Tutti frutti* na tiste možieko in možake, ki se obetajo znanim nuncem za frak. Ako hoče »Gorica* tudi take vrste boj, ga bo lahko imela * samo izzove naj ga. »Soča* je v prav srečnem položaju, da ima na-i kopičenega ogromno gradiva, a ga rabi le tedaj, ko je — izzvana. Tudi ono zaljubljeno | Valesovo pismo je imela že dolgo v varni I shrambi, pa ga ni porabila, dokler ni dal 1 Vales povoda. »Soča* opravičuje s tako taktiko star pregovor: ,kar kdo išče, tudi najde !* - Gospodje pri »Gorici* naj torej le pričnejo. »Veličijec* jih poživlja, nej le povedo vso resnico, — seveda le resnico! Nima vzroka, da bi se je bal! — Ali gospodje, ki so skriti za slamnastimi uredniki, naj se potem ne grozd nad .Sočino* brezobzirnostjo, ko jih privleče iz skrivališča ter postavi v pravi luči na javni oder!
Plovni kanal v Tržiču In železniška zveza z Gorico. — TržiSki župan conlc Valenlinis je naznanil v seji občinskega sveta, da plovni kanal od morja do Trtica je zagotovljen ter da začno z delom že tekom par bližnjih mesecev. Ob jednem so naglaSali v občinskem svetu, da treba misliti na drugo železniško zvezo z Gorico, to je skozi Dol za Mirnotu, in ker bi bila oddaljenost od Gcrice po železniški zvezi dolga le kake pol ure, bi se dalo govoriti celo o kaki iuki Gorica! Izvolili so komisijo, ki bi se pečala s tem vprašanjem.
Kako §o postali pridni! — Zadnje zasedanje našega deželnega zbora v tej Šestletni dobi nam kaže naše klerikalce v novi luči: pridni in zgovorni so postali ? Samo ne vprašati: kako ? — Vse k kratu bi radi osrečili ! Vse zamude 30 let bi radi popravili »potom nujnosli" v par sejah! — Odkod nakrat tolika skrbnost? Aha! Zadnje zasedanje je,— a na jesen bodo nove volitve: zalo treba par vreč peska za oči nerazsodnih volilcev! — V taki gorečnosti postajajo pa kar smešni! Tako n. pr. je dr. Gredotčič priporočal zgradbo nekega moslu (tn koliko potrebnih rečij bi se lahko priporočalo, v vsaki vasi kaj lepega!), čeS: ljudje niti v davkarijo ne morejo! — To je zbudilo precej smeha in jeden laskih deželnih poslancev je vsklinil: Tanto meglio! Toliko bolje! Tudi sploSno volilno pravico hočejo zdaj nakrat kar čez noč, — ker v tej vidijo edino rešilno vejico za klerikalce. Terorizem nuncev v deželi se jim zdi še dovolj močan, a v 6 letih bi ga ne bilo več! 'Zato hočejo splošno volilno pravico! Kako jih poznamo !
Iz cestnega odbora kanalskega. —
V  seji tega cestnega  odbora dne 22, junija t. 1. je stavil g. župan Zega sledeči predlog:
»Ker nimajo občine našega okraja razen dveh skladovnih cest in državne nobene cestne zveze med seboj, ki bi zaslužila ime ceste, je neobhodno potrebno, da se vsaj glav-nejše ceste zgradijo. Zaradi vedno bolj in bolj nadvladajoče revščine — koji so med drugim vzrok tudi slabe cestne zveze — ni pričakovati, da bi si občine te potrebne ceste same zgradile brez tuje pomoči. Te ceste pa so za vse prebivalstvo postale prevažne Se posebno iz vzroka, ker dobimo železnico.
V  prvi vrsti je torej dolžnost cestnemu od-
boru,  da priskoči  na pomoč občinam. Ta I pomoč bi ostala v tem, da prevzame  cestni j odbor v svoj delokrog vse glavne  občinske ceste okraja, namreč:
1. Grgar — Bate —- Banjšice — Kal Lokavec; 2. Kal — Avče; 3. Kanal — Marija Celj - Britof; 4. Gorenjavas — Plave; 5. Kanal — Vrh — Bate — BanjSice.
