Poštnina plačana * gotovini
2 3r1X. 1931
krat
lfto lix
oriloa
V Ljubljani, v sredo 23. septembra 195!
ŠTEV. 215
Cena 1 Din
Naročnina mesečno 2*> Uin, za inozemstvo 40 Din — ne-del|ska izduja celoletno % Uin, za inozemstvo 120 Uin
Uredništvo je v Kopitar jevi ul.b/lll
Teletom uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 299b. 2994 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilusirirani Slovenec«
Ček. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva b, telefon 2992
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponoeljka in dneva po prazniku
Funt šterling
Znižanje osebnih draginjskih doklad državnim nameščencem
Znižajo se tudi doh ode k pokojninam
Belgrad, 22. sept. AA. Na podlagi čl. 28 in 127 zakona o uradništvu z dne 31. marca 1931 in čl. 29 in 133 zakona o državnem prometnem osobju se predpisuje ta-le uredba o znižanju osebnih draginjskih doklad:
Cl. 1.
Osebne draginjske doklade, določene v členu 19 zakona o uradništvu se določijo tako-le Predsednik ministrskega sveta 6000 Din, ministri in bani 4500 Din.
CI. 2.
Osebne draginjske doklade, določene v -az-predelnicah čl. 22 zakona o uradništvu in čl. 22 zakona o državnem prometnem osobju, se določijo tako-le: V I. dravinjskem razredu: 2. pol. skup., 1. stopnja Din 1000; 2.. 2.. 1000; 3., 1., 1000; 3., 2., 1009; 4„ L, 1000; 4., 2., 1000; 5., 1000 ; 6., 1000; 7., 1000 ; 8., 975 ; 9., 950; 10., 925; V II. draginjskem razredu: 2. pol. skup., 1. stopnja Din 850; 2., 2., 850; 3., 850 ; 4., 850; 5„ 850; 6., 850; 7., 850; 8., 825; 9., 800; 10., 775. — V III. draginjsk-m razredu: 3. pol. skup. 1. stopnja 750; 3., 2., 750; 4.. 750; 5., 750; 6., 750; 7., 750; 8., 725; 9., 700; 10., 675.
Cl. 3.
Osebne draginjske doklade, določene v razpredelnici čl. 24 zakona o uradništvu, se odrede tako-le: V I. draginjskent razredu: 1. položajna skupina Din 855; 2., S40; 3., 825. — V II. draginj-skem razredu: 1. položajna skupina Din 730; 2., 715; 3., 700. — V III. draginjskem razredu: 1. položajna skupina Din 680; 2., 665; 3.. 650.
Čl. 4.
Osebne draginjske doklade, določene v razpredelnicah čl. 24 in 25 zakona o državnem prometnem osobju, se odrede tako-le:
A.
Zvaničniki I. kategorije: 1. pol. skup., 1. dra-giniski razred Din 850; 2.. L, 835; 3., 1., 825: 4., I., 815; 1., 2., 725; 2.. 2., 710; 3. 2., 700; 4., 2., 690; 1., 3., 675 ; 2., 3., 660, 3., 3., 640.
B.
Zvaničniki II. kategorije: I. pot. skup. L dra-ginjski razred Din 830; 2., L, 790 ; 3., 1. 750; L, 2., 730 ; 2., 2., 690 ; 3., 2., 650; L, 3., 680; 2., 3., 640; 3., 3., 600.
Cl. 5.
Osebne draginiske doklade, določene v razpredelnici čl. 25 zakona o uradništvu se odrejajo tako-le: l. položaina skunina 1. draginjski razred Din 650; 2., 1., 635; 1., 2., 590; 2., 2., 575; 1., 3., 565 ; 2., 3. 550.
Cl. 6.
Osebne draginiske doklade, določene v razpredelnici čl. 26 zakona o državnem prometnem osobju se odrede tako-le: 1. pol. skup., 1. draginjski razred Din 600; 2.. L, 625; L, 2., 590 ; 2., 2., 575; 1., 3., 565; 2., 3., 550.
Cl. 7.
1.	Osebne draginjske doklade, ki prijiadajo po odredbah čl. 127 uradniškega zakona z dne 31. marca 1931 in čl. 133 zakona o državnem prometnem osobju 23. junija 1931, se upokojencem, ki so bili upokojeni pred 1. oktobrom 1931 in ki jim je v dekretu o ureditvi pokojnine bila všteta v osnovo pokojnine tudi položajna doklada. znižajo za toliko, kolikor znaša skupnih mesečnih prejemkov, izvzemši rodbinsko draginisko doklado.
2.	Cc bi tako znižana osebna dravinjska doklada znašala manj od minimalne doklade, določene v L odstavku čl. 127 zakona o uradništvu, in v 1. odst. čl. 133 zakona o državnem prometnem osobju, se bo plačevala ta minimalna doklada.
Cl. 8.
Ta uredba dobi obvezno moč dne 1. oktobra
1031.
Določbe glede časimhov
Belgrad, 22. sept AA. Predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev je na temelju čl. 2 zakona o draginjskih dokladah oficirjev, vojaških uradnikov, podoficirjev in gojencev vojaških akademij z dne 7. maja 1930 predpisal ta-le odlok o znižanju osebnih draginjskih doklad: Osebne draginjske doklade, ki se izplačujejo po zakonu o draginjskih dokladah oficirjem, voja-
škim uradnikom, podolicirjem in gojencem vojaških akademij, z dne 7. maja 1930, se znižajo, in sicer: generalom, admiralom, višjim olicirjcm in višjim vojaškim uradnikom za vsem ostalim pa za 5% celokupnih mesečnih denarnih prejemkov, izvzemši pri obeh osebne draginjske dokladr;
to znižanje se ne nanaša na podoficirje vojske in mornarice in na gojence vojaških akademij. Ta odlok velja od 1. oktobra 1931.
Znižanje pri pripravnikih, dmevmčarjih
in upokojencih
Belgrad. 22. sept. AA. Nj. Vel. kralj je na ! predlog g. ministra financ in po zaslišanju pred- i sednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o zmanjšanju službenih prejemkov.
čl. 1.
Uradniški pripravniki prejemajo svoje službene prejemke v obliki nies.čne plače po draginjskih razredov in sicer:
A.
V strokah, kjer so zvanja razporejena v o«eni skupin: v prvent draginjskem razredu i 1700, v drugem draginjskem razredu 1550, v tretjem draginjskem razredu 1450. — V strokah, kjer imajo zvanja devet skupin: v prvem draginjskem razredu 1470, v drugem draginjskem razredu 1320, v treljem draginjskem razredu 1220. — V strokah, kjer so zvanja razporejena nn deset skupin: v prvem draginjskem razredu 1330. v drugem draginjskem razredu 1180, v tretjem draginjskem razredu 1130.
B.
Poleg plače pripada uradniškim pripravni-' n ikoni tudi rodbinska doklada.
Čl. 2.
Osehnn dravinjska doklada upokojencev, ki so bili upokojeni od t. januarja 1929. do I. aprila 1931. in se jim je pri rešitvi n ureditvi pokojnine npnštevala službena doklada kot podlaga za pokojnino, se zniža la !i% skupnih meselfnih pre-mijskih prejemkov po odbitku rodbinske draginjske doklade.
Določba prejšnjega odstavka velja tudi za oficirje, vojaške uradnike in zn vojaške profesorje, ki so hili upokojeni od 1. oktobra 1929. lota do uveljavitve tega zakona, kakor tudi zn uslužbence državnih prometnih ustanov, ki so bili upokojeni od 1. aprila 1930. do 1. julija 1931.
Čl. 3.
Osebna draginjska dokladn, ki se izplačuje po določbah uredbe o draginjskih dokladah duhovnikov vseh, v ustavi priznanih veroizpovedi, D. H. št. 88900 od 23. junija 1925. leta in njenih | kasnejših dopolnitev, sr iniia in sicer: aktivnim ! in upokojenim visokim dostojanstvenikom za fi"o, | aktivnim župnikom pn za 57».
Cl. 4.
Nagrade dnevničarjev in honorarnih usluž- j liencev se znižaio za 5% njihovih brutto dohodkov. j To znižanje velja do uredbe, ki bo izdana v smislu čl. 166 zakona o uradništvu z dne 31. tnarca 1931 in čl. 272 zakona o državnem prometnem osob:y z dne 22. junija 1931.
