PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ČITATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU CHICAGO, ILL., August 9, 195« Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. LETO—VOL. XLV. Pomoč staremu redu ne bo mogla poraziti ljudskih stremljenj TUDI AMERIČANI SE RADI CENIJO Z NADVREDNOSTJO Ali bo Amerika mogla vzdrževati vse one / vlade, katerim obljublja zaičito?-Umetno / udihavanje življenja bol nt zapadni Evropi Mnogi kritiki Trumanove administracije ki so komunizmu Rusiji prav tako sovražni in ___ kakor oni, ki so v vladi, odločno vprašujejo, kaj se je zgodilo onimi 89 milijardami dolarjev, ki jih je kongres dovolil za oboroževanje ameriške pomorske, letalske in kopne sile? Zahtevajo preiskavo takoj, neglede na apele nanje, da zdaj, ko smo v vojni krizi, ni čas kazati svetu razprtij med nami pač pa nastopati enotno proti skupnemu sovražniku. Vprašanje vseeno ostalo Vendar pa prej omenjenega vprašanja niti še tolikšni klici v slogo niso mogli potisniti v molk. Kako je. mogoče, da so nam ves čas pripovedovali, kako cfo-bro smo oboroženi in da se nam vojaštva severne Koreje ni bati, ker je ignorantno, slabo izvežba-no, opremljeno s starinskim o-rožjem. A kar naenkrat pa so ta ton v vladnih in v armadnih krogih spremenili s pojasnjevanjem, da ~ ^T'Ta so našp vnb^ nncLu. ' ^ ' I Jez,ku< kaJf» dejansko ameriško intervencijo označil za borbo Združenih narodov proti agresorjem. Istočasno je Truman v svojem proglasu za obrambo južne Ko- II. Med druqo svetovno vojno ie ameriška propaganda ze/o smešila nacijsko teorijo, da so Nemci nadljudje, zvišen narod, ki mu ie zgodovina poverila vladati nad manjvrednimi (inferior ni ml) narodi. Žal, da je enaka teoriia tudi med Američani anglosaškega, škandinavskega, irskega ter nemškega pokolenja zelo razbohotena. Dasi so ameriški zamorci bili že dolgo reje obljubil Ciang Kaišku ter fega osvoboieni in bili proglašeni za enakopravne njegovemu ubežnemu režimu državljane, so v iužnih državah še vedno brezpravni. pomoč braniti Formozo ter tako i V* ' , , .... „. . r Doslai tia oddale ^tll**? CeP'av *> * marsikakem okraiu v veliki večini, so vz/ic temu brez političnega zastopstva. Precej bolje zanje je v severnih državah. Toda v vseh jih navaden belo- poltni Američan naziva s psovko "nigger" in še celo v kongresu jih je "nadčlovek" poslanei Rankin insul- tiral s tako "besedo". Italijani, ki so si vsled svojega vilikega števila volilcev v tei deželi pridobili že veliko političnega vpliva, pa tudi v gospodarstvu in gangsterstu, so bili pred nekaj desetletji med superiornimt Američani silovito zaničevani in zmerjani z "daggos". Za poljske priseljence so napravili Američani besedo "pollack" za psovko. Čehom in drugim Slovanom iz centralne koyilivi^k.ii Zbira in presoja urednik m me-dasi poslal tja oddelek ameriške boj ne mornarice ter letalstva. Franciji je obljubil pomoč v njeni vojni proti komunistom v Indo-Kini, Angliji v enak namen v Malaji, dalje Thailandu (Siamu), Filipinom in kjer še v Aziji bo kaka država v nevarnosti pred komunistično agresivnostjo. V vseh tu omenjenih deželah ni nikakršnih ruski čet. Borbo za osvoboditev vrše domačini z geslom, da spadajo bogastva njihovih dežel njim, ne pa imperia-listom in kapitalistom iz belo-poltnih dežel. . .. Tu ima Moskva v svoji propagandi pred Ameriko veliko Evrope so rekli večinoma "bohunk", "black man", dru«° šapo pa skuša zagrabiti ~~na scdanJ'cm zasedanju vrhov-' * " ------ v svojo p^t Zed države. nega sveU Združenih narodov Marš patriotizma z zavajanjem, jezo in netoleranco H. * i Ali se bo vojna histerija, ka- Zed. države zmagujejo, toda i ni krogi pravijo, da pride na vsa-krsna je divjala v tej deželi med ( ne v Koreji, kot pravi uvodnik kega ameriškega vojaka ose prvo svetovno vojno, spet po-, v McCormickovi čikaški "T/i- korejskih in tolikšni sili se am novila? Ze sedaj postaja nez- j buni" z dne 3. avgusta. Tribuna riške čete ves čas umikajo, d;.,, nosna in postala bo še vse hujša, je Trumanu. njegovi administra- i imajo Američani in njihovi za-ako se svet res zaplete v tretjo ei j i ter 'avanturam" njene vna- vezniki, ki so tam v vojni pod svetovno vojno, za kakršno se nje politike skrajno sovražna, okriljem ZN. ogromno premoč naša dežela z vso naglico pri- Piše proti predsedniku'in njego- na morju in letalstvu Ne pa v pravlja. In nedvomno na drugi vim "polomijam" veliko bolj pehoti. Sedaj sc tu kritiki togo-strani Rusija. Saj le med njima "subverzno" kakor pa komunis- te nad vlado in obetajo prcis-se gre in vsaka ima svoj blok,1 tično glasilo v New Yorku. Ne- kave. Vlada odgovarja da je ki sta razdelila svet v dva so- kateri pristaši Trumanove ad-1 naša dožnost zdaj nji in s tem vražna si dela. ministracije zahtevajo, da naj svoji deželi pomagati, ne pa Zelo izzivalno, in vrh tega sc ludi McCormicku in drugim igrati tako vlogo v tem metežu, skrajno zavajalno, se obnašajo takini pristriže peroti. Pa se mu ki bo sovražniku ljuba. A spor poleg fanatičnih tudi take or- Jlh ne bo> kajti on je eden naj, je tudi radi vprašanja, kdo prav ganizacije, katerim bi človek bogatejših ljudi v* tej deželi, z za prav je naš sovražnik? Ru-prisojal več razsodnosti. razširjenim tiskom in ima v kon- sija? Pravijo, da, toda ona z na- Npr. zveza hranilnih in poso- gr?S" in.med drugimi politiki mi ni še v vojni. Trdi, da hoče jilnih društev, ki se tiradno ime- ve,lko P"jaieljev. Torej ima de- mir z vsem svetom. V vojni pa nuje U. S. SaVings & Loan nar ln vpllv' vrh te«a se Prcd" smo z agresorji iz severne Ko-League, je izdala pamflet, čigar, stavIJa javnosti za veliko bolj reje, torej iz komunističnega ognjevitega^ antikomunista ka- dela Koreje, ki šteje približno kor pa je Truman, neglede na devet milijonov prebivalcev. In njegovo (Trumanovo) doktrino iz te majhne vojne jc nastala tu za borbo proti "komunizmu vse- nebr2dana histerija, draginja še povsod." Tribuna torej piše o večja, stanarino zvišujejo, pa . . ____# r_„o_________r zmagah Zed držav ki pa so davke seveda! In fante spet na lji še po domovih v Angliji in z ^J^f™™ .f€Lzmag<; na P®PirJu debelo jemljejo v armado. Vse zato, da obvarujemo mir. namen je svariti ameriško ljudstvo pred socialistično nevarnostjo. Na prvi platnici ima kar-tun: rdeča gorila z napisom 'socializem". Stri je Rusijo in jo potlačil, zdaj pa sega s kremp- you black s.o.b.", "hunky" itd. Teqa zaničevanja sicer ni bilp toliko v mestih z velikim odstotkom tuje- Ta liga, v kateri so glavarji v Lake Success. prednost, češ, vidite, Američani . , . . . « imajo demokracijo in svobodo ro°ne9a prebivalgtva, toliko več pa tam, kjer je bil in insurance brokerji, primerja I eelmk sovjetske delegacije Jaza kolonijalna ljudstva samo na Odstotek nncelionrfli/ i* ".'»I-.lI-.'L// •------------- ... .. ... ...... so naše vojaške posadke v Kore- „„ . .. - . ji nezadostne, da se jih ni moglo JJu*™*™ naClne VaS,m t1a" pravočasno opremiti s potrebno municijo in da se je napad na južno Korejo izvršil iznenada. Vojaštvo severne Koreje je o-premljeno z zelo močnimi tanki sovjetskega izdelka, se pogumno bori neglede na izgube in naše čete so bile primorane na vsi -fcwniL popuščati, juino-korej&ka armada pa se je razsula že v prvih par dneh vojne. Nekaj so jo spet zbili skupaj pozneje, a ameriškim četam je v neznatno pomoč. Med ljudstvom veliko začudenja Kako se je moglo dogoditi, da smo baš v mali Koreji izgubili toliko bitk, dočim se naša oborožena sila ponaša s tradicijo, da ni izgubila še nobene vojne? Bržkone je tudi v Koreji ne bo, a dejstvo je, da smo bitke v nji vseskozi v nad mesec dni dolgi vojni izgubljali in ne ve se še, pomagajo hne \ katerih se skušate o-tresti. To vleče. Vsak količkaj liberalen ameriški diplomat, ali žurnalist. ali književnik, priznava, da smo povsod vzeli v za-| ščito privilegirance, katerih se hoče ljudstvo iznebiti. Ameriška propaganda pa označuje vse take upore pfotl staremu redu za "komunistično agresijo". Mnogi poznavalci razmer, ki so prišli od tam, pravijo, da smo s to taktiko izgubili še tisto malo simpatije med ljudstvom, kolikor smo jo pred vojno imeli. Ena stopnja vodi v drugo Ker smo pač zavzeli taktiko, da je s Sovjetsko zvezo deloven sporazum nemogoč, je naravno, da to vodi do sklepa o neizogibni splošni vojni. V nji potrebuje ameriška taktika zaveznikov, pa naj bodo to kdorkoli. Tako je ameriška okupacija organizirala predvsem real estate kupčevalci #c/er /e on odstotek priseljencev iz dežel "inferiornih" ljudstev celo konservativne angleške la- j kob Malik."Odredil je7kot* pred- m . . K« ,t* 14 a L Z -- _t • * • a J.. 11. _ « ■ • ■ na* ^^na^azaobrni,a j Japonsko gospodarsko in poli-armadl V Pnd» ako ze PreJ tično tako, da je obvarovana za stari red in da se jo lahko vsak čas spremeni tudi v militaristič-no silo — seveda na naši strani in s tem za morebitno vojno z Rusijo. Enako politiko vodijo ameriška, angleška in francoska (Konec na 3. strani.) ne pride do kakega sporazuma. Kako ho vlada mogla izpolniti svoje obljube? Cim so komunistične čete severne Koreje udrle v južno, je Trumanova administracija spremenila svoje prejšnje stališče, da se ne bo več brigala za Korejo, ter izjavila, da bo njen južni del branila do zmage in podila severo-korejsko armado nazaj tudi preko njene prejšnje meje. Torej dokler ne bo okupirala vse Koreje. Ta svoj korak je predložila v odobritev vrhov- razmeroma majhen in vsa oblast pa v rokah nadutih "superiornih" ljudi ("white people"). Tudi ako si imel še tako belo polt, ako si bil še tako "blond", za supe-riorne Američane si bil "black man", ker prihajaš po njihovih nazorih iz "manjvrednega" (inferiornega) naroda ali plemena. To je bolezen prenapetega šovinizma in precenjevanja samega sebe. In da izgledaš ie bolj "supe-"oren", moraš "manjvredna" plemen* in narode toliko podcenjevati, da segajo ameriškim arijcem komaj do kolen. Mnogo Američanov pozna to bolezen svojih ljudi in si prizadevajo, da bi jo odpravili. Tudi ZN imajo poseben oddelek, ki se ukvarja s treblje-njenjem rasnih in narodnostnih predsodkov. Uspehi dosedaj niso še vidni, če jih je sploh kaj. Ko so po porazu naciiev ameriške in angleške čete primorale jugoslovanske čete zapustiti Trst, kamor so prve prišle, jim ie bilo po posebnem dogovoru določena na Primorskem meina črta do katere so smeli. Na tej strani so bili ameriški in deloma angleški vojaki, na drugi jugoslovanski, večinoma slovenske narodnosti. Američani so te jugoslovanske vojake gledali zelo prezirljivo in naši častniki so svoje ljudi na tej meji učili zaničevati one na drugi strani črte. Ameriški oficir je vprašal svojega vojaka, kdo so oni na drugi strani? "Jugoslovanski vojaki." Častnik: "Beži, beži, ti veš bolje! Torej kaj so?" "Džugs." Oficir še ni bil zadovoljen. "No, in kaj še?" Vojaku se je zablis, (Dalje na 2. strani.) borite k ruskim boljševikom. I sednik seje, da naj bo prva toč-Vsakdo, ki je v Zed. državah za ka dnevnega reda sprejem ko-socialne pravice, jim je pomoč- munistične Kitajske v Vrhovni nik gorile, » kakršno strašijo v svet in s tem izključenje na-svojem pamfletu. 