Za vse te ceste naj napravi cestni odbor načrteitrprevdarke, ker le na podlagi teh je mogoče prositi in dobiti državno in deželno podporo. Stroške za napravo načrtov naj bi se po meri koristi naložilo občinam. Za zaporedno zgradbo teh cest naj bi se najelo, poleg državnih in deželnih podpor, posojilo, ki bi se vračalo v večletnih obrokih. Najeto posojilo donašalo bi občinam obilne obresti in blagostanja*. — Ker je ta predlog velike važnosti za cel okraj, je sklenil cestni okraj, naj v tej zadevi pozve" mnenje ljudstva po občinskih zastopih, predno se napravi trajen sklep. — Kanalsko županstvo je ta predlog enoglasno potrdilo v seji dne 23. junija t. 1. St. 705.                                   |
Zeli se torej, da se oglase vsi prizadeti posestniki ter izrazijo svoje mnenje in ne samo,, cestni odbor ozir. županstvo.
Poštna vest. — Odbor društvene bolniške blagajne c, kr. neeraričnega poštnega osobja na Kranjskem, Primorskem in v Dalmaciji je izvolil dno" 1 t. m, iz svoje srede za nadaljno dobo 3 let svojim načelnikom g. Frana Fajdigo, c. kr. poštarja v So-dražiei.
Odlikovanje. — G. dr. Stanger, župan v Voloskem, je dobil od velikega vojvode luksembuškega velik križ vojaškega in civilnega reda Adolfa od Nasove, To je jedno največjih odlikovanj v luksemburtki vojvodinji.
Ponesrečil Je dr. Ivan lan, umirov-
I Ijeni magistralni ljubljanski tajnik. Padel je čez pečino planine Klek na Gorenjskem. Po-
j kojnf dr. lan je hotel postaviti na Homu na Gorenjskem zavod za nevrastenike, ali ni dobil koncesije.
[       Prepovedan uvoz in Izvoz pra&ičuv.
— G. kr. namestništvo v Trstu prepoveduje do nove odredbe uvoz in izvoz živih prašičev v okraju koporakem, ker so tam kon-statirali svinjsko kugo.
Drobil. — V petek je bil ušel iz tukajšnje bolnišnice neki umobolni revež Bras z Bovškega, ali so ga k sreči hitro prijeli. Zadnjič, ko je bil ušel, se mu je bilo posrečilo priti prav na Bovško domu.
Mlade tatice so bili zasačili. Prodajalka sadja Marija Maraž iz Št. Ferjana je bila naznanila redarstvu, da jej je bilo ukradenih okoli 35 kitov sadja. Kradli so trije dečki Ivan, losip in Gvido Sviligoj, ki so stari od 11 do 13 let. Naročeno je starišem, naj jih kaznujejo, kakor zaslužijo.
Nevihta s točo v soboto je napravila v gradiščanski občini na njivah škode za 50.000 K; v občini Zagrad je škoda tudi velika.
Z gradnjo mosta pri Barki ne bo nič, ako pojde delo tako izpod rok, kakor sedaj. Sedaj dela pri mostu le okoli 10 ljudij ki odnošajo pesek, kateri so nanesle povodnji. Povodnji pa so napravile tudi premnogo škode podjetniku, ker so mu odnesle orodje, les itd. ter mu podrle pričetke zgradbe.
Listnica. — G. dop. v t. hr. Kadar utegnete, le pišite. Vse, kar je stvarnega in dobrega, priobčimo radi, kakor vesle. Poizvedite točneje, kako je s tistimi »ključarji*. Nikjer se ne sme dopustiti, da bi oni samovoljno in brez vzroka odstavljali naprednjake ter jih nadomeščali s svojimi podrepniki! Da ste nam zdravi!