Cl. 5.
Vse spccijalne nagrade in vse spccijalne do- j klade k plači v denarju in ostali honorarji, ki se I
izplačujejo na kakršnikoli osnovi, se znižajo m
C O/ J/O'
Dotacije in tantijeme na kakršnikoli osnovi se znižajo za 10%.
Sedanji prejemki poedincev, stalni ali začasni, ki se izplačujejo iz dr/avnih sredstev v državi ali v inozemstvu, kadar niso pokojnine, narodna priznanja ali invalidnine, se znižajo za' 6%, na podlagi posebnega odloka pristojnega ministra pa tudi preko tega odstotka.
Zneski, določeni ]>o določbah prejšnjih odstavkov, se nc smejo povečati.
Cl. 6.
Ta zakon dobi obvezno moč 1. oktobra. Tedaj prenehala veljati čl. 23. uradniškega zakona z dni 31. marca 1931 in čl. 23. zakona o državnem pro metnem osobju z dne 22. junija 1931.
Dodatno pojasnilo
Belgrad, 22. septembra. AA. V vrsti odredb, ki jih je izdala kraljevska vlada, da spravi proračun v ravnotežje in da zniža osebne izdatke, je tudi uredba o znižanju prejemkov vseh držav, nih nameščencev ter častnikov in upokojencev. V to svrho jc bil sprejet zakon o znižanju prejemkov, uredba o znižanje osebnih draginjskih doklad in odlok o znižanju osebnih draginjskih doklad orožniitvu.
Znižanje prejemkov, predvideno s temi odloki, znaša 6"„ skupnih mesečrih prejemkov pri generalih, admiralih, višjih častnikih in višjih uradnikih civilnega reda ter državnih prometnih ustanovah, izvzemši njihove rodbinske draginjske doklade. Pri upokojencih znaša znižanje 5njihovih skupnih pokojninskih prejemkov, izvzemši rodbinske doklade na čin in zvanje.
Po gornjem niso prizadeti pokojninski pra-jemki upokojencev, ki so bili upokojeni po predpisih starega zakona, kakor tudi onih, ki so bili upokojeni po novih zakonih, ker se to znižanje nanaša samo na tiste upokojence, upokojene po novih zakonih, katerim jc pokojninski temelj odmerjen ludi na podlagi službene doklade, odnosno doklade na čin in zvanje. Ti od'oki ne predvidevajo nikakega zmanjšanja prejemkov podčastnikov vojske in mornarice in gojencev vojaikih akademij.
Belgrad, 22. sept. A A. S sklepom prometnega ministra in s soglasjem predsednika min. sveta sta na prošnjo premeščena: Mujo Rune, prometni urad-dnik 8. skupine na postaji Novslti, za prometnega uradnika iste skupine na postajo Karlovac, in Slavko Asenbrener, prom. uradnik 8. skupine na postaji r Karlovcu, za šefa postaje Vrbovec; oba pri di. r^kciji drž. železnic v Zagrebu.
Neresnične vesti o naših obveznicah in o hranilnih vlogah
Belgrad. 22. sept. A A. Ker so se širili razni glasovi v naši javnosti o vzrokih padca kurzov obveznic vojne škode, je finančni minister dr. Gjurič sprejel zastopnike tiska in jim dal tole izjavo:
Popolnnma ncosnovane so vesti » ustavitvi izplačil kuponov obveznic vojne škilile zaradi ukinitve nemških reparacij na podlagi Honvrovega načrta. Izplačilo kuponov in redna amortizacija obveznic vojne škode ter ostalih državnih posojil predstavljata definitivno državno obvezo, ki jo lin
država tudi v bodoče redno izpolnjevala. Sicer pa so sredstva za izplačila prihodnjega kupona obveznic vojne škode ie zdaj popolnoma zagotovljena.
Zato pnmeni prodajanje obveznic vojne škode pn sedanjem neugodnem kurzu utrpeli odvišno izgubo pri papirju, ki ima najboljšo podlago.
Prav tako so izmišljeni in neresni vsi glasovi, da hi država v kakršnikoli obliki hotela izkoristiti zasebne hranilne vloge v denarnih zavodih.
Zanimanje celega 6veta je danes obrnjeno v London, ker je prišla sedaj gospdar. kriza do posebno važne faze, v kateri je smatrala Bank of England za najumestnejše, da v soglasju z angleško vlado ukine svojo obveznost zamenjave svojih bankovcev v zlatu.
Položaj Anglije res ni zaviden. Politika ameriških in francoskih vodilnih bank je povzročila prekomerno kopičenje zlata v Newyorku in Parizu na škodo drugih držav, posebno Anglije kot visoko razvite trgovske države. Tako je vse novo zlato, ki je prišlo na trg, šlo v prej navedeni drŽavi, potem pa še v Holandijo in Švico. Poleg tega (e bila i Bank of England že tudi prisiljena oddajati svo;e zlato za vzdrževanje tečaja funta šteilirga. Tako je samo v juliju t. 1. oddala zlata za 30 milijonov i funtov, v juniju pa za 11.9 milijona funtov. Konč- I no je zlati zaklad banke bil tako majhen, da je bilo skoraj nemogoče oddajati še zlato in Anglija , je morala poseči po inozemskih kreditih, ki sta jih i dali vsaka pol: Francija in Unija. Toda vse kaže, da ti krediti niso zadostovali in je bilo treba po- j seči po radikalnejših ukrepih, ki so predvsem v odpravi zlatega standarda dosegli svo) namen, tako da nima sedaj Anglija zlate valute v ožjem pomenu besede.
Kaj je vzrok angleškim valutnim ležkočam? Naravno je, da je svetovna gospodarska kriza prizadela tudi Anglijo kot največjo trgovsko državo sveta. Ne bori se pa samo Anglija za vzdrževanje svojega funta, ampak tudi druge države. Poglejmo samo v naše sosedstvo, Nadalje so cele vrste držav v Južni Ameriki in Avstralija doživele padec svojih valut. To danes ni osamljen gospodarski po- ; jav, pač pa čutijo to vse dežele. Veliko važnost je treba seveda pripisovati dejstvu, da je zlato nepravilno razdeljeno in se kopiči v nekaterih državah. To nam potrjuje tudi de'stvo, da |e danes krogotok kapitala v velikem svetu ponehal. Kapital je zelo občutljiv in prenese tudi najnižjo obrestno mero, samo da jc ua varnem. Anglija pa ni več ono, kar je bila pred vojno. London je bil vča-lih najvažnejši trg kapitala za ves svet. London ie bil središče posebno za kratkoročne kapitale. Teh pa danes ni na trgu. Največ povoda za krizo pa je {otovo dalo dejstvo, da se je angleški denar pre-re£ eksponiral za Srednjo Kvropo London je dal velike zneske kratkoročnega kapitala Nemčiji, bil je angažiran ▼ Avstriji, kateri je še meseca maja dala Bank of England 150 milj. lilingov kredita, katerega bo treba v kratkem vrnili. Ker je angle-Iki denar v Nemčiji »zmrzni'.«, to sc pravi, da ga Nemci ne morejo takoj vrniti in ker je splošno nezaupanje doseglo velike dimenzije, so začele še druge države, ki so imele v Londonu kratkoročne aaložbe, dvigati denar, predvsem Francija. Posledice so se pojavile pri tečaju lunta, ki je naravno moral popustiti.
Sicer pa niso več daleč časi, ko funt ni bil na zlati pariteti. Po vojni je zelo padel tn decembra 1920 je notiral dolar v Londonu 3.49; šele leta 1925 je funt narastel tako, da se je pribtižal zlati pariteti, ki znaša 4.87 (dolarja za fiuit).
Da Anglija ni več ona dežela kakor pred vojno in funt šterling ni več »kralj valut«, katero mesto je moral odstopiti dolarju, je pa pripisovati največ temu, da doživlja angleško gospodarstvo težke strukturne izpremembe, ki odsevajo tudi v politiki.