1 cionalistične kitajske delegacije. Nič boljše niso druge organiza- Malik je konstatiral, da ona ni- Tudi v HBZ imajo problem, ali ugoditi zahtevam, ki pome-Ta mesec mu predseduje na- nijo večje izdatke in s tem zvišanje asesmenta, ali pa jih odkloniti. Zadovoljstva ne bo ne tako ne tako. "Ena zahteva je ustanovitev penzijsUega sklada za pisarniško osebje ter za stalno uposlene odbornike. M. Zvonar argumentira, da uslužbenci . — i. zahtevajo več in veL da [in je cije, ker vsem se mudi, kako bi kogar ne zastopa, torej nima na odino za svoje osebne koristi— v histeričnem naglašanju svo- tem zborovanju nobene pravice. I interesov HBZ pa nimajo nič v jega patriotizma prekosile dru-1 Ameriški delegat Austin je uvidu. Pravi da Zajednica že ga dru«°- • predlagal, da je vprašanje Ki- plačuje v Social Security sklad' Tako se je proti nedolžnim Trum« novi m načrtom za socialno zdravstvo in za razna druga zavarovanja oglasila že lani zveza bratskih organizacij (Federal Fraternal Congress) v kateri so včlanjene tudi slovenske podporne organizacije. Umevno, da je vodstvo te zveze konser- tajske postransko. Glavna točka je Koreja in o nji oziroma o vojni v nji se naj najprvo razpravlja. Zmagal je takoj s sedmimi proti trem glasovi. Za Malikovo stališče so glasovali sovjetska delegacija in pa Indija ter Jugoslavija. To razmerje Je v glav zanje za starostno pokojnino, in ako se ustanovi v ta namen še poseben sklad, ako se bo plače neprestano višalo, potem je jasno, da je treba zvišati prispevke predvsem v upravni sklad, ki je že zdaj na šibkih no- nem ostalo tudi v naslednjih Isti Pisec ugotavlja, da je vativno in ob enem v svojih glasovanjih. Toda v Koreji "je nad 90 odstotkov članstva proti nKnn Irn IVI !<"»•»•» i (Ji-I IM..;_____.. A______: - I • • ... _ poslih veliko manj sposobno ka kor pa so ravnatelji raznih insurance kompanij. Eno izmed takih izjav kongresa bratskih organizacij je izvršni odbor SNPJ javno grajal in svoje mnenje sporočil tudi vodstvu AFC. Celo zadruge so se čutile dolžne iti v tekmo za riaglašanje patriotizma, posebno najbolj konservativne. Vodstvo ameriške legije zahteva, da naj se takoj uvede obvezno vojaško službo za vse. Razne posamezne postojanke, oziroma njihni glavarji, pa zah-fKonec na 2. strani.) Vojna histerija nima nikoli dobrih posledic , da vzhc silni borbi, ki jo v istih krogih tarča brezobzirnih položaj drugačen. Ameriški voj- (Koncc na 3. strani.) Pokojnemu predsedniku F. D. j vojno, Rooseveltu znano je opozicija vseh vrst vodila napadov, nemu svetu ZN, ki je to začetno Proti njemu, ni nikoli apeliral Pod Trumanom pa sc notranji na masne strasti. Ne pred napa- položaj suče nekako tako kakor dom na Pearl Uarbor, ne potem; v prvi svetovni vojni. A takrat med vojno, ni nobenkrat storil Ali se bo histerija drhali, kakršna Je divjala tu med prvo svetovno vojno, pod sedanjim predsednikom ponovila? Ali je morda ie tu čeprav še nismo v veliki oziroma v tretji svetovni vojni? Citajte o tem članke v tej številki. Kako se moreš samega aebe dvigniti v "nadčloveka"? Ali s tem, da psuješ, podcenjuješ in zaničuješ tu-jerodce? Racprava o tem Je nadaljevana v tej številki. O "Zmagah" In "porazih" v vrhovnem svetu Združenih narodov čltajte Komentarje. Upravnlkova kolona je na drufi strani. Citajte tudi anflečko stran. Nikjer ne dobite na tako majhnem prostoru toliko bogatega gradiva v angleščini kakor na 4. strani Proletarca. To in vse druge gradivo v tem listu Je vredno, da ga preberete. Priporočite Proletarca tvojim pri-jateljem in znancem. vojno, kaj takega, kar bi podžigalo dr-halsko podivjanost kakršna je valovela pod Wilsonom med prvo svetovno vojno in še par let smo bili res v svetovnem konfliktu, dočim imamo sedaj na ramah vojno samo v mali Koreji. Seveda, lahko se razširi in veliko jih deluje, da bi se čim- pozneje. Komunisti so p o d | bolj razlezla. Baš ti krogi so naj. Rooseveltom svobodno vodili bolj krivi, da se drhalske strasti svojo borbo proti njemu, enako zopet obujajo. Ustvarili *o ma- kakor razni McCormicki, Hear- nijo strahu pred špijoni. Pod sti, Lindherghi, Wheelerji, Tho- Rooseveltom jih ni bilo nič manj masi itd. Browderjevi ljudje so kot sedaj, kajti posebno Hitler takrat svobodno piketirali pred je imel tu zvito špijonsko omrež- belo hišo z napisi, ki so bili za je ter veliko pristašev — vseka- Roosevelta ter njegovo politiko kor več kakor pa jih ima sedaj proti fašizmu naravnost žaljivi, toda nihče jih ni pretepal radi tega. Danes jih prerivajo ako Rusija. A Roosevelt vzlic temu ni mase pozival v lov na špijone. L I , I Predsednik Truman je to »to- dele letake ali nabirajo podpise ril. V nekaterih mestih, med na peticije za mir. Tudi takrat njimi tudi v Chicagu, je razšir-so bili za mir in se dušali na jeno geslo, "tvoj sosed je morda Roosevelta zato, ker nas je po- špijon!" tiskal v "imperialistično vojno". Truman je s svojim pozivom Komunisti so svojo taktiko spre- dobro mislil a slabo storil. Ka-menili čim je Hitler prelomil po- ko naj navadni ljudje izslede godbo prijateljstva z Moskvo in špijone. ako jih agenti FBI ne.,,................. mr„ ilJimi udri v Rusijo, toda ostala opo- morejo? Ali jih res ne morejo? eden, ki je bil pred leti kandidat zicija pa se ie tudi po napadu Cemu njihov načelnik J. Edgar komunistične stranke za pod-na Pearl Harbor še vedno duša Hoover do enega natačno ve, ko- predsednika Zed. držav. Bržko-la, da nam ne bi bilo treba vi liko članov ima komunistična | ne je Kominform kovM? Vse špijone dosedaj so izsledili njegovi ljudje bodisi sami, ali pa s sodelovanjem angleške in francoske špijonske službe. Vse obravnave proti komunistom, skozi od prve svetovne vojne sem, od kar je bilo ustanovljeno komunistično gibanje, so dokazale, da ni justičnemu departmentu in FBI ničesar prikrito, kar se v njemu dogaja. V uredništvu gl. glasila D. W. je bil špijon. oziroma "spreobrnjenec" Louis Budenz. Od kar se jc izdal za to kar je, ali si kdo predstavlja, da ni sedaj tam nobenega več? Ali (»d kar je šel prrfti komunistom pričati njihov bivši neoporečni zaupnik Matt Cvetič — ali si kdo predstavlja, da je bil on poslednji agent FBI v komunističnem gibanju in v njemu sorodnih organizacijah v zapadni Penni? Glavne priče proti enajsforici komunističnih vodij na obravnavi v New Yorku so bili bivši zaupni komunisti, ki so se preko noči pretvorili v zaupnike justičnega de-partnienta in FBI, med njimi v pravem, ki Neka j o nasili stvarcli Cemu je treba tiste napredne Slovence, ki so sposobni delati tudi na literarnem polju, toliko prositi, da bi napolnili s svojimi spisi saj eno slovensko knjigo na leto, namreč Ameriški družinski koledar, ki izhaja že .16 let? Koliko važnega o življenju, o delu, o zaslugah naših ljudi v Ameriki hi se moglo se povedati, ako se bi potrudili zbirati gradivo po drobcih in ga zdruziti v knjigi, kakor je AI)K. Včasi so med ameriškimi Slovenci izhajali trije Koledarje. Koledar Glasa naroda je izhajal 47 let. Prenehal je I. 1!M2. Katoliški koledar, včasi le kot posebna izdaja mesečnika "Ave Maria", pa sc izhaja. Izmed vseh te vrste slovenskih knii« v Ameriki je Družinski koledar edini, ki se je povzpel na literarno višino in vrh tega je priobčil že celo vrsto zgodovinskih spisov in podatkov, kakršnih ne dobite nikjer drugje. Ko je neki slovenski duhovnik ne dolgo tega iskal podatke o Raiski dolini v Kaliforniji ter o Rev. Jeramu, ki je bil eden glavnih stvonteljev te slovenske kmečke kolonije, jih v slovenskem ameriškem katoliškem tisku ni mogel dobiti, razen nekaj nia-lega. Pa mu je nekdo svetoval, naj si dobi tisti letnik Ani. druž koledarja, v katerem jc ta zgodovinski, in ob enem pustolovski poskus zelo dobro opisan. Priredil ga je Ivan Molek s sodelovanjem oldjimerjcv, ki so bili tam z Rev. Jeramoin. Naravno, da si je ta duhovnik tisti letnik poiskal in izjavil, da je iz njega izvedel vse kar je želel. Ko je prišel pred leti za urednika "Ave Maria" frančiškan Salczij Glavnik, se jc odločil opisovati slovenske naselbine in ►eniinciiacii nroti "sosedom"! £ P?,,rrbLoval P^tke. N«»>«vil si jc knjigo, ki jo je priredil o v Ameriki Rev. Trunk in pa knjigo SNPJ s podatki je J F d e a^r Hoo ver nT to ° "t!*n*"lbin*» i- v njima nekaj! a želel je več. Sve- /žico »sssh"z:: K vt: r T Z *h; * ^ ^ i rejci jih je in pohvalil. Toda ta mladi frančiškan je bil še "greenhorn". Njegovi redovni sohratje so mu svetovali, da naj med socialisti ne išče nikakršnih podatkov, ker z njimi ima cerkev boj. Koledar Ave Maria je urejevan po starem, nabožno, za ljudi, ki še vedno verjamejo v čudeže, odpustke in v vraže. Med ameriškimi Slovenci je izhajalo že tudi nekaj naprednih revij. Med zadnjimi, ki je tudi že prenehala, je bil mesečnik "Cankarjev glasnik". Sedaj nimamo nobene več, v kateri bi napredni slovenski literarni delavci mogli sodelovati. Toliko smo torej na tem polju že oslabeli, da le še z mu jo napolnimo Am druž koledar enkrat na leto in pa zbirko knjig imamo, ki jih je izdala Prosvetna matica. Iigleda, da mnoj^im slovenska beseda ni več dosti mar. Govore anKleško, berejo angleške liste in knjige, kolikor jih, slovenske knjižnice pa so pozabljene. Sicer ni nič slabega, da se poglabljamo v angleščino. Smo pač v taki deželi. Naši ljudje se amerikanizirajo — posebno tukaj rojeni hitro in kaj radi pozabijo na svoj izvor. Ce bi bili irskega, ali nemškega, ali škandinavskega pokolenja, potem bi že bilo. A kdo bi se ponašal s slovenstvom, o katerem povprečen Američan prav nič ne ve! Tako se torej prerivamo skozi ta "melting pot" nekako med zadnjimi "poslednjimi mo-hikanci." Ijal tudi o ameriških komunistih, jih pohvalil in ob enem grajal, ker so tako malo oprezni koga vse imajo za člane in v zaupnih službah. Torej čemu ščuvati maso, da naj "špega" skozi špranje kaj počne sosed, kaj čita in s kom se druži? Denuncijacij je FBI da množico razgretih lovcev na Špi jone ter komuniste apeliral, naj zatožijo človeka le, ako upravičeno sumijo, da uganja proti koristim in varnosti te dežele nepostavna, škodljiva DEJANJA. Samo zato, ker ima DRUGAČNO prepričanje kakor de-nuncijant, ga ni treba tožiti a-genciji FBI, pravi Hoover, ker s tem povzročajo zveznim preiskovalcem le nepotrebno delo in med zatoženci slabo razpoloženje. Smatrajo pač, da se jim z osumljenjem dela krivico. V Los Angelesu so histerični veterani napadli štiri Chrysler-jeve delavce, Češ, da so "komunisti". Vse so zbili do nezavesti. Policijska preiskava je dognala, da ni nihče izmed njih bil sedaj, ne prej komunist in da so (Konec na 3. strani.) PKOLKTAREC August t>, I»50 PROLETAREC LIST 7.