Razgled po svetu.
Istrski deželni zbor bo sklican baje v Pulj, ker italijanski poslanci v Kopru nočejo zborovati. Baje predloži vlada deželnemu zboru zakonski načrt, po katerem se določi Pulj sedežem deželnega zbora istrskega. Italijani so pripravljeni, dovoliti v to le proti nekaterim poliliškim in materijalnim koncesijam !!
Ceškl deželni zbor je sklenil v sobotni seji uvesti direktne volitve v kmečkih občinah. Vlada je zahtevala, naj volijo za se le občine, ki imajo 500 prebivalcev, predlagatelji pa so zahtevali tako volitev za občine z 250 prebivalci. Namestnik ni odnehal; slednjič so se udali predlagatelji.
V tirolskem deželnem zboru je bilo podano 128 peticij nemških občin in korpo-racij proti avtonomiji južnega Tirola. Posl. Malfalti je zahteval, naj se smatrajo laski oddelki na vseučilišču v Inomostu kot začetek prihodnjega italijanskega vseučilišča ter naj se takoj prestavijo v Trst!
V dalmatinskem deželnem zbora so sprejeli Klaičev predlog glede u vedenja hrvatskega notranjega uradnega jezika pri civilnih oblastih in Biankinijev predlog o jednakem u vedenju hrvatskega jezika pri sodnijah.
Ruski general Rlttlch Cehom. —
Nemški in drugi listi so dobili vzrok, da besno napadajo vsesokolsko slavnost v Pragi ter surničijo Cehe nelojalnosti, itd. Ta vztok je pismo, s katerim se je poslovil ruski general Rittih od Prage in, Cehov. Vsi češki
listii obsojajo to pi3mo, a vendar Nemci in Madjan ne nehajo s svojimi podtikanji in zavijanji. Pismo, ki je vsekakor zanimivo, pa se glasi tako-le: »Prišel sem od slovanskega vshoda, kjer šume na ledenem severu neizmerni gozdovi, in kjer se razprostirajo na jugu ob Črnem morju brezmejne stepe. Prišel sem k Vam, sporočit Vam o naši ljubezni, sporočit Vam, da morete računali na mogočnost Rusije. Pridati pa moram jako vaZen opomin in sicer ta: učiti se morate spoznavati našo neizmerno deželo. Tam dobite, Cehi, kar upate, da, dobite še cel6 več, nego pričakujete. V prisrčni složnosti, ki spaja naš narod, tiči naša moč, in kjer je moč, zadostuje samo impulz, da se pokaže ta energija tudi v inozemstvu. Ne želim Vam samo fizične moči, temveč tudi one moči, ki meri na to, da podpira slabotne, one moči, ki je vedno pripravljena priteci na pomoč. Šele potem, ko spoznate Rusijo, Vam bo možno pojmiti mogočnost Slovanstva. Želim iskreno vstajenja Cehov. Daj Bog, da bi Vaša omika napredovala in da bi rastla Vaša moč in Vaše narodno bogastvo. Potem se bodo Vaše trgovinske zveze raztezale do tihega oceana. Amin, aminl Zaupajte v Boga slovanskih zemlja, zaupajte!"
I Pravda Ema Mauroucr-Gibortl proti Leop. Mauroner in Ter. Stengle v Trstu je skončala tako, da sta slednja dva izgubila pravdo na celi črti. Mauroner je obsojen, povrniti tožiteljicl 106.000 K in poravnati škodo. Proti Ter. Stengle je daritev 40.000 K preklicana.