Angleška plačilna bilanca je danes zelo pa~ »ivna. Mnogo kapitala ne prinaša več obresti, njene ladje ne prevažajo več za ves svet blaga, pač pa jih na stotine počiva v angleških lukah. Angleški izvoz trpi radi tega, ker se je povsod, zlasti pa v angleških kolonijah osnovala domača industrija. Zato ima Anglija v svojih treh osnovnih industrijah: železo in jeklo, premog in tekstitlje na sto-tisoče brezposelnih, za katere doprinaša žrtve že leta in leta ostalo gospodarstvo. Tudi nove industrijske panoge (avtomobili, kemikalije itd.) niso nadomestilo za odpad starih industrij. Drugod so se industrijski obrati racionalizirali, angleška industrija je pa stara in prodaja svoje stroje. Z novimi, najmodernejše opremljenimi industrijami stare angleške industrije ne morejo konkurirati in davčno breme je v Angliji težje kot v Ameriki. Milijoni brezposelnih kažejo, da so se izvršile v angleškem gospodarstvu velike strukturne izpremembe. Končno trpe tudi najboljši odjemalci angleškega blaga: angleške kolonije, katerih produkcija je r glavnem usmerjena na agrarne proizvode in industrijske si-rovine, ki danes nimajo nobene cene.
Angleška kriza je nov dokaz, v kako težkih časih je danes V6e svetovno gospodarstvo, saj so perturbacije na dnevnem redu v državi, ki je v marsičem vzor drugim in katero so smatrali splošno za dovolj močno, da sama prebrede krizo.
Belgrad. 22. sept. I. Prosvetni minister je podpisal ndlok, pu katerem sc je uršulinskemu zavodu v Ljubljani podelil, praviia javnosti.
Belgrad, 22. sept. 1. Današnja >Pravda* prinaša iz Sarajeva: V teku včerajšnjega popoldne in današnjega dne je obiskal Sarajevo minister dr. Srskič, ki je imel nekaj razgovorov z najuglednejšimi meščani. Minister ostane danes še v Sarajevu, nakar odpotuje v Belgrad.
Belgrad, 22. sept. AA. Dovoljena je četrtin-ska vožnja na vseh državnih železnicah in državnih ladjah našim dobrovoljcem in njihovim rodbinam za udeležbo pri proslavi 15. letnice ustanovitve prve srbske dohrovoljske divizije v Dobrudži 3. in 4. oktobra v Beigradu. Popust ho veljal od vštetega 29. septembra do 8. oktobra t. 1.
Belgrad. 22. sept. A A. Dovoljena je četrtin-ska vožnja 11,1 drž. železnicah udeležencem pravniškega kongresa, ki se bo vršil v Skoplju 4., 5. in 6. oktobra t. 1. Razen tega jc dovoljena četrlin-ska vožnja tudi za izlete pravnikov po južni Srbiji od vštetega 1. do 15. oktobra t. L
Sodelovanje Fm^rsj^ in Amerike
Pariz, 22. septembra. AA. Uradni komunike pravi, da je veleposlanik Združenih držav obiskal p.cdsednika francoske vlade Laiala. Veleposlanik Edge je povabil Lavala v imenu predsednika Ho-ovra v Wasliinglon. Predsednik francoske vlade se je zahvalil za povabilo in je izjavil, da bi bil razgovor o vseh velikih vprašanjih, ki so sedaj na dnevnem redu, prav na mestu. Rešitev teh vprašanj je mogoča predvsem z direktnimi razgovori.
Čeprav predsednik francoske vlade Laval še ni dal definitivnega odgovora, smatra tranccsko časopisje, da ho Francija sprejela povabilo Hoovra.
Pariš, 22. sept. ž. Službeni [niziv predsednika
Hooverja, ki je bil včeraj predan j>o angleškem posltinilcu Edgeu, sc zelo simpatično komentiru v jutranjih listih. »Matin« povdarja, dn jo prvikrat, da predsednik Združenih držav službeno poziva šefa inozemstva vlade. Tn korak bo učvrstil prijateljske zveze obema republikama. To dobiva poseben značaj ravno sedaj, ko stoji ravnotežje vsega sveta na igli. Konferenca obeh državnikov lin prinesla važno sklepe glede ureditve sigurnosti in sodelovanja svetovnega gospodarstva.
Kclio de Pnrb je zvedel, da bo potoval Laval v Wnshington med jiolovanjeni v Berlin iu otvoritvijo francoskega |iarlamenla, lo je 12. nov.
Dunajska vremenska napoved: Hladno vreme bo trajalo dalje. Spremenljivo oblačno V severnih Alpah tu in tam še dež.
Potres na Japonskem
Tukio, 21. sepl. AA. Včeraj zjutraj so tu za-belelili močan potres. Največ škode je biln t okraju Saitama. Po dosedanjih vesteh je bilo ubitih 9 ljudi in več sto ranjenih. V mestih Knnos« in Kumagae sc je podrlo več hiš. V Tokijn je napravil potres precejšnjo škodo.
VCcllington, 22. sept. ž. Na obeh otokih Nove Zelandije sc je čutil včeraj ponoči ob 1.10 precej močan in dolg potres, katerega epicenter leži najbrže v llavvkcs zalivu.
Funt v Zagrebu
Zagreb, 22. sept. i. Po ponedeljku je notirala deviza London v Zagrebu v prostem prometu 222, v torek pa ni bil zabeležen noben službeni tečaj na borzi. Bili pa so privatni zaključki po 235. Popoldne je bil tečaj v prostem prometu 260.
Proti pekom in mrsariem
Zagreb, 22. sept. ž. Danes ob 10 dopoldne se je vršila seja mestnega načelstva, tržni odsek, na kateri se je ugotovilo, da je policija iu mero. dajno sodišče postopalo jiroti zagrebškim pekom in mesarjem radi raznih prestopkov ter jih obso dilo na visoke denarne globe in zaporne kazni.
ČSR štedi
Praga, 22. sept. tg. »I.idove Noviny« poročajo, da se je češkoslovaški vladi posrečilo, prihodnji budžet zmanjšati za 620 milijonov Kč.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno in hladno, nestalno.
London se je pomiril
Borza zopet otvorjena
London, 22. sept. tg. Kakor objavlja danes predsedništvo borze olicielno, se bo jutri, v sredo zopet otvorila. Ta sklep je prišel nenadno, ker so banke in zastopniki borz mnenja, da bi bilo primerneje, par dni počakati, da se javnost pomiri. Bojijo se splošno, da ne bi zopetna otvoritev borze na vseh trgih privedla do velikih nazadovanj kurza. Računa se s tem, da bo padel kurz funta v splošnem za okoli 20% do 25%. Današnja odredba finančnega ministrstva, ki prepoveduje nabavo deviz za spekulativne svrhe, je popolnoma naravna in nc pomeni začetka omejevanja deviznih poslov. Nominalne cene funta so nasproti Nevv-yorku 4.175, Parizu 105, Bruslju 30, Curihu 21.5, Berlinu 18, Amsterdamu 1.25. Neolicielna londonska poulična borza pa kaže v splošnem zboljšanje za 1%.
London, 22. sept. tg. Londonski listi so o poteku prvega dne novih valutarnih odredb zelo zadovoljni. Glavni del konservativcev je za to, da sc država vrne k normalnemu zlatemu standardu, in izraža svoje zadovoljstvo, da je nova odredba določena samo na šest mesecev in da je povzročila vsaj to, da so nove volitve nepotrebne, ker bodoči razvoj funta predstavlja prav za prav zaščitno carino. Desno krilo konservativcev pa zahteva, da se Anglija nikdar več ne vrne k zlatemu standardu in da se narod nikdar več ne sme pribiti »na križ zlata«. Ponoči so sprejeli celo resolucijo, v kateri ponujajo MacDonaldu vodstvo konseiva-tivcev v »tarifnih volitvah«, o katerih trdi »Daily Express«, da bodo po štirih tednih. »Daily Herald« podčrtava včerajšnjo opazko Hendersona, da valutna reforma izpodkopava vso zgradbo pravkar sklenjenega bilančnega in varčevalnega zakona, ker je cilj zasilnega proračuna in njegovega varčevanja samo to, da se funt ohrani na zlati podlagi.
Ker je MacDonald ta argument videl že naprej, je že včeraj v poslanski zbornici napovedal, da bo vlada prejemke učiteljev, policije, mornarjev in vojakov še enkrat revidirala, in sicer radi manjše vrednosti funta in višjih cen blaga. Kljub temu je izjavil Henderson, da delavska stranka ne bo proti zasilnemu zakonu. V poslanski zbornici se je debata zavlekla do 1 ponoči, dočim so poslanci zgornje zbornice, v kateri je bilo zbranih komaj ducat lordov, v štirih minutah opravili prvo
čilanje, potem pa takoj tudi drugo in tretje čitanje.