\ IN TERES K DELAVSKEGA LJUDSTVA. ----- , 11 t,; . ^ "t; » t ■, ■ ,■,■■-■■ == IZHAJA VSAKO SREDO Izdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVE/E NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3 00; za pol leta |1.75; za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3 30; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do petka popoldne za priobčitev v številki naslednjega tedna. PROLETAREC day bv the Yugoslav W Inc. Established 1906. Published every Wednesday by the Yugoslav Workmen's Publishing Co., »_ ^ p^A-Lli-l. _S « AAA Editor: Frank Zaitz Business Manager: Anton Udovich SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries: One Year $3.50; Six Months $2 00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROckwell 2-2864 Z UPRAVNIKOV* MIZE Anton Udovich i Čas je zopet prišel, da gre ta i nazaj proti Chicagu. ^ledtem kolona v tisk z drugim gradivom j sta prišla tja na obisk John Se-vred; pravilno rečeno, jaz da- chon z ženo,%tudi iz Cicera. Tako nes ne bi smel pisati te kolone, imajo ti novi naseljenci v onem ker sem na "počitnicah". \\ kraju precej obiskovalcev skozi Navadno ljudje, ki dobe po- vse P°letJe-čitnice, gredo ven iz mesta, vča- L*Po je zdaj obiskati one kra- sih na obisk k znancem in pri-| j*. ki*r razno sadJe in jateljem v oddaljenih krajih, rastavljajo povsod na stojnicah največkrat pa h kakemu jezeru, da se tam zleknejo na soncu, se za cesto. Pritožujejo se le oni, ki imajo počitniške prostore, pa malo ozgo in tako prežive nekaj letos radi hladnega poletja dobe brezskrbnih dni, v takozvanem 1* b°lj malo turistov. V takem lenarenju. o katerem se pa trdi, vremenu je lepše peljati se kar da je potrebno tudi za sleher- na ogled po deželi, kot pa se nega delavca neglede kako de- tresti kje ob kakem jezeru zavit lo opravlja. Tudi jaz sem mislil, da bom letos šel na počitnice. Sicer sem zdrknil za skoraj bi rekel dva dni v Michigan, kjer sva z ženo obiskala najnega sina. ki tudi nima jaočitnic, pač pa v tej v koc in čakati kdaj pokuka sonce izza oblaka. Jaz bi se bil najraje peljal kar naprej — ne pa nazaj proti Chicagu. Ah — pa kaj bi vam pravil, saj ni časa za počitnice! Zdaj pa s tedenskim poroči- dobi dela v počitniškem zaba- lo™ "aPrei- Ahim" Obiskala sva tudi I Del le kolone Je ze uredmk viscu našega bivšega Cicerčana Jo- naPisa1' misleč- da ["e ne seph Svigla in ženo, ki sta se Pravočasno nazaj za to poroclo skoraj preti enim letom prese-I -,zato ^ J" samo ono ome- 111« blizu Paw Paw. Mich. To "> . kar nl ze urednlk PrcJ uklJu" je kake tri milje zapadno od C1 " Paw Paw, na U.S. cesti 12. Ima- Waukegan, 111. — Martin Jud- ta tam zelo lep nov dom. Tako se mi je do padlo, da bi my dal kar aro, pa noče prodati. Njegov nich se je prismehljal v urad, jih povedal nekaj za šalo in ne-, kaj resnih ter izročil za naroč- sosed je pa John Thaler, tudi iz nine na Proletarca $20.25 in Cicera, ki sta se z ženo preselila pozdravnih oglasov v jubilejno tja istočasno in imata ravno tako številko dvajset — torej nabral nov dom. Obe hiši sta bili nare- jih je polno polo v vsoti $32.50, jeni po enem planu. Tudi nju skupaj $52.75. Ako bi imeli par smo šli obiskat, pa ju ni bilo takih obiskovalcev vsak dan, pa doma; povedali so mi, da sta pri bi imeli tu manj skrbi kako ri- Thalerju na počitnicah Anton niti skozi stroške in kriti dolgo- Slabe in žena. Tone je iz uredniškega štaba Prosvete in pri-spevatelj gradiva v Ameriški družinski koledar. Vsi so naročniki tega lista. Pri Sviglu sva bila z ženo dobro postrežena, se malo pogovorili in sva jo zopet odrinila V.V.W.VAVW/AWAW.'. Tole mi ne gre v glav o? Ako se gre za ljudske koristi, mprimer za zavarovanje zdravstva širokih ljudskih množic, za izboljšanje socialnega zavarovanja, za preskrbo starih in onemoglih, za boljše, vsem dostopno šolstvo, za zaščito ljudstva pred pijavkami in oderuhi, za svetovni mir in druge do^re stvari, se kongresu nikamor ne mudi. A ko hitro pa kdo kaj predlaga vojni v korist, halo, halo. vse je pokonci in predlogi ter dovoljenja za oborožitev drugih nam prijateljskih vlad gredo skozi kakor po maslu. Kako to, da so ljudski interesi zakonodajalcem vedno nekaka deveta briga, privatni in vojni interesi pa prva, to mi hikako^ ne gre v glavo! ve. Pozdravni oglasi, ki-jih je nabral, so od vsote $5 (eden), pet po $2, sedem po $1.50 in sedem po $1. — Naročnine so mu obnovili, John« Jelovšek, Frank Brence, John Mahnich, Mike Miller, Anton Pierce, Frank Na-gode, dr. A. Furlan, Jack Mesec in Anton Skrbeč. Glede pozdravnih oglasov naj bo omenjeno, da bodo imena vseh prispevateljev priobčena v jubilejni številki. Algonquin, 111. — V uradu se je oglasil naš naročnik in hotelir Jghn Spolar. Obnovil je naročnico za leto in pol in dal za pozdravni oglas v jubilejno izdajo $2. Prišel je iz Corteza, v Floridi, kjer ima hotel. Tu v Chicagu mu sina obratujeta dva hotela in v Algonquinu ima Fox Rivet* hotel. Iz tega bi sklepal, da »je mož zelo bogat. Ne vem pa ne! Saj veste, take stvari je težko dognali. Sem je prišel radi bolezni svoje žene, ki je obratovala omenjeni hotel, Morala je na operacijo. Želim ji, da kmalu okreva. Spolar bo zdaj začasno v Fox River hotelu v Algonquinu, III. Chicago, 111. — John Morsi, tajnik društva Slovenski dom št. 86 SNPJ je izročil oglas z gotovino vred za v jubilejno šte-vilko Proletarca. Prispevek društva v ta namen je $10. La Salle, III. — Frank Lepich je obnovil naročnino in prispeval listu v podporo 50c. Poslal Leo Zevnik, ki je tudi prispeval listu v podporo 60c. ANTON PILETIC je poslal pozdravni oglas v jubilejno številko $1. I Madison. III. — Milka Posavec je poslala pozdravni oglas za društvo št. 250 SNPJ ($3). Oak Lawn, III. — Max Marolt se je ustavil v uradu in izročil naročnino za Istrian American club. Proletarca so si naročili na njegovo priporočilo. Izročil je nabiralno polo pozdravnih ogla- POT "PROLETARCA" SKOZI DOLGO DOBO 45-TIH LET Ko je mala skupina slovenskih socialistov pred dobrimi 45-timi leti izdala svoj prvi partiflet z naznanilom, da začne januarja I. 190tf izhajati pravi slovenski socialističen list "Proletarec", je bilo med naprednimi rojaki po Ameriki, kolikor jih je sploh bilo, z*lo nialo stikov. Prvi so se med sabo največ spoznali skozi "Glas Svobode", prej pa so nekateri poskušali z listom "Zora", ki so ga tudi Imenovali z h socialistični list, dasi je bilo socialističnega pisanja prav malo v njemu. Kadi notranjih nesoglasij ter drugih težav je kmalu prenehal. fcele z ustanovitvijo "Proletarca" je naše delavsko socialistično gibanje stopilo na trdnejša tla. Toda kakor v prejšnjih poskusih, so se tudi v tem kmalu pojavili notranji hoji. največ osebni, ki se jih je odevalo z načelnostjo a vzlic - temu velja dejstvo, da so takratni spori nastali največ radi osebnih zamer ter pomankanja strpnosti drug z drugim. Naši pionirji so bili tedaj še v mladih letih, kipeli so življenja in navdušenja, kajti mogočna socialistična misel ter bojevitost proti staremu redu je takrut mogočno valovela. Med slovenskimi delavci v Ameriki pa se je ta pokret začel šele snovati in tudi v slovenskih krajih v stari Avstriji ni še pognal trdnih korenin, razen v Trstu, nekaj v Ljubljani in v Trbovljah ter v Idriji, drugod pa prav ma^o. V tem porodnem procesu je Proletarec v notranjih , sporih radi načelnosti in osebnih razprtij, v borbi s svojimi sovražniki in v naporih za obstanek veliko prestal. Mnogokrat je že izgledalo, da ne bo zmagal ovir — da bo prenehal in mladi pokret pa se zrušil. A vselej se je v takih najkritič-nejših dneh odločilo nekaj najvztrajnejših ovire premagati ter z delom nadaljevati. Uspeli so. Medtem je gibanje postajalo trdnejše. Napredni delavci so ustanavljali klube JSZ, da smo jih imeli v mnogih naselbinah v Penni, v Illinoisu. Kansasu, Ohiu, Indiani itd., da. celo v nekaterih naselbinah v severni Minnesoti! Skoro vsi isti ljudje so ob enem ustanavljali nova društva SNPJ ter jačali ona, ki so že prej obstojala. V oni dobi je bilo ameriško socialistično delavstvo v borbi proti brezprqviitfsti in silnemu izkoriščanju delovne mase skoro osamljeno. Le nekatere unije so bile izjemi. Masa pa je garala in bila v svoji nevednosti brezbrižna za boje, ki so jih socialisti vodili nji v korist. Slovenski delavci, ki so prišli v to industrialno delelo večinoma s kmečkh domov. niso bili izjema v tem pravilu. V večjih naselbinah so bili pod vplivom župnikov, v malih pa so kvečjemu pogledali v Glas naroda in se med sabo pomenkovali, kako se drug za drugim vrnejo v stari kraj čim si zadosti prihranijo. V to množico naših kmečkih sinov in hčera, ki so bili takorekoč preko noči posajeni z njiv v rudnike in tovarne, sta posegla Proletarec in JSZ in učinki tega dela so bili v par desetletjih ne samo vidni temveč ogromni. Tega ne bi nikdar dosegli brez Proletarca in JSZ, kot nis? npr. ameriški Slovaki, ne Poljaki, ne drugi taki narodi, ki med sabo niso imeli energičnega, bojevitega delavskega glasila in konstruktivnega socialističnega-unijskega gibanja. Zato so ostali vseskozi pod vodstvom nazadnjakov sebi v škodo. Vrste onih. ki ta dejstva vedo, ki se še spominjajo, kako težko je bilo delo za preporod našega priseljeništva, se redčijo. Razmere v dobi 45-tih let so se v tej debeli silovito spremenile. Vse večje stavke v prošlosti so. bile krvave in mnoge zatrte z brutalno silo kompapijskih birieev. šerifov, policije, sodišč in soldateske. Kdo izmed mladih danes ve, koliko ur so dali njihovi očetje tej borbi zastonj, koliko so tudi gmotno žrtvovali in veliko je bilo tudi preganjanih. Ali je sedaj že vse v redu — socialna pravičnost že vsa pridobljena, mir zagotovljen? Niti z daleč še ne! Zato moramo s svojim poslanstvom nadaljevati. Več o tem v prihodnji številki in glavna beseda pa bo v jubilejni izdaji Proletarca. Prihodnjič bomo omenili tudi pismo Franka Podboyja, ki je v našem pokretu veliko storil in je naš star pionir. sov s 17. imeni in zneskom v ta namen $17.50. Max je najagil-nejši sotrudnik na južni strani mesta. Zdaj so na južni strani Chicaga zelo delovni za svoje prostore. Marolt je vzel še eno polo z namenom, da ker ima počitnice, mogoče še kaj pozdravnih oglasov dobi. Vsa imena bodo v jubilejni izdaji. Cleveland, O. — John Krebel je poslal vsoto za naročnine in listu v podporo, skupaj $35. Naročnine-so mu obnovili Frank Povhe (Madison, O.t, Dom. Lovšin, Martin Pokelšek in Louis Majer. Listu v podporo pa so prispevali, Frank Hribar, $2; Frank Povhe, $2; in Martin Po-kelsek 50c. Dalje Krebel sporoča, da je za v slavnostno številko lista tudi že nekaj nabral in pošlje ko bo to delo skončal. Naroča nam ob enem ustaviti list Jerneju Rožancu. Mož je že star in bolan. V takem stanju, ko je človek do kraja izmučen, mu pač ni za branje. Takih sporočil dobimo tekom leta precej, nekaj naročnikov vsako leto pa nam vzame smrt, neredkokdaj tudi -kakega našega agitatorja med njimi. Kako te ljudi nadomestiti v našem imeniku? Edino mogoče je to z dobivanjem novih naročnikov in baš to delo je med ameriškimi Slovenci čezdalje težje. A potrebno je, da ga vršimo. Rellaire, Ohio — Tajnik društva št. 258 SNPJ, George Vuce-lich sporoča, da so sklenili dati oglas v vsoti $3 v jubilejno številko Proletarca, in poslali vrh tega 25c, di jim pošljemo nekaj številk, kar bomo storili vsakemu društvu, ki bo imelo oglas. 