V Južni Afriki. — Iz Pretorije javljajo, da so pretekli teden Buri napadli in razpršili vlak, dosel iz Petersburga. Ubitih 17 oseb. Kakor poroča Kitchoiier, so ujeli Angleži pri Kopewe)lu 93 Btirov ter ugrabili 100 vozov, 100 puik in obilo streliva, Angleži baje nimajo izgub,
Buri so zažgali postajo Roodeport, — lutri se vrši v Londonu ministerski svot, ki se bo posvetoval, kuko končati vojno v južni Afriki hitro, - Kraljica holandska Viljemlna pride baje v Ischl, poprosit naloga cesarja 1 posredovanja st Bure,
Raznotero. — V Ragacu je umrl bivši nemški kancelar kn«*z Luduvik Ilohenlohe, star 82 let, Imenovan je bil kancolarjom 1. 1894., odstopil pa je 1, 1900. — V Gradcu se je vstrelil v preiskovalnemu zaporu zdravnik dr, Schrubet, kateri je izvršil na neki učiteljici neko nedovoljeno operacijo; učiteljica jo umrla. — V Avstriji je bilo lani v 844 podjetjih 295 stavk; stavkalo je 106.000 delavcev; le v 65 slučajih je bil vspeh popoln. — Perzijski šah pride letos zopet v Evropo v Marijine vari: pojde pa tudi v Berolin in London. — Srbija ima dolga 500 milijonov; 1. 1876. ni imela dolga niti enega dinarja! — V zadnjem času se je govorilo o nekakem požaru v sultanovem haremu; sedaj je redarstvo dognalo, da je požar podtaknila -neka služkinja ter da je v zvezi z anarhistiškim napadom. — Naparniku »Mytho* se je pripeljalo s Kitajskega prvih 1271 francoskih vojakov. —- *
NaradPB gospodarstvo.
O IZSELJEVANJU.
Baron Hein je razvil v kranjskem dež. zboru glede groznega izseljevanja Slovencev v Ameriko ter Nemčijo svoje mnenje ter izrekel, da je to izseljevanje naravna posledica tega, da naš narod ni razvil količkaj moderne industrije. — Industrija more plačevati večje mezde, ista poteguje delavce s kmetije nase. Sicer pa industrija kmetijstvu dosti koristi s tem, da njene produkte kupuje in tako kmetom daje večje cene za iste. Na Kranjskem tega ni. To vse je z večjega prav res. Vladni zastopnik kranjske dežele je imel v očeh glavne črte gibanja svetovnega gospodarstva, ko je razmolrival žalostno prikazen izseljevanja Slovencev z vladnega stališča. Slovenci dajemo tujini kulije. A globeje bi moral seči in revijo bi i.ioral imeti nad vsemi vladnimi namestniki s predniki slov. dežel in nad vsemi Cislitvanije, nad vsemi avstr. vladami prošlih treh stoletij, in tedaj bi moral reči: podpirdi, kaj, —- bili so vsi ti orodje ultramontanizma in, ta mflra ni pustila slov. narodu, ki je mej avslr. narodi jeden najna-darjenejših, prosto dihati. Hotel je ta narod to storiti v času reformacije; zadrgnile so mu avstr. vlade s pomočjo lezuitov vrat; komaj živ je prišel v novo dobo. Ljudje, katerim je bilo za blagor mase bodi iz nevednosti, bodi iz svojega fevdalnega gospodarskega stališča deveta briga, ki so temelj slov. Življa, slov. kmeta, pustili dreti ter dopuščali. Aa se ga je pritiskavalo v duševno temo, ki so s tem uduSili razvoj meščanstva, (meščanstvo je le tedaj kaj vredno, če kmetija vspeva), da to meščanstvo tudi nič ne pomeni. Kranjski in štajerski deželni vladni zastopniki prošlih stoletij naj si roke podajo. Milijone ton premoga se je iz slovenske zemlje: Trbovlj, Hrastnika, Zagorja in iz drugih jam po tujcih, da, tudi po Prusih, poslalo v Nemčijo. Ta slov. premog je pomagal, ko so se železnice zgradile, pospeševati nemško industrijo. Za majhne denarje je šel iz dežele. Drugod so okolo premogovih jam strarjali tovarnice ter si prihranili so si s tem stroške dovaženja kurila. Pri nas v Avstriji in ej, kaj na Slovenskem 1 —
Kako se je dalo vzlic gozdni postavi,
—   (katere izdaje v marsikaterih glavarstvih na Slovenskem Se prerezali niso.) ¦— naSe krasne gozde pokončati, prodati za bagatele! Skopušno plačana vožnja lesa v deželi brez železnic ni §e plačala pri njej raztrganih komatov in razdrapanih vozov ali hoje, smreke, hrasti so sli po goldinarju iz lepe naše zemlje! —
Kaj so prejšnje vlade storile za poduk naroda, ki bi bil postavljal mehanike v vseh strokah, materljal za trgovstvo, za tehnične vede ? — Kaj so prejšnje vlade na Slovenskem storile v odstranitev analfabetnosti ljudstva sploh? S Španijo ranžira veČina Avstrijcev glede jakosti delavske moči in to je vzlic blažene varnosti avstr. kmeta zlodjevo malo!