Kanadska vlada je sklenila, da bo svojo valuto še nadalje pustila na zlatem standardu, in tudi irska vlada je izjavila, da zaenkrat noče na valutni bazi irskega funta ničesar spremeniti.
Padec funta ne bo imel katastrofalnih posledic
London, 22. sept. AA. Prvi dan po ukinjenju
zlatega standarda je minul po vsej Angliji popolnoma mirno. Bančni posli so se razvijali normalno in nikjer ni bilo panike. Tudi danes ostanejo borze zaprte, da preprečijo prodajo vrednostnih papirjev od strani inozemcev.
Časopisi so zelo zadovoljni, da je inozemstvo lako mirno sprejelo odredbo angleške vlade.
Snoči je govoril zakladni minister Snovvden po radiju. Minister je uvodoma naglasil, da ukinitev zlatega standarda ne bo imela katastrofalnih posledic. Funt nikakor ue bo delil usode nemško tnarke ali francoskega franka. Za »o ni nobene nevarnosti. Težko bi bilo, če bi prišlo do teh dogodkov, ko je Anglija imela v proračunu velik deficit. Tedaj bi bil položaj angleškega funta zelo resen, ker bi si morala vlada izposoditi velike vsote, da zadosti svojim obveznostim.
Našla bi najbrž zelo težko posojilo in bi bila primorana pomagati si z inflacijo. S tiskanjem novih bankovcev bi zašla angleška država v stiske, iz katerih bi se zelo težko rešila. Za to pa sedaj ni nobene nevarnosti. Angleški državni proračun je v ravnotežju kakor nobeden na svetu. Zato ni nobenega razloga za nezaupanje v angleške finance.
Da je Anglija ukinila zlati standard, ni njena krivda, temveč so (o zakrivile druge države, ki so zašle v velike težkoče in dvignile v Angliji velike količine zlata. Padec funta ho imel za posledico, (la bo morala Anglija nekoliko dražje kupovati potrebna živila in surovine, ki jih dobiva iz inozemstva. Vendar se to blago ne bo toliko podražilo, da bi bilo ljudstvo preveč oškodovano. Vlada je dognala, da so prodajali funt večinoma na račun inozemstva.
Angleški kapital ni šel iz države. Posledica suspenzije zlatega standarda bo, da bodo morali inozemcl, ki bodo hoteli svoj denar, sprejemati manvredne funte in tako nositi izgubo.
Angleška vlada obžaluje to dejstvo. Vendar se zaveda, da je storila vse, da to prepreči. Naložila je angleškemu narodu velika bremena, da spravi državni proračun v ravnotežje. Tako je odvrnila od sebe očitek, da je zakrivila padec funta. Za angleški narod ni nobene nevarnosti, da izgubi svoj v bankah in hranilnicah naloženi denar.
Dalje je Snovvden svaril javnost pred nakupovanjem živil. Dejal je, da ima Anglija živil v izobilju. Angleška vlada bo vse storila, da izboljša gospodarsko stanje države. Proučevala je že dolgo časa vprašanje razdelitve zlata iii predlagala konferenco, ki naj olajša sodelovanje emisijskih bank. Anglija je nadalje pripravljena sklicati svetovno gospodarsko konferenco.
Francija kljubujte vsem viharjem
Berlin, 22. sept. A A. Nemško "asopisje naglasa v zvezi z angleško krizo, da je francosko stališče med velesilami zelo močno, ker ima Francija skupno x ameriškimi Združenimi državami skoro vse zlato sveti.
Pariz, 22. sept. AA. Minister financ je po posvetu s finančniki odredil, naj ostanejo francosko borze odprte ne glede na odlok angleške vlade o ukinitvi zlatega standarda.
Pariz, 22. sept. AA. Čeprav je bila danes edino pariška borza odprta med vsemi evropskimi borzami, jo poteklo poslovanje na njej popolnoma normalno. Angleški funt ni kotiral.
Odmev padca funta
Berlin, 22. sept. AA. Nemška narodna banka je zvišala privatni eskont na 8%.
Praga, 22. sept. tg. Češkoslovaška narodna barka je sklenila na izredni seji, da z jutrišnjim dnem vzviša lombardno mero od 6 na 7%, za ostale vrednosti pa od 6'A% na TA%. V razlogih se navaja, da se je izvršilo zvišanje eskomptne mere v dovoljenem okviru, da se preprečijo eventualne posledice valutarrih razmer v inozemstvu.
Milan, 22. sept. tg. Tudi pri milanskih devizah je padanje angleškega funta povzročilo popolno desorientacijo. Kupčije mirujejo skoro popolnoma. Med povpraševanjem in ponudbami je velika napetost.


tš&iia?
Japonske čete okupirajo | Rusi'« namerava zasesti
krai za kra;em
Tokio, 22. sept. Japonske čete so zasedle 21. t. in. zvečer drugo glavno mesto južne Mandžurije Kirin, ki leži na železniški progi iz Čan-huna na Kirin. potem ko so japonski vojaški aeroplani metali manifeste narodu, ki naj razložijo vzroke okupacije.
Vrhovni poveljnik v Koreji general Ilajaši jc poslal v Mandžurijo mešano brigado, ki jo smatra za potrebno, da se ščitijo interesi Korejcev, japonskih podanikov v južni Mandžuriji, predvsem v okraju Kientao. O toni je obvestil vrhovni generalni štab in vlado v Tokiu. Japonska vojašku Io-tala so bombardirala iu s strojnicami obstreljevala mesto Hsinmiutien in druge kraje, kjer so bile zbrane kitajske čete.
London. 23. sept. Vesti, ki so prispele do sedaj semkaj, bodisi iz Tokia bodisi iz Pekinga, si nasprotujejo. Zdi se pa. da so spopadi ob juino-mandžurskki železnici med kitajskimi in japonskimi četami bili veliko bolj re-ni, nego se skusu naslikati v oficielnih japonskih poročilih. Zdi se, da je v nasprotju z znanimi instrukcijami kitajske vlade, ki je sklenila, da se Japoncem ne bo upirala, odšla ena kitajska divizija proti Kientanu in da je zaradi tega prišlo do precej hude borbe. Japonci tudi trdijo, da so Kitajci na mand/tirsko-korejski meji metali bombe na neko japon-ko železniško postajo. Tudi v letn slučaju gre za akcijo, ki so jo pod vzele čete same, katere ne ubogajo svojegn poveljstva.
Ki talci beže
Kar se tiče zavzetja Kientao, ki leži na meji Tr.ed Korejo in Mandžurijo, pravijo Japonci, da .-» Kitajci v>e Korejce v tem mestu poklali in potem canetili požar. Japonci so bili prisiljeni, dn mesto «a vzamejo.
Sedaj se kitajske čete skupaj s kitajskimi beženci naglo umikajo iz Mandžurije in so vsi vlaki napolnjeni Kitajcev iu njihovega imetja. Fšaloni si sledijo tesno drug za drugim. Japonske čete so zasedle vse kraje v Mandžuriji v največjem redu iu povsod kontrolirajo uprave kakor tudi telegralične zveze.
Japonski se z odpoklicom čet ne mudi
Kar se tiče kitajske note, ki zahteva od japonske vlade, da naj svoje čete iz južne Mandžurije lakoj odpokliče, so v Tokiu mnenja, da spričo začasnega značaja, ki ga ima odpošiljatev japonskih čet v južno Mandžurijo, sploh ni dvoma o tem", da se bo oni del čet, ki je bil odposlan : izključno« v svrho, da ščiti življenje in imetje Korejcev, odpoklical, kakor hitro bodo pravice Korejcev in japonskih podanikov ter pravim Japonske v Mandžuriji sploh popolnoma vpostavljene iu znslgtiranc. Zalo seveda o prenagljenem odpoklicu ne more biti govora.