'Ilerniinie, Pa. — Anton Zornik je poslal vsoto za naročnine, prejete v juliju, in za nadaljnih šest izvodov Am. druž. koledar- ja. Na nabiralni poti za pozdravne oglase je poslal osem imen prispevateljev, ki so skupno prispevali $15. Njih imena bodo v jubilejni številki. Naročnino je obnovil Frank Može iz Smith-fielda, Pa. V pismu pravi Anton Zornik med drugim: "...glede nabiranja oglasov v koledar pa imam jaz slab* teren. Trgovcev, ki bi bili nam naklonjeni, v teh krajih ni veliko in tudi drugih ne. A nekaj jih bom že dobil. Saj veš, jaz vselej naj rajše optimistično odgovarjam. Nesreča moja je, ker me noge ne nosijo več tako dobro kot včasi, ko sem bil ves dan na njih in potoval. So pač leta tu. Kašelj pa me je za enkrat minul. Rad bi kaj dobrega pisal, a bi pretiraval, česar nočem. t "Bomo videli, kakšen zgled nam bo dala prihodnja konvencija SNPJ." Veseli nas, da sc Zornik vzlic vsemu boljše počuti in da je v njemu še vedno precej optimista, čeprav noče "pretiravati". Houston, Pa. — Naš stari znanec Marko Tekavc sporoča, da je po prejemu pole za nabiranje pozdravnih oglasov v jubilejno številko obiskal nekaj rojakov in štirje so prispevali—dva po $1.50 in dva po $1.00, skupaj $5. Imena, kot že pojasnjeno pri drugih, bodo v jubilejni številki. Poslal jih je prepisane v pismu, ker je polo pridržal, z opombo, da morda še koga pridobi. Marko je ob enem ponovil naročnino, Chas. Bartolih je prispeval 50c, skupaj poslal $8.50. Cuddy, Pa..— Joe Kaus je poslal pozdravni oglas v jubilejno številko in vsoto zanj $5. A z nabiralno polo ni šel naokrog. Pravi, da ne bi uspel, "ker ima jezik premalo namazan." Prijatelj Kraus je v pravem. "Nama- zan jezik" je potreben, če kaj prodajaj, ako »e otepaš drugih jezikov in pa kadar agitiraš npr. za Proletarca. Vseeno je Joe Kaus izvršil svojo nalogo, čeprav ne s pomočjo prispevkov drugih, pa s svojim. Detroit, Mich. — Louis Krzisnik je odgovoril na apel za nabiranje pozdravnih oglasov v angleščini, da se ne čuti sposobnim za tako delo, poslal pa je dolar in da naj mu list začasno ustavimo. No, to pa res ni optimistično pismo! &e iz Detroita — John Kraly, blagajnik društva Daljnogled št. 518 SNPJ, je poslal besedilo za društveni oglas v jubilejni številki ter vsoto zanj $5. Njegovo pisino je bolj optimistično kot pa prej omenjenega rojaka. To društvo zboruje v Slovenskem delavskem domu. Buhl, Minn. — Frances Kova-cich je poslala pozdravni oglas za društvo Buhl št. 314 SNPJ z lepimi voščili ter željami Proletarcu in pa tri pozdravne oglase posameznikov v skupni vsoti $7.50. Med slednjimi je tudi de-legatinja društva,Katarina Mus-tar, Rudolf in Frances Kovacich ter Peter Starcevich. Milwaukee, Wis. — Angleško poslujoče društvo Badger št. 584 SNPJ je dalo v jubilejno številko oglas. Vsoto $3 je poslal tajnik John J. Poklar. Torej nekaj odziva je tudi od društev ameriške generacije Slovencev. Prvo se je odzvalo društvo Pioneer št. 559 SNPJ v Chicagu, s pozdravnim oglasom za vsoto $5. Arcadia. Kansas — John Shular je poslaP pozdravni oglas za jubilejno izdajo od društva št. 206 SNPJ, znesek $? Detroit,« Mich.—Michael Gre-goric je vrnil polo s petimi imeni pozdravnih oglasov in znesek $8. Vsa imena bodo priobčena v jubilejni izdaji. Ely, Minn. — Jacob Kunstel j je poslal naročnino za Charlesa Merharja. Boresly, Mo. — Louis Nosse je ponovil naročnino, poslal za pozdravni oglas v jubilejno izdajo in listu v podporo 50c. Conway, Mo. — Anton Poto-kar je ponovil naročnino, poslal vsoto za pozdravni oglas k 45 letnici Proletarca in listu v podporo 50c. Sporoča, da sta s ženo edina Jugoslovana v ondot-nem kraju. 2ivi na pokojnini, ki pa znaša celih $36.60, pa je vzlic temu prispeval listu v podporo. Potoži, da list prihaja neredno, in da se večkrat katera številka izgubi. Kar se pa tiče življenja samega, se pa nič ne hvali, da je v Ameriki. Burton, Ohio — John Brescak je poslal za pozdravni oglas $5, s pripombo, da se predno je dobil pismo iz uprave, se je odločil za gornji prispevek listu ob njegovem jubileju. Pravi, da ni veliko, a pristavi, ko bi vsak naročnik saj toliko prispeval, bi se tudi pri Proletarcu poznalo in bi nekaj odleglo. Bi zaleglo, bi — a kaj takega še ne sanjamo ne! Obenem izraža željo, da bi Proletarec še živel na mnoga leta. O saj bi, ko bi imel nekaj tisoč takih kot je John. Vse drugo bom ob priliki uredil. Želi dobiti tudi drugi del knjige "Babilonska žena" katere pa nimamo več v zalogi. Zato prosim, da ako jo kdo ima in jo ne rabi, naj mi javi, ker bi Brescaku rad ustregel. Ker imamo knjig v zalogi je menda že večinoma vse prečital. Girard, Ohio — Louis Mun-ster je poslal dopis in mislim, da je v tej izdaji. Poleg je poslal $3.50, ki je prispevek Neže Lešnak, on pa je prispeval $1.50, skupaj poslal $5. McDonald, O. — Louis Flerc je ponovil naročnino na list in mu prispeval $1. Milwaukee, Wis.—Louis Bar-borichu so obnovili naročnino Louis Kirn, Frank Rabsel, John Rovsek, Ludvik Shetina in Joseph Zaitz. Listu v podporo Fr. Rabsel $1, neimenovan $1, in sam Barborich $2.65. Poslal je tudi zneseK za še en prodani koledar. No—zdaj nam gredo pa res že bolj počasi od rok. Ni je boljše kfijige, isdane med Slovenci v Ameriki—kakor je Ameriški družinski koledar 1950. Naročite si ga, če ga še nimate. Stane samo $1.50. 1 j I - _ j I . • Organizacija 'CARE' pošilja zdaj lafiko tudi zavoje v Jugoslavijo New York, N.Y. — Prijatelji in sorodniki zdaj lahko pošljejo darilne pakete živil in blaga svojim v Jugosfavijo potom organizacije CARE (Cooperative for American Remittances to Europe.) Paul Comly French, vrhovni direktor Care, je naznanil, da je bil z jugoslovansko vlado podpisan sporazum za pošiljanje CARE paketov in knjig v Jugoslavijo. Tozadevna pogodba s Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo garantira carine-prosto in uvoznine-prosto dostavo Care paketov ozir. daril in obenem določa, da prejemniki takih daril ne bodo radi tega prikrajšani na živilskih in drugih odmerkih. CARE bo »ama vodila in urejala podrobnosti dostave ter bo vsakemu pošiljatelju poslala podpisalo potrdilo prejema darila po obdarovalcu. Tako je objasnil Mr. French, ki je tudi povedal, da so se pričela pogajanja v to smer lansko poletje za časa njegovega obiska v Jugoslaviji ter je ista zdaj zaključil Philip Nelbach, bivši načelnik Zdr. odbora za jugoslovansko pomoč in zdaj član Direktorskega odbora CARE, ne-dobičkarske agencije sestoječe iz 26 ameriških pomožnih organizacij. Aktualno obratovanje se prične v avgustu — koncem meseca ko bo CARE odprla v Belgradu svojo postajo, kjer bodo paketi vnaprej čakali na naročila. Po-seben"jugoslovanski živežni paket" za $14 in vsebujoč 27 funtov 14 unč izrecno potrebnih živil, je bil prirejen v to svrho. Drugi paketi, ki se jih lahko naroča potom CARE, 20 Broad St., New York 5, N.Y., ali potom kateregakoli drugega urada CARE v Zed. državah, vključujejo: Pletilna volna, $14; samo meso, hrana za dete, $13.50 vsak; volneno blago za obleke, perilo, ali pa potrebščine za dete (layette), $13 vsak; volnena odeja, $11; cenejši živež, $9.50; mast, $7.50; Denarni prispevki vsakega zneska so dobrodošli CARE skladu za nabavo knjig (Care-UNESCO Book Fund), ki kupuje nove knjige znanstvenega in tehničnega značaja za univerze, višje šole ter knjižnice v raznih potrebnih deželah. "Z otvoritvijo naše posluge pošiljanja daril v Jugoslavijo," je dejal Mr. French, "CARE logično proži svoje pomoč, ki jo je prinesla doslej milijonom ljudi v mnogih od vojne razrušenih deželah Evrope in Azije. Posamezniki, ki imajo svojce ali prijatelje v Jugoslaviji, bodo našli v CARE varno, ekonomično pot pošiljanja pomoči prijateljem in sorodnikom. Istočasno morejo Američani v splošnem demokratično pomagati Jugoslaviji z neoznačenimi darili (darili za potrebne) CARE živeža, blaga in knjig." Naglašajoč potrebo živeža, je Mr. French dejal, da jugoslovanski odmerki še vedno niso pbil-ni in da mora večina ljudi dopolnjevati svojo prehrano z nakupovanjem na prostem trgu. ' Ali cene so nedosegljive," je dejal. "Povprečen delavec zasluži 4000 din mesečno — okrog $80 po uradni valuti 50 din za dolar. Potrošiti pa je treba celo-tedensko plačo za dva funta mleka v prašku, ki stane na prostem trgu 1000 din kg. Celo taki, ki zaslužijo več, ne morejo daleč s svojim zaslužkom ko stane recimo kava na prostem trgu 1700 do 2000 din kg., sladkor 500 din kg in mast 275 din kg." Načelnik CARE misije v Belgradu bo Frederic C. White iz Los Angelesa, Cal., ki je bil štiri leta v Jugoslaviji, do zadnje'ga 27. feb., kot direktor programa Judovske pomožne organizacije (American Joint Distribution Committee). Za njegovo delovanje v tej kapaciteti, je Mr. White prejel od maršala^Tita red jugoslovanske zastave. Kot načelnik misije, bo skrbel za dostavo ozir. odpremitev CARE pošiljk prejemnikom ter bo po svoji uvidevnosti izbiral in določal kateri potrebni posamezniki, družine ter ustanove naj dobe neoznačena darila iz Amerike, to v smislu želj in prednosti izraženih od strani darova-teljev. Vsebina CARE paketov za Jugoslavijo (Yugoslav food package) je: pet funtov sladkorja; tri funte vsakega, slanine, kave, moke in masti; po dva funta