Prepuščalo se je slov. ljudstvo farovžu in uredništvu, ki je izhajalo iz grajšCin. Roka roko^ umije. Saj bi bili vredni, da se jih pretepe te farovške ljudi, ako bi sebi škodo delali in masi ljudstva kazali, da je tudi za njo kje obljubljena dežela in da se vanjo pride le, ako se sledi jutranji zarji, ki se zove omika in osloboditev izpod spon preživelega gospodarstva srednjega veka.
Kakor so nekdaj duhovniki v svoji premoči nad avstr. vladami dež. knezov pustili prepasti Oglej in vstati Benetke, tako so v objemajih tega gospodstva avstr. vlade prezrle, da je Trst in morje, za kojim leži veC kopnega, kakor v Benetkah, nekaj veC vrednega za gospodarstvo vse države, kakor vsa okrogoliCnost farovštva ter tišCali za kul-tivacijo morja kct sredstvo gospodarstva, kot redilno sredstvo milijonov jedino poklicano,
—  ker na njegovih obalih zrašCeno, — slovansko ljudstvo v korist tujega, Avstriji veCno in na nož sovražnega Lahonstva, k tlom,
Bfatroze imate v južnih Slovanih, velike trgovce, duševne voditelje velike trgovine sredstvom morja, ne. in ti odločujejo. Ako bi ne bili naši vodilni stanovi v 16. stoletju, ko so imeli oni nož v svojih rokah kot jedini mogoči strahovatelji Turka, premehki, ali, ako se bi bili Slovenci mogli v 16. stoletju zediniti s Hrvati ter Madjari, danes fc* bil slovanski jug velikansk emporij velikega industrijelnega gospodarstva ter zraven najrazvitejše kmetije.
Minulo je, utonilo je! Z migljajem najmočnejše roke se ne dajajo podlage modernega gospodarstva. Ali duševnega življenja na zemlji, kojega prebivalci so se stoletja zanemarjali, lahko zanemarjali, ker so bili majhni, premajhni, da bi si sami hrbtišče zravnali, — predrugaeiti, modernizirati! — Zato je prav diploraatiCno gosp. br, Hein govoril le o razvoju gospodarstva sploh. Ni smel pokazati na klopi, ker sedijo nasledniki prejšnjih farovžev, ki so isti fto prejšnji so-brati, in ni smel postavljati svojih prednikov na obtožno klop.
Enkrat in ne Cez dolgo vskliknejo vsi Avstrijci: kaj smo bili bedaki, da smo pustili to slov. ljudsko duševno in gmotno držati k tlom, te Čuvarje našega morja, našega juvela!
Išče se vratarica
za neko vilo v Gorici. Zahteva se pred vsem znanje nemškega jezika. Soprog vratarice je lahko vposljen zunaj. Ako ima majhne otroke, se ne sprejme. Razun prostega stanovanja dobi še primerno mesečno plačo. — Ponudbe na upravništvo „8o6e".
Trgov.-obrina rsgistrovana zadruga
z neomejenim jamstvom,
! V GOK1CI, semcnlška ul. št. 1.91. nadstr.