Narodno žalovanje
Ka ukine, 22. sepl. Narodna vlada je odredila žalovanje po vsej državi. Zastave bodo visele, ovito z žalnim trakom, vsa zabavišča pa bodo za-tvorjetia.
severno Mandžurijo
Precejšnje vznemirjenje povzroča vest. da jc na progi vzhodnokitajske železnice, ki je last llu-sije, eksplodiral nek osebni vlak. Podrobnosti manjkajo zato, ker so brzojavne zveze zaradi konflikta z Japonci pretrgane. Kitajski krogi domnevajo, da utegne biti ta eksplozija nalašč pro-vorirana zato, da bi sovjeti dobili povod, da zasedejo severno Mandžurijo, zakar se jim nudi lepa prilika. Sovjeti se bodo pač sklicevali nn japon-
sko akcijo, ki da jih sili, da svoje interese zaščitijo proti — japonski nevarnosti ..
Japonska pomriue Rusro
Zagreb. 22. septembra. AA. Današnji Večer priobčuje brzojavko iz Moskve, da je japonski poslanik posetil Karahana in mu izjavil, da sovjetska Rusija nima povoda biti vznemirjena zaradi nustopa Japonske na Kitajski. Japonski gre za to, da zaščiti svoje pravice.
Sovjetsko časopisje je zelo nezadovoljno z dogodki in smatra, da bo Japonska to priliko izrabila za gradnjo novih strateških železnic.
te
lepotici radikalno postopajo
Platonični poziv Društva narodov
Ženeva, 2. sept. Ig. Kitajska tožba, ki jo je dunes vložil pri Svetu Zvezo narodov kitajski deli gat dr. Alfred Sze. se opira na dve brzojavki, ki ju je dobila kitajska delegacija iz Naukinga in ki naštevata celo vrsto dogodkov o japonskem postopanju, med drugim tn. da so Japonci zasedli /clcznico od Kirina do ( lian icun-a iu nastavil v Kirinu ze 130 uradnikov južnoti adžttrsko železnice. da prevzamejo vodstvo te proge. Japonci so porušili ali zasedli vse »veze, tako tla moro kitajska v lat'a le težko dobivati poročila Japonci so zaplenili lokomotive in varane železniško družbe. V Mukdenu so Japonci arctiiall člane zaiasnc vlade in zasedli stanovanje ,7cnera'a Cangsulijanga. Mesto t angču je -koro popolnoma razdejano. Skupno •levilo kitajskih smrtnih žrtev znaša voč kakor «00. Ozemlje, ki so ca do sc('aj zasedli Japonci, je večje kakor Anglija z Irsko. Kitajski deleg ti vzdržujejo svoj predlog, naj se ukrenejo potrebni koraki šc pred koncem tega incidenta in naj se obljubi kitajski vlp.di pripadajoče zadoščenje. Nalo je i Igovoril japonski delegat, da je treba vp oštevati naravo pokrajine, v kateri sc razvijajo odhodki, in da vzdržuje Kitajska v Mandžuriji 200X00 vojakov, dočim ima Japonska tam po pogodbi samo lO.OOO mož.
Na popoldanski seji jo podal japonski delegat izjavo, v kateri soglaša s plemenitimi čuvslvi , katere je karakteriziral lord Boberl Cccil. Japonska ima v Mandžuriji milijon svojih državljanov in investicije v vrednosti 2 milijard jenov. Japonska ima v Mandžuriji pogodbene pravice, loda že več let obstojajo med japonsko in kitajsko vlado problemi, za katere se do sedaj ni našla nobena rešitev. Kitajski delegat jc vztrajal pri trditvi, dn se položaj v Mandžuriji vsak dan vidno slabša. Od-goditev, ki jo zahteva japonska delegacija, bi morala bili čim krajša. Predsednik Sveta Zveze narodov Lerroux je predlagal da ga Svet Zveze narodov pooblasti, da sme poslati nujen apel kitajski in Japonski vladi, naj sc vzdržita vsake akcije, ki bi mogla situacijo poslabšati, In da poskusi, da potem skupnih posvetovanj z zastopniki Kitajske in Japonske najde primerna sredstva, da omogoči : obema vladama takojšnjo ttmaknilev čet. Dalje se I je predlagalo, da se zapisniki vseh sej Sveta Zvezi narodov in listine o tem vprašanju v svrho informacije pošljejo vladi Združenih držav. Utemeljujoč ta predlog, je izjavil dr. Curtius, dn Svet Zveze narodov ne muc ostali pri leni prvem koraku. Tudi francoski delegat Masslgli je naglašal, dn ima Svet I Zveze narodov velik interes na leni, da sc raz-
prava ne odgodi predolgo, delegati Norveške, Italije in Poljske pa so izrazili upanje, da se bo spor hitro in mirno rešil. Kitajski delegat je pristal na te predlogu ler izrazil upanje, da bodo sledili temu koraku nadaljni konkretni akti Sveta Zveze narodov.
Japonski delegal jc nato izjavil, da ne more reči, ali bo mogel do jutri dobiti potrebne instruk-cije svoje vlade. Resolucija je bila sprejeta.
London. 22. sept. tg. Japonske čete so zasedle mesto Kirin, severno od Mukdena. V japonskem ministrskem svetu so nastala nasprotstva med zunanjim in vojnim ministrom, ker skuša japonski kabinet sovražnosti lokalizirati, dočim zahteva vojni minister nova ojačenja.
Ženeva, 22. sept. tg. Do poznega večera je trajala tajna seja delegatov Sveta Zveze narodov, in sicer delegatov Nemčije, Francije, Anglije in Italije z zastopniki Japonske in Kitajske. Delegati so pozvali kitajsko in japonsko vlado, naj se vzdržujeta vseli dejanj, ki bi utegnila ntežkočiti položaj v Mandžuriji ali prehiteti mirno ureditev vprašanja. V tem smisln sta bili poslani dve brzojavki nn Kitaj-ko in Japonsko.
Uspeh trošarine v avgustu
Belgrad, 22. septembra. A A. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdelal primerjalni pregled pobrane državno trošarine za mesec avgust 1031. Po leni pregledu se je plačalo:
Trošarine: meseca avgusta 1931 je bilo plačane državne trošarine 72,440.724.77 Din, v proračunu pa jo bilo predvideno 00,917.606.60 Din. Torej Je bilo meseca avgusta trošarine več plačane kakor jo bilo predvideno za 5,524.058.11 Din.
Meseca avgusta 1930 je. bilo plačane državne trošarine 00,702.270.04 Diti. Meseca avgusta 1931 je bilo plačane trošarine za 5,738.454.13 Din več kakor lani v istem mesecu.
V	prvih petih mesecih proračunskega leta 1931/32 je bilo plačane državne trošarine 318 milijonov 156.074.81 Din, predvidene je bilo 334 milijonov 583.333.30 Din. Torej je je bilo plačane manj 10,527.258.49 Din. V prvih petih mesecih proračunskega leta 1930/31 je bilo plačam} državne trošarine 340,482.743.55 Din. Razlika v primeri s plačano trošarino v proračunskem letu 1931/32 znaša^ torej 22,326.668.74 Din.
Takse: meseca avgusta 1931 je bilo plačano splošnih taks 70.088.255.84 Din, proračun pa jih je predvideval 78,458.333.33 Din. — Meseca avgusta 1930 je bilo splošnih taks plačano 75.819.789.94 dinarjev. Vozarinskih taks se je leta 1931 plačalo 25,717.000.08 Din, leta 1930 pa 25,566.388.09 Din. Skupno je bilo plačano meseca avgusta 1931 splošnih vozarinskih taks 05,804.261.02 Din, proračun pa jih je predvidel 103,766.666.66 Din. — Vozarinskih in splošnih taks je bilo meseca avgusta 1930 plačano 101,380.166.93 Din. .Razlika med plačanimi splošnimi in vozarinskimi taksami v primeri z 1. 1930 je za 5,581.917.01 Din manj.
Splošnih taks se je v prvih petih mesecih proračunskega leta 1031/32 plačalo 361,458.010.83 dinarjev, proračun pa jih je predvidel 302 milijonov 291.666.65 Din. V prvih petih mesecih proračunskega leta 1930/31 je bilo plačano splošnih taks 383,806.229.93 Din. Vozarinskih taks je bilo v prvih petih mesecih proračunskega leta 1931/32 plačano 126,019.449 Din, proračun pa jih je predvidel 125,441.666.65 Din. Skupno je bilo v prvih petih mesecih proračunskega leta 1931/32 plačano splošnih in vozarinskih taks 489,477.468.05 Din, proračun pa jih je predvidel 518,833.833.78 Din. Torej jih je bilo plačano za 29 milijonov manj.