riža, čokolade, mila za pranje; po en funt mleka v prašku, kakava, teletine v omaki; 12unč nasoljene govedine;' 18 unč mila za obraz. Podrobne podatke o vsebini drugih CARE paketov dobite ako pišete na katerikoli urad te pomožne agencije. Marš patriotizma z zavajanjem, jezo in netoleranco (Konec s 1. straniJ, tevajo s sfanatiziranimi kongres-niki vred ustanovitev koncentracijskih kemp, kamor naj se izžene vse "rdeče podgane", drugim, manj "rdečim", pa naj se stopi na rep. Mnogo ljudi, Kl so v vedrem vremenu zelo glasni in radikalni ter boljši socialisti kakor pa socialisti, so se širom Amerike že poskrili. Oziroma so potegnili po polževo roge vase in se zalepili. Drugi, ki jim prepričanje ni le prazna beseda, pa vedo, da so ti deželi, ki jo upravičeno smatrajo prav tako za svojo kakor ultrapatrioti, vedno koristili in delali zanjo nesebično, dočim se o profesionalnih patriotih in histerikih tega ne more reči. V prvi svetovni vojni je veljala histerija v Zed. državah socialistom in takim skupinam, kakor je IWW, v drugi, pod Rooseveltom, pa je bilo toliko tolerance, da so celo komunisti lahko svobodno piketirali proti Rooseveltu pred belo hišo in ga napadali kjer so mogli vse do dneva ko je Hitler udaril v Rusijo. A sedaj pa je glavna histerija obrnjeno proti njim in širi se že dalj časa tudi proti tistim naprednjakom, ki Trumanovo vnanjo politiko kritizirajo za nevarno miru in ki od vlade zahtevajo, naj prične s socialnimi reformami zares, ne pa jih samo obetati. In da naj neha podpirati reakcijo širom sveta. TUDI AMERIČANI SE RAM CENIJO Z NADVREDNOSTJO (Nadaljevanje s 1. strani.) nilo v glavi: "komunisti/" - Oficir: "Tako je!" A ameriški vojaki so v dnevih napetosti onih dni med anglo-ameriškimi okupacijskimi in jugoslovanskimi četami najrajše rabili psovko "diug". Skovana je bila kot kratica v označevanju Jugoslovana. V angleščini je črka j "die". To raj na kratko je bil jugoslovanski vojak ali oa civilist za Američana le "diug". A med vojno pa so oni in Angleii od Churchilla in Roosevelta navzdol slavili prav tiste "diugs" za junake, ki prizadevajo Hitlerjevim četam in njegovim okupacijskim oblastim nič koliko preglavic. Domišljija superiornosti ali nadljudi enega naroda nad vsemi drugimi ni nastala šele pod Hitlerjem. Stara je med Nemci in med anglosaksi in še marsikak drug narod boleha na prenapetemu šovinizmu. Ko se svet umiri in se odloči za trajen mir, bo tudi hiba precenjevanja samega sebe s podcenjevanjem drugih splahnela, iele z odpravo vojen ter plemenskih in narodnostnih predsodkov bo človeštvu mogoče stopiti na prag resnične civilizacije. KOMENTARJI (Konec s 1. strani) ,v višanju asesmenta, a ob enem kucovaii in kaj bodo posledice. bi kajpada bili pripravljeni dati penzije in višje plače, ako bi to Kajpada, posledice teh nesreč so bili ubiti potniki, ubiti stro- Arm Bandits). Angleško jun tega razlog« je potrebnu da se pravimo slot machines". Mečeš Amerika pripravi poslati v za-j v njo^od niklja pa do dolarja, padno Evropo močno kopno ar- stroi "*kaj vrne, le mado. Inu jo že precej tam, šlo tako, da bi ostalo pri starem jevodje in kurjači, požari v va-asesmentu. Toda volk sit in ko- gonih in velika škoda. Kaj vodi za cela, to i*e gre, ne v podpornih organizacijah, ne v vladah, ne pri posameznikih. Za vskko stvar, ki jo hočeš imeti, moraš plačati, ker brez nič je nič. Ima pa omenjeni pisec en dober nasvet, in sicer, da naj bi podporne organizacije, unije in sploh vsi delavci zahtevali zadostno pen-zijsko zaščito od države. To bi stalo vsakega posameznika manj kot pa če si to breme nalože le posamezne organizacije, in višjih penzij bodo na ta način vsi deležni. Tudi notranjega boja m spletk — posledica trerfj radi Jugoslavije, "nezavisne Hrvatske", boja proti komunistom, tekme za službe — vsega tega je menda v HBZ več kot v katerikoli drugi jugoslovanski podporni organizaciji. Jugoslavija, ki je letos članica vrhovnega sveta ZN, ima težavno staiišče. Zastopa je njen glavni delegat Aleš Bebler. Ako glasuje z Austinom, se zameri Moskvi. Ako z Malikom, jo zapadni blok postrani gleda. Ako je ' nevtralna", ji z obeh strani očitajo neodločnost, oziroma jo Kominform obdelava še z veliko hujšimi obdolžitvami. Možno, da si Bebler misli: "Za Jugoslavijo bi bilo v sedanjem položaju boljše, ako ne bi bila v tem precepu." Politiki, ki igrajo za kulisami, so dostikrat važnejši kakor pa oni, ki igrajo v ospredju. V Rimu in v Milanu že dolgo sušlja-jo o nekem zelo pretkanem jezuitu, ki je spovednik predsednika italijanske vlade Alcide de Gasperija. Nedvomno se med rešetko ne pomenkujeta samo o de Gasperejivih grehih. Predstavimo si, kako mu spovednik jezuit pripoveduje, da ima predsednik vlade nešteto priložnosti koristiti cerkvi, ter utrjevati moč svete stolice v Italiji in drugod po svetu, ako je buden. Ce reudari v tak namen vsako pri- te fanatičke, v taka zločinska dejanja? Eden je izpovedal, da ga je k temu navdušil film razbojnikov iz dobe divjega zapa-da, ki so s premikom tračnic vrgli vlak s tira in ga oropali. Druga dva sta se navdušila za tako dejanje iz novinskega filma, v katerem je bila predstavljena taka nesreča. Včasih ti toliko, da te še bolj navduši. Marsikdo se od teh enorokih banditov vrr>e 9 praznimi žepi in ženske s praznimi ročnimi torbicami, kar se namreč denarja tiče. Za razno drugo šaro v njih se enoroki banditi ne zanimajo Najrajše imajo dajme, kvodre polovičnike in pa cele dolarje. Ako želiš kupiti tak stroj, zahteva davčna oblast od tebe na vsakega sto dolarjev na leto. V Illinoisu in v mnogih drugih krajih Zed. držav so "enoroki na banditi" ter razni drugi stroji .... , , * , ki U1"**®1 Praznijo žepe, prepo- litja hhrenburg je v Londonu vedani. Zvezni davčni oblasti to ni mar—plačaj ji $100 in stvar zanjo je v redu. Kdo vse operira te stroje? Dobite jih v takozva-nih "road houses" v okolici velikih mest, v mestih pa jih operirajo skrivoma, še več pa s pomočjo podkupovanja policije ali pa šerifa razne veteranske organizacije, vodijo pa zanje te lokale raketirsko izvežbani gang-sterji, ki človeka, ki vse izgubi, kaj hitro ukrote, če protestira. konferenci s časnikarji iz vseh dežel enemu Američanu, na vprašanje, kje je več tiskovne svobode, ali v Rusiji, ali v Zed. državah, odgovoril, da se bo to videlo posebno čez kakih 30 let. Dejal je, da Rusija mladino vzgaja, da iz nje pridejo zreli, dobro vzgojeni možje; v Ameriki pa naj le^e kar naprej svobodno tiskajo detektivski šund. "komične" roparske slike in Včasi v kak tak lok** *idro šeri-vprizarjajo gangsterske filme; fovi deputiji ali pa policija če cez omenjeno dobo bodo videli, je igralni lokal v njenem pod- kaj je boljše; ali sovjetska cen- ročju. V enem v Chicago so do- zura, ali pohlep ameriških film- bili kar 27 teh enorokih bandi- skih magnatov ter knjigotržcev tov. Toda po plačani podkupnini po profitih, neglede na posledi- in s pomočjo "politične protek- ce. ki jih taka "vzgoja" povzroča cije" pridejo taki stroji kmalu med mladino. Da-si tu sovjetske cenzure nihče ne želi, niti pri Daily Workerju ne, ne kakšne druge, je Ehrenburg v omenjenem odgovoru povedal ameriškemu reporter ju precejšnje zrno resnice. spet na svoje mesto in kšeft gre po starem. Naj bo tu še omenje- namreč v zapadni Nemčiji, a še več jo bo treba Iz razvoja in dogodkov v tej dobi je svet lahko razvidel, da zapadna Evropa ne bo več sila, Vojna histerija nima nikoli kakih dobrih posledic f Konec s J; strani) vsi štirje častno služili v minuli vojni* Torej histe^eni veterani so napudli štiri druge veterane. kakršna je v prošlosti vladala Eden izmed napadalcev je poli- vse kontinente, in da je konec ciji dejal, 'dh se je vso noč gnja- tudi kolonijskega imperializma vil ob pomisli kaj vse počno ko- v Aziji. Ker vzgledi vlečejo, tli munisti uroti varnosti iia*e d*. 1 l. 1 . , - 1 •-----*...... tudi v Afriki. Po svetu valovi žele in xju. ij ^je odlomil d" V~ »^M urah, ko Je bilo n.jvef »ed ljudstvi nagon po prevra- je treba pro« »jL M drJilt, iZ^H^lZ^' ^ " M ^ v ^.ni, rta mu prihajali tih in to je sedaj posebno oiitno iieca ukrenili. Dobil je nekai ~ uu . '"e"f v v Aziji. Ne dekadenena Evrooa tiri iut*»l i«»v hivčlii tmiuL tn .... ' ■ Univerzah, posebno na kalifor- j ki je po stari navadi vedno zgub-fcijaki, o kateri pravijo, da je ljal. Podlesek je pri teh igrah toliko služil, da je lahko kadil— zas-tonj. Prihajal pa je tudi Klemene, ki je sicer rajši šahiral, kjer je spravljal v obup tako Plavška kakor Podleska, a tudi k preferansi so ga često zvabili, dasi "samo za eno urico". Ko pa so se igralci ražšfi, je Podlesek po navadi ostal sam v tetaturo. Fanatični kongresniki I svoji trgovini. V jutranjih in največja v tej deželi. Mestni očetje v Birm ing ham u v Alahu in i so izdali dekret, da naj se komunisti poberejo iz mesta v 48 urah. ali pa bodo vrženi v zapor in kaznovani tudi z globo. Mestni svet v Detroitu je prepovedal prodajati komu-| Mistično ter drugo subverzno li- Aziji. Ne dekadenčna Evropa,! prijateljev, bivših vojakov in _ ne mogočna sila Zed. držav tega šli na pohod. Vzlic surovemu na- procesa ne bo mogla zajeziti. Proletarcu je vredno stati ob strani - Girard, O. Posebno ob priliki 45-letnice Proletarca bi se morali potruditi za njegovo -o-branitev. V Girardu smo tudi lani priredili piknik v podporo temu listu in s tem pokazali, da smo organizirani, kakor izvaja v svoji koloni A. Udovich. Enako so storili v Detroitu, v Chi-cagu in morda še kje. Radi bi, da nas bi v tem posnemale tudi druge naselbine. Ako bi imeli v ta namen povsod vsako leto saj eno zabavo, pa bi bilo listu s tem veliko po-magano . gmotno in moralno. Uredniku in upravniku pa bi bilo to v vzpodbudo pri delu. Zavedam se, da se čestokrat počutita v njunih naporih za list padu na mirne delavce jim policija ni stopila na prste. Svoj pie*topek m> pač izvršili v ki-pečem pat riot ičtieni navduse- državljane pa naj se strogo vladno, nadzorstvo. 