-------------.—¦$&.---------------------
Obreltuje~lifillUl»^l»gi,''8bilnBrktw-nalože za najmanj jedno leto po 5%, navadne po 41/* % in vloge na Gonto - corrent po 3-60%. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 10-letno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži so obrestujejo po 6'15%.
Vplačevanje se vrši osebno ali potom položnic na Čekovni račun štev. 842.366.
Uradne ure; od 9—12 dopoludne in od 3-—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne.
Anton Kuštrin
trgovec
z j e d i 1 nim to 1 a g o m
Gosposka ulica št 23 (r lastni biši).
Priporoča svojo zalogo jestvin, kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega »Luka* po jako nizkih cenah. — V zalogi se dobivajo testenine tvrdke ŽnideršiC & ValenCiC v Ilirski Bistrici; cikorija in žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda ter moke vseh vrst iz mlinov Jochmann iz Ajdovščine in MajdiCa iz Kranja.
Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 kilogr. naprej.
Lekarna
CristoMg y Gorici
Pran in edine Ithiint kapljice z znamko sv. Antona Padovanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva — Te kapljice vredijo redno prebrclianje, Ca se jih dvakrat na dar. po jedno žlicico popije. Okrepe po-
(Varatvena znamko),   faurjeni ŽOlodOC
stoi-6, da zgine v kratkem easu
omotiea in životna lenosf (mrtvost).
Te kapljice tudi storč, da efovek
raji Ji.
Gena steklenici 60 vin.
Prodajajo se v vseh g'r •nih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
Cristofoletti v Gorici.
Dobre ure in po ceni!
s 3-lelnim pismenim jamstvom I razpošilja n:i zasebnike
Hanns Konrad,
tovurun ur ter Izvoz zlatnino |
Most (Češko). Dobra ura Rem. iz niklja fl. 375; srebrna ura R itn. fl. 5'80; srebrna I verižica fl. 1 20; budilnik iz niklja I fl. 1-95.                                        '
Tvrdka jo odlikovana s c, kr. orlom; ima zlate j in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnili pisim.  --• IIuHtrovim coni k ziiHtouJ!
Zeta 1881. v Gorici ustanovljena ivrdka
(nasproti nunski cerkvi) priporoča preC. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 -
Via Giardino 8
GORICA
priporoča
briških, dal matinskih in ister.vHIh vinogradov.
dom in razpošilja po železnici na vse  kraje  avstro - ogerske  monarbije v sodih  od 'ifi litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorc-e. Cen« zmtrnn. Postraiba poštena.
DRUŽBE
SV.CIRIIA IN METODA V LJUBLJANI.
Ivarina je najboljša cikorija.
ZALOGA
PRI
rv
V LJUBLJANI.
Cenjena gospodinja I
Ke rfajii si usiljevaii drugih izdelkov cikorij, ampak
zatajte novr.Bd najbefiši pridevek k pravej bobovi
kavi, ta je cikorija aH: „Xava družbe sv.
Cirila in Metoda v Ljubljani'!
Dobiva se povsod!
Glavna zaloga pri: IVANO JE8ACINU v Ljubljani,
V^arol praščil^,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolafie za birmance, torte i. t. d.
PriporoCa se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
Riliaril
Gorica
zaloga vin in špirita na debelo.
Ulica Vctturini štev. 11.
Domača, istrska in dalmatinska vina ter žganja prvo vrste po nizkih cenah.
Kdor jedenkrat okusi re-nomirano
si  isto  gotovo  nabavi   za domačo rabo.
Dobiva se v vseh glavnih trgovinah jestvin v škalljah po 7, klg. a 25 kr.
Glavni zastopnik: G. F, Resborg — Gorica.
Mineralne vode
vseh vrst
se dobi v mirodllnlcl  pri
A. JERETIČ-U
v Gorici - Tržna ulica (poslopje okr. sodišča.)
——————————————™
Pozor!