V	prvih petih mesecih proračunskega ieta 1930/31 se je plačalo splošnih in vozarinskih taks 511,713.192.36 Din, torej za 22 milijonov več nego letošnje proračunsko lelo.
Rusi a odklan'a vabilo
Moskva, 22. sept. tg. Litvinov je odklonil brzojavno povabilo na sejo 3. komisije Zveze narodov, ki razpravlja o Skandinavskem predlogu za premirje med razorožitveno konferenco, češ, da je rok prekratek, tako du nc more odposlnti delegata.
Delniške družbe v CSR
Praga. 22. sept. 1. Delniške družbe v Češkoslovaški se razvijajo že nekaj 10 lelij. V nekaterih področjih vladajo skoraj izključno le delniške. Na Češkem je skupno 1055 domačih delniških družb s kapitalom 7262 milj. leč in z rezervnim fondom od 9 miljard 701 milj. kč. Od tega je v preteklem letu 781 delniških družb z vpisanim kapitalom od 6 miljard 178 milj. kč imelo dobička brez prenosa na predhodna leta 805 milj. kč. Z druge slrani je zopet 250 češkoslovaških delniških družb izgubilo 355 milj. kč. V aktivnih družbah znaša zaslužek 13.4%, pri pasivnih društvih pa znaša izguba akcijskega kapitala 30?o. Na račun divi-deud jo preteklo lelo izplačanih 017 milj. kč, v rezervni fond pa je položenih 112 milj. kč. Po podatkih, imajo največje dobičke družbe, ki izdelujejo stroje in orodje.
Blejski tu*nir
Bled, 22. septembra.
Danes so se igrale samo viseče partije. Pire se je v zelo zapleteni in težki poziciji dobro znašel in dosegel remis kljub temu, da je imel kvaliteto manj. Kashdan je imel dve lahki figuri in enega kmeta, kar jc bilo proti Pircovemu stolpu in dvema kmeioma premajhna premoč, da bi mogel doseči več kot remis, in mojstra sta «c že dopoldne zedinila za remis.
Druga je bila končana partija med Stolzem in Vidmarjem. Vidmar ni imel izgledov za remis, ker je imel figuro manj. Stolz je svojo premoč kmalu uveljavil in Vidmarja prisilil k preda'1.
Partija Aataloš—Colle jc bila remis. Astaloš je moral dati kvaliteto nazaj, nakar |e obdržal kmeta več, toda v nastali končnici s trdnjavami tega kmeta ni bilo mogoče uveljaviti in partija je ostala remis. Popoldne se je igrala še partija Stolz —Astaloš, katero jc Stoliz dobil. Asialoš je imel zelo stisnjeno pozicijo in Stoltz je prišel v tako pozicijo, da Astalošu partije ni bilo mogoče vel i držati, nakar je moral kapitulirati.
Stanje po 22. kolu: Aljehin 18, Bogoljubov 12Jj, Kashdan 12, Spielmann in Vidmar 11 H, Flohr, Kostič, Maroczy, Niemcovič in Stolz 11, Tartakovver 9!j, Astaloš 9, Colle 8 in Pire 7.
Belgrad, 22. sept. Prepovedano je uvažanje in prodajanje praška Alan za izdelovanje umetnega medu.
Djakovo, 22. sept. ž. Semkaj je prispel bivši dunajski odvetnik dr. Ribar, ki je obiskal svoje prijatelje.
jursko tjudsfvo zahieva nove volitve
Preki sod — Kmetom preti popoln po'om
Budimpešta, 22. septembra, ž. Budimpešta je ponovno dobila izgled nemirnega mestu, v katerem pričakujejo zelo važnih dogodkov. Včeraj so bili po vseh trgovinah nalepljeni ogromni plakati, v katerih policija obvešča prebivalstvo o izrednih ukrepih, ki so bili izdani zgolj zato, da se obdrži red in mir. Na leh plakatih sporoča policija nadalje, da bo pro.i vsem krivi eni postopal preki sod. Pri predsedniku vlade grofu Karolyu je bila včeraj deputncija liberalnih in socialnih poslancev in zahtevala, da se nemudoma skliče parlament ler da sc na prvi seji izda zakonski predlog o lajni volilni pravici. Predsednik vlade je priznal, da je treba sedanji volilni zakonik popraviti, v pogledu roka pa ni mogel dali nobenih izjav rekoč, da je v sedanjem trenutku Madjarska zaposlena s finančnimi vprašanji, ki so mnogo važnejša kol tajna volilna pravica. Včeraj iu predvčerajšnjim popoldne to bile seje uiinistrskegu cveta, ua katerih l-c je
razpravljalo o gospodarskih problemih. Poscbns veliko skrb povzroča vladi okolnos', da jc žitni (ksjnrt popolnoma prenehal. Za-.uili tega preti mad.iarskcmu poljedelstvu popoln polom. Opozicija vstraja posebno na svoji zahtevi, da se vsa najbolj važna vprašanju ne smejo reševali v odboru 33 In da ta odbor ne sine izdajati raznih važnih uredb v obliki zakonov. Opozicija zbira podpise, da se lakoj skliče parlament in prepričana je, du ho dobila zalo potrebne podpise.
V vladnih krogih so še vedno zelo zaposleni z delom zaradi izvršenega atentata v Biatorbagyu, ker nezadovoljstvo naroda vendo bolj narašča in ker ves ogromni policijski aparat še do danes ni prišel do nobenih rezultatov. Policija je izdala danes poročilo, v katerem pravi, da je sedaj prišla na pravo sled za atentatorji. Preiskava' se vodi na novi bazi i" policija upa, da jo bo pripeljala do us^ohtv,
Naši v Franciji
CiMsnes MetM, 16, septembra 1981.
Sporočamo Vam žalostno novico, da je včeraj dopoldne v našem rudniku smrtno ponesrečil Jože A n I o 1 o v i č, doma iz Brežic in star komaj 30 let. Neverjetne mase rude so se podsule od strani in ga pokopale pod seboj tako da so imeli tovariši veliko dela, da so jih na njem razbili ker ga drugače niso mogli potegniti ven. Bil je ves zmečkan, vendar še živ. Govoriti seveda ni mogel več, samo to je potrdil, da ga še ne boli preveč. Na poti v bolnišnico Hayange je izdihnil. Naj v miru počiva!
—	Isti dan popoldne je zadela malo slovensko kolonijo, ki šteje komaj 25 naših delavcev, druga nesreča: Anton Centa si je zlomil na delu nogo. Nemudoma so ga odpeljali v bolnišnico Hayange, kjer mu želimo hitrega okrevanja. — Ker gre v tretje rado, nas je zadel isti dan še odpust. Na razglasni deski smo brali, da je odpuščenih 60 delavcev, med njimi trije Slovenci. Naš položaj se hitro slabša. Naša bodočnost je temna. — Smrt zadnje mesece med Slovenci sploh bogato zanje.
V	sosednjem Aumetzu sta umrli dve slovenski ženi, Jožefa Kokol, ki zapušča možu 7 nepreskrbljenih otrok in Marija Aškerc, dobro znana tudi našim izseljencem v Nemčiji. V Nancy je umrl za jetiko bivši predsednik Slovenskega društva v Tucquegnieux, Ljubljančan Franc Kocjan, v Moutiers pa Franc Muhi č. Gospod, daj jim večni mir in pokoj I — Pa tudi drugih nesreč ne manjka. To minuto slišim, da je danes popoldne konj tako nesrečno udaril 8 letnega Erženovega Stanka, da so ga morali nemudoma odpeljati v bolnišnico. Njemu in družini želimo, da bi prjdni malček čim preje in čim bolj temeljito ozdravil.
—	Če ste 6e pritoževali pri Vas doma zaradi velike suše, smo pa trpeli tu zaradi prevelikega dežja.
V	avgustu smo imeli komaj štiri lepe dni. Časopisi so poročali, da je padlo štirikrat toliko dežja, kakor navadno. Videli smo, kako je kmetom na primer pšenica kalila, ko so jo mlatili, ker je ni bilo mogoče posušiti. No, sedaj so se že začeli malo lepši dnevi. Da bi le ludi držali in pustili ljudem skopati krompir. V teh težkih in negotovih časih so si namreč skoro vse naše družine najele polja, ker moževa plača komaj zadošča za prehrano družine, če je kaj bolj številna.
Merlebach-Frejrcning, Francija, 6. sept.