1 Vse polno predlogov je v zveznem kongresu in v ostalih legi-ftlatnruh,' ki pričajo, kako zelo nju — torej čemu jih bi kazno- sa Wsterifci agoraj pod neti I i dr-vali! halske strasti — in to ko še Precej, ljudi je vsled denuuci- nismo v kaki ve,iki voini- Kaj jacij že izgubilo službe, ne samo ^ ** 'es takih kakor neka ženska, ki je Trdimo, da se v Koreji in dru-"ribala" pod na minneapolski gMl potegujemo za svobodo pre-pošti, pa jo je soseda zatožila, bivalstva in demokracijo, da hoda z možem bereta komUnistiČ- eemo odpraviti teror kon-1 pomagat žena in hči. Sicer je ne- pa stregel 9am, urejal račune, da pod pri čemer si je natikal naočnike, prebral od začetka do konca svoje Jutro, ali pa klepetal z ljudmi/ki so prihajali v trgovino. Poznal je od šolarčkov pa do starcev slehernega človeka in ker je večno poizvedoval, je tudi vedel za vse skrivnosti iva-novske fare. Da je poleg vsega tudi povsod imel svoje račune, je bilo jasno. Tako se je že zdavnaj oprijel misli, da bi Sušmko-vima podtaknil, naj prodata svojo dolgo, brezkoristno hišo, v njih, no literaturo, temveč tudi viso- doma pa svojo lastno republiko ^i ^zfdata^l^X ki ljudje z visokimi plačami v spreminjamo v policijsko drža- jG ima Plavšek", ker ju to večno popravljanje samo stane, ia vladnih službah, profesorji na vo! Miško Kranjec: ' Fara Svetega Ivana ROMAN (Nadaljevanje.) 4 Ko so se učitelji po konferenci razšli, je župnik ostal sam z svojo temveč pod kako lepo zvenečo firmo, naprimer Diktator Franco bi rad prišel vojni veterani iz župnije to in praznovati sveto leto v Rim, ako; to. A glavni krivci pa so navad- mu papež Pij XII. zagotovi, da ni bogatinski gangsterji, ki ima-bo pompozno sprejet - veliko jo vsie■— - s m? rf H i . . _ lle t0' kcrt f*™ nazijo. Zapomnite si: brez nas T ™ je John hrup in spet bo slisal očitke, da takeJga kra^a v slovenjji n| Po Tancek dejal, kaj ako bi ostale -ga tu pri njem samo "lomijo". nas fn z nJflmi pa ved^nVa§a koledarje jaz oddal naročnikom. Nalogo sem sprejel in jo izvršil. Neza Lešnak mi je dala $3.50 in se šalila, da zato, ker sem "fejst fant" Lahko jih izročiš EtW ~inn U rska in dolžnost je! da nZ Wa „ lahko trrn«U< _ bo pri- vse ie nepokvarjeno učiteljstvo no° dUa aar^eb° m°ra' ^ g?^ ^ ~ J « bo proti meni sedem glasov, 'Te stvari," je dejal župnik marveč samo eden. S tistim bo- i 111 1 nr>n Rnimn»n 1..UI__I mn 1_____• ______I r* Jugoslovan, ki mu ▼ resnici vsa leta ni prišlo na mise?, da bi se tu moglo kaj spremeniti. Se zdaj med vojno je neomajno stal vse do — poraja Francije. (Dalje prihodnjič) 11 TT || I » ▼ v«* •, J ^ M pa sem očitajoče Rožmanu, "bi lahko j mo opravili, kakor je prav! Za ravnati po očetovskih nasvetih svete stolice. Ampak to je i\juna briga. Morda bo sedaj Vatikanu laglje pri srcu, ko se je zvezni kongres javno izrekel vzeti Franca pod svojo ekonomsko in obrambno zaščito. Francov u-gled v Rimu se je s tem jako dvignil. Kajti to je eden glavnih znakov, da prihaja fašizem spet v modo — in oporo je dobil v onih deželah, ki so ga v minuli vojni tako odločilno porazile, da brez njih ne bi mogel več vstati. Najbolj so to nelogično vlogo prevzele Zed. države. Ameriška davčna oblast da kaj malo na moralo. Vse kar zahteva od tebe je, da ji točno plačuješ dohodninski in razne druge davke ter licence. Ako jemlješ podkupnine, ali ako si si nagrabil bogastvo z obratovanjem hazardnih igralnic, zvezni davčni oblasti to ni mar — da pa te zapreti, ako ji od teh dohodkov, neglede kako so proti-postavni, ne plačaš dohodninskega davka. Eden "najslovi-tejših" ameriških bogataških "gangsterjev", Al Capone, je bil pred leti obsojen na zveznem sodišču v dolgotrajen zapor ne zato ker si je nabral stotisoča-kov med prohibicijo z "butle-garstvom" na debelo, ne radi svojega operiranja razkošnih lokalov za hazardne igre v letoviščih in prezimoviščih imovite ga sloja ter v velikih mestih, ne zato, ker je v teh krajih obra-|pval za imovite moške razkošne bordele (pa tudi za razuzdane bogate ženske), o ne, niso ga obsodili niti zato ker je njegov "geng" ubijal tekmece in njihove pomočnike na debelo _ pač pa ga je Uncle Sam poslal za zidovje v zvezne zapore AJ-catraz samo raditega, ker mu ni od teh nepostavno si pridobljenih stotisočakov plačal ZADOSTI dohodninskega davka. Virgil W. Peterson, direktor organizacije Chicago Crime Commission, ki se bori za treb-ljenje ali saj za omejevanja zlo-činstva in "gangsterizma" v Chicagu, se je pritožil nad zveznim sodnikom Johnom T. Ja-reekijem, ker je prenehal re-porterjem časopisja, omenjeni komisiji ter šerifu in policiji izdajati imena onih, ki so vzeli pri njemu federalno licenco za ope-riranje strojev za hazardno igranje. Vsakdo jih pozna — namreč te "enoroke bandite" (One (Konec s 1. strani) N » • ' » vlada v zapadni Nemčiji. In končno se je naš zvezni senat odločil nehati igrati skrivalnico —- namreč fašistično Španijo podpirati le skozi zadnja vrata. Odobril ji je posojilo (dar) v vsoti $100,000.000, kar sicer ni veliko, a je to le začetek. Mnogi kongresniki in senatorji so ie dolgo zato, da naj vlada neha slepomišiti ter rajše naravnost pove, da hoče Španijo v atlantski pakt zaradi njene strategič-ne važnosti, posebno ako se v Franciji dogodi civilna vojna, in pa ker je (Španija) zanesljivo antikomunistična, torej dežela, na katero se Trumanova doktrina lahko zanese. Kaj pa zapadno-evropski blok? Zed. države streme napraviti iz Francije, Anglije, Belgije, Nizozemske, Luksemburške, Italije, Grčije in Turčije mogočno militaristično silo, ki bo v stanju zajeziti še tako močan naval sovjetskih divizij proti zapadu. Toda omenjene dežele, oziroma prebivalstvo v njih, ne kaže nič kaj dobre volje za te vojne načrte. Ljudstvo je resignirana Ne more se iznebiti spomina na grozote, ki jih je prestalo v drugi svetovni vojni in ne mika ga, da se bi spustilo v tretjo. Amerika obljublja orožje, a Evropci pravijo, da jim samo municija iz Amerike ne zadostuje, če je vojna res neizbežna, naj pride tja tudi ameriška armada, letalstvo in bojna mornarica in ruska mesta pa naj se čim bi se sovražnosti pričele uniči z ameriškimi atomskimi bombami. To bi bila potemtakem na vsi črti pravzaprav ameriška vojna, kakor je v praksi tudi v Koreji. A v Pentagonu menijo, da naj se *pred vsem oborožita do zob Francija in Anglija; slednja v letalstvu, Francija na kopnem. "Vidite," so zavpili francoski komunisti, "Amerika in Anglija znova hočeta, da naj bodo Francozi "kanon-futer" oni pa bi bili na lahkih pozicijah!" Sedanja francoska vlada pravi, da že iz drugo zapel. "Veste, rekel, "kaj pa ako bi prispeval Proletarcu?" Dobro, in tako se je zgodilo. Ker je Nežka Lešnak prispevala $3.50 wm jaz dodal $1.50 in tako listu skupaj poslal $5. Vrnimo se nazaj k piknikom. Dne 23. julija so ga imeli v Sha-ronu in pa v Warrenu isti mesec. Imel sem namen posetiti oba, a mi še na enega ni bilo mogoče. Tako me je ukanilo in si mislil, delal si pač račun brez krčmarja. Vzrok, da se nisem udeležil omenjenih piknikov je bil, ker sem bil za isti dan s svojo družino povabljen v Vestaburg, Pa. (Washington Co.) Ker mi ni bilo mogoč^ da bi se udeležil kot zastopnik seje federacije v Salemu, O., mi je pa bila dana taka prilika v Pa. Snidel sem se ob tej priložnosti z rojakom Johnom Skoda, s katerim sva pred 25 leti nakladala v Coller Mine "črno zlato" v kare. Videl sem tudi Louisa Udarnika in Urbana Ruperja. On je doma iz Hrastja. Tako sem na kratko povedal par stvari ln kaj več pa ob drugi priložnosti. — Louis Muster sem ji sami opravili. Kaj je treba tu Klemenčeve v Sloveniji ne bo to vsoto komunistov? čudim s her J°b « release in Friday's papers tells Hershey's story: and working conditions, particularly in war time U *rU,;WOman at the Minneapolis Hershey calls for • killers" to fill the armed forces in its present post office. Her attorney, Samuel struggle in Korea. Segal said . . it will take that He says that the 14,000,000 men under arms in World War II were long for a federal loyalty board to| "used up and burned out" and that youths (Hershey calls them "men") decide whether she and her hus ----------- - Neither should it be forgotten that a powerful nation may be powerful at the peace table as well as on the battle field and With an extremely lesser toll. Peace is not a crime. No just sign-post to peace should be passed without proper consideration. Young Americans are making the supreme sacrifice in Korea, but in justice to then) as wtll as all humanity honorable peace cannot be disregarded. In all unsettled world that may be changing or veering apparently t- toward great changes, all possible wisdom and vision must be brought ' to bear.—M. L. R Socialized vs. Private Hoarding Our present subject is not production, but hoarding. It is inspired by a slap at hoarders by Secretary of Agriculture, Charles Brannan. Mr. Brannan says that hoarding is not only bad economics, but unnecessary. But, of course, he is speaking of private hoarding by people who hope to beat future price rises, if not actual shortages. As to socialized hoarding — well, that's another matter which Secretary Brannan talks about only indirectly, but plainly enough to show that the administration he serves has been doing it. " We have enough butter in Federal storage to give every person a pound," he says. Well, what's all the butter being hoarded for? We know the answer to that one. It's to prevent competition; to evade tne natural law of supply and demand; to change a real surplus into a synthetic scarcity and. above aH, to keep the price of butter from falling below a certain level. Since the demand is "high" only in relation to supply, it seems to us that the price could be held in line simply by releasing Brannon's hoard of socialized butter to be sold at a competitive price. The same thing could be done with eggs and wheat and those other commodities that have been horded by the government. As we turn this subject of hoarding backward and forward, we confess our inability to see any essential difference between Mrs. Jones, who stashes^ away 20 pounds of sugar and an administration that has hoarded so much that available storage capacities are bursting at the seams. Nor do we believe that private hoarding is the cause of recent price increases nearly so much as the fact that we are still operating under^a private-profit economy in which everybody is put to get all that he can for himself. In support of this latter view, we offer the recent bread-price rise as an example. The consumer doesn't hoard bread; it goes moldy before very long. But all of us are paying a cent for a loaf more now, seemingly because somebody decided that the price should be increased. So what? So you may be puzzled as we are when we search for details. But we're not at a loss for a general explanation of what's the matter. The trouble is that bread and everything else is not produced to be used, but to be sold at a profit. The trouble is capitalism And we're going to continue to have such troubles just as long as we persist in holding fast to capitalism and rejecting the socialist program for producing abundance for use instead of for profit.