Dvokolesa Helical- Premier
prva znamka
svetovne nunske tt>varw» /. zaviro zatlej in s prostim tekom spredaj, kakor tudi dvokolesa Retteiit-Sprcžal in Gcurir po jako zmernih cenah imata v zalogi podpisana, ki • se priporočata sorojakom.
Z \SiMii spoMomnjnn
lita Municipio 1.
Za bolne na želodcu!
Vsakemu, kateri si je pokvaril želodec, bodisi da se je prehladi! ali prenapotnil l*lodee,   I
jedel slabo napravljena, neprebavljiva, pregorka ali premrzla jedila, ali sploh neredno iivel,   I
I ako da trpi na goračlci, ialodčnam krču, flioanju ialodca, tožbam arabavtjaitj«   I
ali zaslišanju, bodi priporočeno dobro in izvrstno domače zdravilo,   katero je te mnogo   I
let v rabi.   To zdravilo je                                                                                                          I
Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino.    I
Uiiich-ovo zeliščno vino je napravljeno iz pristnega vina in izvrstnih zdravečih selili,   I
krepi in oživlja želodec, ozdravi vse želodečne  bolezni in pospešuje obnov\jenje  sveže krvi.   I
Ako se rabi zeliščno vino pravočasno, se vse želodčne bolezni skoraj takoj ozdravijo,   j
Ne sme se toraj obotavljati in se mora že pri glavobolu,  rif aaju,  dttraviei  (sgaaa),   |
napenjanju. Bljuvanju takoj rabiti.   Večkrat izginejo vse te bolezmj,   ako Človek parktut,  j
pye omenjeno zeliščno vino.                                                                                                       I
Ako se človeku zapeka in ne more na potrebo, čuti nekako tesnoba, klan)« (madron),   I
srčno utrlonnjo, brezsanost, kakor tudi zasedanj* brvi v jetrih, vranici in viatnici   I
(hemoroidi). Zeliščno vino ozdravi vse to hitro, odpravi  neprebavljivost  in  odstrani iz ie-  I
lodca in črev vse nepotrebne in nerabljivc snovi.                                                                       I
Medlost Meiflst, pomanjkanje krvi in oslabelost l^^JS^^ I
krvi in bolnih jeler.   Ako se nima apetita  oslabi,  a glavobol in noči prebite brez spanfk  1
uplivajo tako nanj,  da začne hirati.   Zeliščno vino  pomaga zopet, ekrepivši  životna moč.   I
Zeliščno vino pospešuje apetit, prebavo in reditvo, pospeši delovanje krvi, pomiri razdražene   I
živce in obudi vasoljo do žtvljonja. Vse to dokazujejo mno^e zahvale in pripoznanja.        I
Zeliščno vino se  dobi v steklenicah po gld. 1*50 in 2*~-   v lekarnah v Gorici, Kor-   I
minu, Ajelu, Gamplungu, Gradežu, Romansu, Fiumičelu, Gradišču oh Soči, Ronkah, Ogleju,   I
Tržiču, Kanalu, Vidmu, Palmanovi, Tolminu, Idrrji, Ajdovščini, Sežani, Vipavi,  Portograaru,   I
Trstu itd. kakor tudi po vseh lekarnah avstro-ogerske monarhije in bližnjih deželah. Lekarna   I
G. Cristofoletti v Gorici pošilja tri ia več steklenic zeliščnega vina po originalnih cenah po   ¦
vsi Avslr\ji.                                                                                                                                 I
¦PP^ Opomiiija se na različne ponaredbe! •*••        I
Zahteva naj se izrecno                                                         I
j______Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino.______ I
Ooje zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ono obstoji iz: Malaga vina 450,0, vinskega   I
špirita 100,0, glicerine 100,0, rudečega vina 240,0, soka jerebikovih jagod 150,0, črešnjevega  I
soka mane 30,0, kopreca, janeža, helenine korenike,   amerikanske korenike,  korenike svišča  J
[ in kolmeža 10,0. Vse te dele naj se zmeša!                                                                               I