Za žalostjo pride tudi veselje! Tako se je zgodilo tudi pri nas, slov. izseljencih. Zapustil nas je naš slov. dosedanji duhovnik g. Anton Hatner, ki je bival skoro tri leta med nami in se vrnil v domovino, ki je pa poslala novega moža duhovnika, g. Silvestra Skebe-ta. — Za slovo staremu in pozdrav novemu gospodu, je sklicalo tukajšnje društvo sv. Barbare vse svoje članstvo in druga naša jugoslovanska društva iz okolice. V nedeljo 6. septembra ob 3 popoldne so začeli prihajati naši ljudje od vseh strani. Ob pol 4 sta, živahno pozdravljena, stopila v dvorano oba gospoda. V imenu društva ju je nagovoril predsednik g. Viktor Mol ara. Dve belo oblečeni deklici pa sle podali z. malim nagovorom vsakemu šopek cvetlic, gosp. Hafnerju v slovo, gosp. Skebetu v pozdrav. V imenu fantov se je poslovil tajnik Oblak Ivan, za Jugoslov. kolonijo g. Milan Krlevič, v imenu pevcev iz kolonije Jeanne d'Arc g. Ocvirk. — Ko je nato še g. Skebe pozdravil vse navzoče, ko je recitiral nekatere odlomke iz Župančičeve »Z vlakom« in »Duma« in se v globokih besedah poslovil od svojega duhovnega sobrata, — vse navzoče pa prosil naklonjenosti in ljubezni — so marsikomu stopile solze v oči. G. Hafner se je nato še enkrat poslovil in stisnil vsakemu roko. Očividno je bilo, kako cenjen in priljubljen je bil med nami! Slavnost je posebno tudi povzdignilo lepo slovensko pet}e. — Res smo zgubili svojega duhovnika, kateremu se tem potom še enkrat zahvaljujemo za požrtvovalno delo treh let, dobili pa smo zopet novega, kateremu istotako želimo mnogo uspeha in blagoslova! — Za društvo sv. Barbare: I. tajnik: Oblak Ivan.
Isti dan sta bila I. predsednik Viktor Mol-tara in drugi blag. Anion Škruba odlikovana z diplomo za požrtvovalno delo v prid društva sv. Barbare. — V nedeljo 20. septembra priredi pevsko društvo (slov.) iz kolon. Jeane d'Arc istotam svoj pevski koncert, na katerega je obljubil priti tudi naš jugosl. konzul iz Metza. — S strahom pa pričakujemo bližnje bodočnosti. Ze se šepeta o novih, številnih redukcijah. Bog daj, da to ne bi bilo res.
III'»I
no
Slovenski izseljenci v Freyming-Merlebach ob slovesu g. Hafnerja in sprejemu g. Skebeta.
Planinski dom na Mrzlici -blagoslovljen
Novo
Ze nad 50 let se daje za negovanje zob prednost Sar-govemu Kalodontu. Poleg ostalih odlik je dobil sedaj še novo svojstvo, ki ga nima sicer niti eno drugo zobno čistilno sredstvo in to je učinkoviti dodatek (Sulforicinoleat po Dr. Briiunlichu), kateri odstrani in prepreči zobni kamen, tega povzročitelja mnogih težkih zobobolov.
VCM-0 D O tj j-
Proti zobnemu kamnu
Kmetje si bodo pomagali sami!
Kislo zelje po 2.50 Din.
Ljubljana, 22. sept.
Ljubljančani se še dobro spominjajo ogorčene zeljarske stavke, ki so jo uprizorili trnovski zeljarji spomladi s tem, da so se uprli odloku mestnega tržnega nadzorstva in niso hoteli prodajati kislega po 4 Din, kakor jim je bilo predpisano. Ta zeljarska stavka je imel tudi močan odmev v javni polemiki. Posledica stavke je bila, da je Ljubljana ostala spomladi in sicer ravno v postnem času, brez zelja. Pri vsem tem pa je bilo značilno da javnost v Ljubljani, to se pravi konzunienti, niso te stavke spremljali ravno z ne-simpatijami. Sedaj, na jesen, so trnovski zeljarji sami znižali cene zelju na 4 Din, medtem ko se dobi kmetsko zelje že tudi po 3 Din.
Včeraj je našemu sotrudniku pripovedoval neki kmet iz bližnje ljubljanske okolice, da bo prosil tržno nadzorstvo, naj mu nakaže na ljubljanskem trgu primeren prostor in bo potem prodajal prvovrstno kislo zelje po 2.50 Din kilo. Kmet nam je pokazal vzorec svojega zelja. Prepričali smo se, da je bilo njegovo zelje res prvo-
arr
vrstno. Gotovo je tudi, da bo tržno nadzorstvo ra« do ustreglo želji tega kmeta in mu odkazalo primeren prostor na trgu, kar mu je tudi bilo obljubljeno.
Kmet nam je pravil, kaj ga je napotilo, da se je odločil za ta korak. Neki Ljubljančan mu je namreč v začetku ponujal za zelje v glavah po 1.25 Din za kg. Pozneje je svojo ponudbo znižal na 1 Din zn kg, pa tudi to se je premislil plačati in mu je nazadnje ponujal samo še po 50 par za kg zelja v glavah. Kmet je ogorčen zavrnil kupca: »Kaj se norčujete iz mene?« — «Ne,< je odvrnil la,» le poglejte, saj sem ga kupil drugje res po tej ceni!« — »Tako!«, je dejal kmet, »potem vam pa zelja ne dam niti po 1.25 Din. Bom pa sam ribal!« Kmet je res sam naribal zelje in najbrže ga že jutri pripelje na ljubljanski trg. Pravil nam je, da bo tako več dobil za zelje, kakor pa če bi ga prodal v glavah po 1.25 Din za kg!
Nedvomno je, da bodo temu kmetu sledili še drugi kmetje in bomo imeli tako priliko kupovati res poceni in dobro zelje, kmet pa bo tako dobil 1 mnogo več za svoj pridelek.
Čevljarski delavci proti Bati
Trbovlje, 21. sept.
Blagoslovitev planinskega doma na Mrzlici se Je vršiia v nedeljo ob ogromni udeležbi okrog 2<XX) ljudi. Prihiteli so iz, Ljubljane, Maribora, veliko je bilo Zagrebčanov, največ pa seveda iz bližnje trboveljske okolice. V soboto zvečer je umetni ogenj z vrha Mrzlice oznanjal veliko slovesnost prihodnjega dne.
V nedeljo se je začelo slavijo s sv. mašo, ki
!o je daroval g. duh. svetnik Oaiparit, trboveljski ,upnik. Mod sv. opravilom je svirala trboveljska rudarska godba. Po sv. maši je g. svetnik ob asti-stenci g. kaplana Korbana blagoslovil prenovljeni križ in novo planinsko zavetišče ter imel lep go->or. v katerem je navzočim razložil globoki p<»men molitev, ki se opravijo pri blagoslavljanju novih »tavb. Želel je, da bi v tem novem planinskem lomu na.el vsak planinec veselje in mir, čistost srca in nesebična krščanska ljubezen naj bi vladala v tej lepi novi planinski postojanki. — Nato je pozdravil vse došle goele od blizu Ln daleč pred-
Stiske vsled elementarnih in finančnih nezgod
Liubno, 21. septembra.
Včeraj so hodili po našem Irgu en moški in dve ženski, ki so prodajali razne biblične spise. Menda »o bili kaki agenli znane »liibelforscher-sKe sekte. Znali so lako lepo govorili, da jo marsikdo nasedel in knjige kupil. Čudno je pa, da ljudje lako neumno - babjeverni, da vsakemu frnzerju več verjamejo ko pa tistim, ki jim hočejo le dobro.
V zadnjem poročilu v »Slovencu« o povodnji smo brali, da bo cesta v Solčavo najmanj 14 dni zaprta, a so jo že v teku dveh dni toliko popravili. da je .«i>,tsobna za avtomobilski promet. Pač pa je občinska cesla proti Uaslkam nn petih mestih vsled divjanja potoka Ljubnice lako razdejana, da jo bo težko popraviti, deloma zaradi finančne stiske, deloma pa zaradi terena samega, ker voda sedaj lam leče, kjer je šla prej cesta. Neposredno na drugi strani se jia dviga hrib. Ljudje so popolnoma od reza n I od trga in če bi kdo sedaj umrl, bi ga najbrž niti ne mogli spraviti na pokopališče ali pa le z velikimi težkečami.