—It. L. A. band have ever been on overly intimate terms with Communists and Communist literature. . Mrs. Mariutzan has been employed at the post office since 1943. She earns $31.87 a week. Segal said jailousy of a woman who wants Mrs. Mariutzan Vjob was responsible for the charges. — From the Minneapolis "Morning Tribune' May 17. PHONE OPERATORS IN JERSEY GET RAISE HIGHER RATE ASKED Company Files for $9.800,000 Increase to Meet Added Cost of $2,250.000. —Headline from the New York "Times," April 21. "I don't believe there is any group of men anywhere in this country doing a better job or a more intelligent job of saving our freedom than you here in the Cotton Manufacturers' Association of Georgia " — From an address delivered in Daytona Beach. Florida, on May 18 by Dr. Norman V. Peale. " There are six reasons I would like to be your Clerk of the District Court: my wife, four youngsters and myself." Fred H Ingram. — Advertisement in a Montana newspaper. June 15. Announcement of. The formation of a group of students and instruc- of draft age are now needed—implicitly to be likewise "used up and burned out." " In the last war we had 7,000,000 'killers' and another 7,000 000 to back them up,- the selective service chief recalled. And he said that peacetime "killers" are anti-social, but now the armed forces need legalized "killers ' to defend the free nations of the world. Mothers and fathers who have reared their children to be courteous. gentle and fraternal—Christian parents who taught their offspring that the common Fatherhood of One God makes all men brothers doubtlessly were horrified by Hershey's requisition for "killers " But they should not condemn the General. He was stating the case eorrectly. The kind of society which has evolved out of a predatory class-economy calls for "killers." In a jungle, the animal with the sharpest claws is most likely to survive.—Reading Labor Advocate LIST TABLE OF PAY IN ARMY Wartime Grabbers mpnWHeth(er Korea presents a curtain raiser, a side show or the com- ~ven , of ** P*™* of war, it is the most se ver, test the Vnited Nations has had. But that is not all The Korean situation opens the way to the most momentous days in history. Will this plan for universal peace, the United Nations, devised by the great architect of human affairs, Frank-in Delano Roosevelt, which has achieved so much, be the instrument for which he planned it, or will it be turned into a means for the atomic destruction of what is known as civilization? Korea presents after all not just the rumblings of another war it presents either the success and workability of the United Nations or destruction on a scale so horrible as to make imagination useless Under the (ievelopment of the possibilities for destruction with modern weapons, explosives and other ways of death, every street and every yard in the world may become a bloody battle ground Under the unusual circumstances of a world where millions have received little while a few have obtained too much and these multitudes now are awakening to a demand for more fairness and equality the objectives cannot be gained by military force alone. There must be he heralding of a great new plan for freedom and plenty and security throughout the world that can be achieved only through democracy The world should be acquainted beyond the question of a doubt to a realization that the United Nations organization seeks to establish ndt only world piece but world-wide plenty and security for all Atomic power can be made ar. instrument of terrible destruction but also it may better become the power of production on a scale that The profiteers are having a field day again. They have jacked up their . . _ , prices immorally to take advantage "" th! ^ in WASHINGTON — A new recruit of economic conditions caused by IT «reat the strength to be rallied to the banner of the going into the Army will get $75 the Korean war. j Un,Ud Nations will depend as much upon our ability to prove the a month base pay for his first four Meat wholesalers hike their ^1Ct'.r'ty of 9ur PurPose to move toward a new setup of more equal months according to the official prices and blame them on hich c11strib"t,on of th t, gr £re«Joms that Franklin Delano Roosevelt painted on $80 a month. killed before the Korean crisis be- S5? briilhancie of his eloquence must be reburnished and re- A $45 quarters allowance will be fan. paid him if he lives off the base to which he is assigned. If he does any parachute jumping he will get and extra $50 a month. He also will get an allowance for any flying. QUARTERS ALLOWANCES Esso boosts the price of gas and blames increased demand — even though there has been no rise in its workers' wages or in production costs. Incidentally, what became of the The enlisted man with 10 years' j theory that the Per-unit-cost of a service gets a bas«' monthly pay of product dr°Ps w^en the volume of $95. A sergeant of similar service sales teases?__ gets $154.35 and a master sergeant Uf ** . -TT $227 85 Then all get quarters al- VYOgeS Cut l0 P© 1X6 fit lowances. those with dependents The 10 per cent jump in the price PEOPLE DO IT By Henry Jones If you are getting gray or bald-headed. probably you can Remember way back when news of the latest scientific progress made you feel good, that mankind was on the upward march. Now you 'read about such things as atomic "death sand," fine powder coated with the waste product of atomic furnaces, that without our knowing it, could be killing us within St few days after exposure. There's nothing wrong with science. It's the organization of knowledge. What's wrong is the disorganization of the human race, particularly of its working portion. The tragedy there, is they've found that the more they are organized in things to divide them, the more disorganized they have to act. Science is doing away with a lot of hard work. The population of Arkansas has gone down because mechanized cotton picking does the job with one fifteenth the labor. ' The folks that got eased out by this labor saving device aren't taking it easy at Palm Beach, either. They're wandering around trying to get enough gasoline to get them to someplace else to look for a job. Organized knowledge seems dangerous stuff for disorganized men. It's the same disorganization that makes us leery of both cotton-picking machines and A-bombs. • Moral: Organize so that you're not more disorganized for being organized. • • • • A man of prudence and foresight wandered into an Allegan, Mich., grocery store with 250 pounds of sugar that he had hoarded' during World War II. He wanted to trade it for a new supply, to start his hoarding again. In more polite circles, it's done less crudely These genteel folk invest a fund hundred dollars each In a pool to purchase and store sundry items likely to run short in wartime, for their own subsequent use of profitable sale. It's all done very politely withou^ lugging any heavy packages home. Kinda odd when you think of it. A "hoarder'* is a villain; but a fellow who buys futures in the commodity markets is as respectable as ever. There's a trade war in \ustria. The Russians bring in wines, textiles, soap, duty free and with no internal tax for their co-operatives, and sell.this stuff at a third less than the prevailing price. There is no money in that business for the government treasury, but enough of the people in the government get something out of it to do nothing about it. And the socialist press seems to find it hard to get the working class indignant about the low price of the imported moonshine; but last year three quarters of Austrian vintage remained unsold. The untaxed goods originate in the satellite countries. A bit earlier the Russians were accused of a dirty propaganda deal lowering prices in East Germany. investigate the manner and extent to which 'cultural organizations have been and are being infested with agents of the Socialistic State . . . The organizations and educational facilities which are most infected with the disease of socialism are: colleges. Hollywood motion-picture industry, various student clubs on college campuses, newspaper editorial and book-review staffs, high-school textbooks. not to mention a host of leftists who roost in our colleges as instructors and professors, many of whom hold high positions. . . We will invite scholars and journalists only of the highest caliber and intellect, such as Westbrook Peg-ler. George Sokolsky, John T Flynn, Fulton Lewis, Jr., Dr J. B. Matthews, ... and former FBI agents ... An attempt will be brightened. They brought hope to the despairing, they re-invigorated those weary in.the struggle, they inspired the deeds that will live forever in the heroism of victory. Not by guns alone can this be done! Your Dollar Buys Less Now If you are a worker or farmer, you have less purchasing power now than in recent years. "The Trainman News" of July 17 published a survey by the Public .J ,nSJn,tilute showin« y°ur Purchasing power has fallen far below the 1947 peak. The business recovery (since a lag in 1949) was prompt, vigorous and sustained,' Chairman Leon Keyserling of the Council of Economic Advisers said in the "Journal of Commerce." But the survey says farmers and labor have skidded down the economic ladder seriously " Once again we are witnessing an increase in the shares going to corporate profits, dividends and other income from investments" it continues. - ___________________________"Between 1947 and 1949. the price received by farmers for their . , , a situation does n o t create the | pro™cts had dropped 10 per cent or more. Farm machinery prices were The base pay for commissioned right feeling regarding anything 1 Up 30 *** cent---- officers of 10 years' service runs and it is unfair, unjust, intolerable . "The Month*y ^bor Review for June, 1950, shows that spendable this way: Second lieutenant $285;I It will not be tolerated because it inComc of workcrs *oday has less purchasing power than their 1944 first lieutenant $320.63; captain is also unnecessary " Kfl• m«*««.. till OK. 12________a _ . _ * tors who will make a study of and bttween $45 and $67 50- of 28 basic commodities in the past invp«tiffat«i tho mmn ™ ««^ ________tnosc w,thout dependents a flaJl 30 days is sufficient evidence of war-profiteering to arouse the ad-The pay for warrant officers of ministration to immediate action 10 years' service starts at $232.80,1 This means that wages have been with warrant officers of the fourth reduced 10 per cent, while profits grade getting $363.75. have been raised 10 per cent Such COMMISSIONED OFFICERS $370 50; major $413.25; lieutenant colonel $45«; colonel $570; brigadier general $769.50; ather general officers $962.25. Officers get $42 monthly subsistence allowance as well as a quarters allowance ranging between $75 and $150 for those with dependents; and between $60 and $120 for those without dependents. Incentive pay ranging between $100 and $210 also is paid officers The president of the American Management Association says business is running short of executive ability, and is looking "in labor's ranks" for new executives. Shortage he says came from depression and war which interrupted the development of young executives. Maybe some hopefuls will buy a swivel chair in which to practice up at home. made to list all sympathizers and *or submarine service, flying ser-"apologists for socialism" here at vice and similar duty. Penn, for future reference. ... We , —----—- are not concerned with Communist n _ ■ Party members. Instead we will be ECOnOmiC KepUDIICS more concerned with pink profes-! 1 1Ake the spirit of the new ru-sors. ... All persons interested in j ,ers ot India. They are not afraid Jofnthg this organization please to experiment »"d, for the first write to . . . Pennsylvania Commit-! time in centuries, the plain people tee for the Exposure of Socialist arc receiving consideration. Raising profits 10 percent and cutting wages 10 per cent In millions of cases where folks could hardly make the ends meet before the price raise and the pay cut, is not good for morale. The secret of success in life is for a man to be ready for his opportunity when it comes.—Bayard Taylor. wages. The table below shows the earnings of the average factory worker with three dependents and indicates how his purshasing power has compared with 1939 dollars. mrn«i NN„ Period Dollars Made 1944 ..............................-............................. $44.06 1946 (June) 1948 1949 The real take-home pay of factory workers in 1949 per week of real incomc—or 9 per cent lower than 1944. 42.78 53 17 53 83 Value in 1939 Dollars $34 89 31.90 30 87 31.64 was off $3.25 THE CURRENT CRAZE FOR LOYALTY OATH Propaganda — Advertisement in the University of Pennsylvania "Daily Pennsylvanian," April 14. — From The Nation PMA Objects to UMW Check to PMA Widow The Progressive Mine Workers of America which has had a contract at the Knife River Coal Co., in North Dakota for several years, charges that the UMWA paid the widow of miner Carl Mees. killed in that mine, the sum of $1000. The UMWA representative 'arranged for the local pap<«*, the Beulah Independent, to take and run a photo of the widow receiving the check, and the Progressive Miners complain that this is both a mis-use of UMWA funds, so that it has not been able to make payments to UMWA members and their families and also "an attempt to buy off Progressive Mine Workers In hopes of undermining and destroying" that union. HE KNOWS She: Who is the greatest woman in the world? He: I don't know. She: Your mother. He: My mother? She: Yes, to whom do you owe more than you can ever repay? He: My landlady. • • * SHE DOES Does your wife have her own way in the home?" "Well, she writes up her diary a week ahead." Just the other day, an Associated Press telegram came through from New Delhi, announcing that Prime Minister Nehru had induced his government to set up two "rural republics," where everyone has a job and no one starves. There will be no mi4dle-man In the township. Producer and consumer will meet face to face. Nehru hopes lo establish a network of small-scale industries. Farms will be jointly owned. — Lonergan in "Labor" NET INCOME SOARS Class I railroads reported net in come of $45 inillion in May, an increase of 40 per cent compared with the same month last year. STORE SALES SPURT Department store sales In the last week of June were 10 oercent above those of the same peiiod last year, according to the Federal Reserve Board. Will this happen again? The The loud little handful, as usual, will shout for war. pulpit will wearily and cautiously object, at first. The great big mass of the Nation will rub its *leepy eyes and try to make out why there should be a war and will say, earnestly and Indignantly. "It's unjust and dishonorable and there Is no necessity for It." Then the handful will shout louder. A few fair men on the other side will argue and reason against the war with speech and pen, and at first will have a hearing and be applauded. But It will not last long. Those others will outsbout them and presently the anti-war audiences will thin out and lose popularity. Before long, you will see this curious thing: the speakers stoned from the platform and free speech strangled by hordes of furious men who in their secret hearts are still at one with the stoned speakers, as earlier, but do not dare to say so now. And the whole Nation, pulpit and all, will take up the war cry and shout Itself hoarse, and mob any honest man who venture« to open his mouth. And presently such mouths will cease to open. Next the statesmen will invent cheap lies, putting the blame on the nation that is attacked, and every man will be glad of those conscience soothing falsities and will diligently study them. And thus he will, by and by, convince himself that the war Is Just and will thank God for the better sleep he enjoys after this process of grotesque self-deception. —MARK TWAIN The current craze for loyalty oath seems to have reached its pinnacle of frenzy on the west coast The movie industry blacklists fellows who won't swear that they aren't communists. The University of California. America's largest institution of learning, has fired 157 of its employees for refusing to take an oath to the same effect. And now a radio station in Los Angeles has joined the fevered tribal dance. It won't be long before someone suggests that newspapers ought to be next in line. According to a story in the New York Times, Station KFI-AM. FM and TV — has required all its workers to sign affidavit asserting: "I am net now and never have been a member of or supporter of the communist party, or to my knowledge of any organization or group advocating the principles and objectives for which that party stands." The boss of KFI, Earle'C. Anthony, explained this requirement by saying. "We are in a business licensed by the government . . . with the privilege of entering thousands of private homes . . . I must be in a position to know . . . that there is not in our entire organization a single adherent to the communist party or any subversive group." Newspapers have the privilege of entering thousands of private homes, too. The organ of the radio trade. Broadcasting Magazine, claps its By Alan Barth in Washington Roundup Republican but that she is "not convinced that dictatorial methods are the sane way to combat undesirable ideologies." Mrs. Anmach was fired. My hat's off to her. The defenders of loyalty oaths are fond of asking the simple question, "Why not? Why should any patriotic American object to signing a non-communist affidavit?" But a prior and more opposite question is "Why?" the argument applicable in the case of government employees, that national security would be endangered by communists in positions where they could leak t.fficial secrets, has no relevance in universities, moving picture studios or broadcasting stations. Those are unprofitable places for espionage. And of course if an employee tries to spout the party line in connection with his work, he San reasonably be fired tor doing so— a very different thing from firing him because of his private political' talitarian state, convictions of his affiliation with a lawful political party. How much protection does a loyalty oath afford anyway? Boos Mr. Anthony really believe that communists invariably tell the truth and that he can trust anyone who signs his affidavit? In point of fact, the only people caught by this silly test are people genuinely loyal to American principles — people like Mrs. Aumach area in which he has no business. To require the confession of opinion and to make it punishable is to violate the most fundamental of all freedoms. In the third place, the assumption that an employer may fire an employee on account of noncriminal political associations or activities runs directly counter to the principle of tenure during good behaviour which it is one of the essential functions of labor unions to uphold. An employer may be as capricious as he pleases about hiring employees; and there are good reasons for not hiring communists. But an employer may not be capricious about firing employes who do their jobs satisfactorily. Performance on the job, not political purity, is the only valid standard. Mrs. Aumach was quite right in calling the oath requirement a "dictatorial method." It reflects a growth of precisely the kind of intolerance that characterizes the to- According to J. Edgar Hoover, there are 54,174 communists and about 540,000 fellow-travelers in the United States. Whatever the number, they hold opinions that most of us consider very odious. But they have a right to hold them —and to express them, so long as they do nothing that violates the law. hands over this bit of hyperthyroid who have to° much self-respect to patriotism and comments: "We submit to it. think fvery station in the nation, every network, every supplier of programs, should follow the Earle Anthony lead and demand loyalty oaths of every employe." And everybody at the station signed up with the single exception of Mrs. Charlene Aumach, network If private employers can ask an employe's political beliefs, they can ask his religious beliefs. If they can fire him because they don't like his political affiliations, they can fire him because they don't like his religious affiliations. We Now, why not? In the first place, the affidavit is offensive—as offensive as a request that one swear he is not a pickpocket or a horse, . thief, The atmosphere of suspicion T* * rev,val of thp Know engendered by these oaths in poi- Nothing movement that flourished sonous and degrading hefT ,n tho 18S0s Th* irony is . 41 th*t now, as then. It will masquer- rurr^rr-r-' ^I'^.nT;«^^.....—°<— P0"""1 •«'»»«<»< h.. been, into .n area of private belief—n | The G.lld Reporter