Naši drvarji in splavarji precej občutijo današnje mlzerno gospodarsko stanje. Do zdaj so bili vsi zaposleni, dočim je letošnje poletje nad polovico delavcev praznovalo. S strahom gledajo v prihajajočo zimo, kaj bo. Tudi kmetu se ne godi mnogo bilje. Lps prodaja j>od ceno. živina se mu pa sploh ne izplača. Pri takih razmerah je razumljivo, da trpe ludi obrtniki in trgovci in i»Vo rasle v ljudeh od dne do dne obupanost.
sednik trboveljske podružnice SPD g. Heg. Besede veselja in čestitke je izrekel predsednik centrale SPD dr. Pretnar. Stari g. Petrifek iz Žalca se je jiotem spominjal truda, ki so ga imeli Žalčani pred 32. leti, da so postavili ono malo kočico, ki sedaj leži ob novem domu kot kak beraček. Imenovali s ojo po svojem zaslužnem županu Hausenbihlerju, katerega sliko je sedaj prinesel seboj g. Petriček in jo podaril trboveljski podružnici SPD. ki jo bo obesila v sobo v novem domu in dobila ime po I tem zaslužnem možu. Govoril je še dr. Prebeg iz j Zagreba, ki je omenjal, da je vsaka nova planin- I ska koča vir medsebojnega spoznavanja bratov. Pozdravili so še drugi vneli planinci. Vse pa je spravil v dobro voljo g. '/.orznt iz Maribora, ki je ; govoril v verzih in na šegav način opisal pot Ma- | riborčanov na Mrzlico in ludi imena vseh navzočih odličnejših gostov na duhovit način vpletel v svoje verze. Pesem pride golovo v j)osebno spominsko knjigo lega dne, kamor so se vpisali ludi vsi zastopniki društev in drugi gostje. Slavnost se je zaključila v veselem razpoloženju v zadovoljnost vseh.
Tabor hršč. delavstva
Jesenice, 21. septembra.
V nedeljo 20. t. ni. so Krekovci priredili pri Sv. Krit ii nad Jesenicami labor krščanskega delavstva. Ob devetih je daroval sv. mašo g. župnik Krasna. V lepem cerkvenem govoru je poudaril važnost iu zaslužno«! dela. ki mu je dal Čast in ! dostojanstvo Kristus sam in dobi ravno v luč: krščanstva svojo i>ravo vrednost.
Po sv. maši je pred cerkvijo otvoril tabor Ion l.i(nf. Prvi je govoril jeseniški tovarniški delavec Pukšii. V krepkih in stvarnih besedah je orisa! bedo delavstva in njegovo silno borbo za zboljša nje. Delavstvo j>a se ne bori le za trenutno zboli šanje delovnih pogojev, ampak za celotno spre membo družabnega reda. ki mora sloneti na pra vlcl in ljubezni. Krščansko delavstvo bo v leni boju stalo v prvih vrstah zvesto pa|ieževl okrnž nlci »Rerum novarumr.
Nalo je govoril l.angitn Jain o današnjem napačnem ustroju družbe, ki sloni na neprestani borbi in vedni zmago bogatili. Sicer je bila ta borba, od kar obstoji človeštvo, a lako huda. lako nečloveška, lako grozna, kot je danes ni bila nikdar. Kapitalizem je dosegel vrhunec, n zraven njega že rasle njegov olrok — komunizem. Ako jc še danes čas, da zabranlmo strašen izbruh vulkana, ga bomo in moremo zabraniti samo z notranjim prerojenjem vsakega |>osameznika v duhu prvih Kristjanov. To veliko nalogo ima ravno katoliška | akcija. Novo družbo pa bomo ustvarili le r silno borbo proti materializmu. z borbo za pravico, za resnico in popolno svobodo.
Ljubljana, 22. sept.
Po časopisnem poročilu se je zadnjo nedeljo vršil v Belgradu kongres usnjarskih in čevljarskih J delavcev, katerega so se baje udeležili zastopniki iz vseh delov država. Nas pri tem zanima samo najvažnejše vprašanje, ki se je po časopisnih poročilih obravnavalo na tem kongresu: stališče usnjarskih in čevljarskih delavcev nasproti Batinemu nastopanju v naši državi.
Časopisna poročila namreč navajajo, da so usnjarski in čevljarski delavci nn tem kongresu zavzeli stališče za Balo. To pa ni res. Vsaj slovensko usnjarsko in čevljarsko delavstvo je odločno proti Bati, ker se zaveda, da mu potem grozi še slabši položaj, v kakršnem se nahaja danes.
Zanima nas dalje, kdo je na tem kongresu zastopal slovensko usnjarsko in čevljarsko delavstvo. »Slov. Narod« piše, da je usnjarske in čevljarske delavce iz dravske banovine zastopal v imenu Narodno strokovne zveze g. Vladimir Krn-ms. Po naših informacijah ima imenovana organizacija organiziranih prnv malo delavcev usnjarske in čevljarske stroke. Lahko rečemo, da je to število enako ničli. Radovedni smo torej, kdo je g. Vladimirja Kravosa pooblastil, da brez vednosti ostalih organizacij, ki združujejo v svojih vrstah veliko večino, prav za prav vse delavstvo usnjarske in čevljarske stroke v Sloveniji, zastopa na imenovanem kongresu. Usnjarski in čevljarsl<i delavci ga niso pooblastili.
Ko smo to ugotovili, lahko spoznamo, kakšno
vrednost naj ima dotični sklep glede Bate. Ce so tudi ostali zastopniki iz drugih delov države imeli v rokah take legitimacije, kakor jo je imel g. Kra-vos, jiotein kongres sploh ni pomenil ničesar, še manj pa so vredni njegovi sklepi.
Da je vse to res, navajamo protest, ki so ga vložili usnjarji, čevljarji in sedlarji n. pr. Pollakov« tovarne v Ljubljani 15. septembra letos:
Protestiramo proti izdelavi, oziroma ustanavljanju kake tovarne v Jugoslaviji pod firmo Bata ali kake druge firme pod tujim imenom. Apeliramo na oblasti, kakor tudi na vso javnost, oziroma na konzumenie, da prva ne izda dovoljenja, in drngi, da ne kupujejo njih izdelkov. V naši državi je dovolj domačih usnjarjev in čevljarjev, ki smo in ostanemo državljani Jugoslavije. Zato proč z inozemskim tovarnarjem! Domačo narodno javnost pa pozivamo, da kupuje samo izdelke domačih obrtnikov, oziroma izdelke domačih tovarn, ker samo tako je mogoče, da se današnja težka kriza, v kateri se nahaja tudi delavstvo, ublaži, hkrati pa olajša tudi brezposelnost. Pozivamo tudi ostale delavce usnjarske in čevljarske stroke, dalje vse obrtnike teh dveh strok, dn se našemu protestu pridružijo, nas v skupnem boju podpirajo, — ker le s tem pridemo do zmage! Proč 7. Balo!
Tako se je 15. septembra — 5 dni pred tistim kongresom v Belgradu — izjavilo celokupno delavstvo Pollakovih tovarn. In istega mišljenja je tudi delavstvo drugih tovarn, ker se čuti po Bati ogroženega.
Izredno teto iurčhov
Litija, 22. septembra.
Letošnje leto lahko imenujemo leto gob... Dežja in moče je v sedanjem jesenskem času obilo in po izdatni vlagi, iz namočene zemlje poga-
njajo gobe vseh \rsl iz tal, da je kar Veselje in da jih naše kmetsko ljudstvo nabira in dobiva zanj prav lepe denarce. In je prav lako. saj drugih kmečkih pridelkov itak vsled slabe cene ni mogoče vnovčili brez izgube. Tako ljudstvu vsaj gobe nekaj vržejo. To se kolikor toliko pozna tudi v trgovinah in na sejmih, kjer kmetje saj nekaj najnujnejših stvari lahko kupijo.
So družine, kjer so v letošnjem lelu prodali
nad 100 kg gob. katere nakupujejo številni prekupčevalci do 50 Din za 1 kg. Te dni je našel naš slaščičar g. Franc Mohor iz Litije malo nad Bedenom v Pod-entjurju krasnega gobana, ki je meril 40 em in tehtal 2.3 kg. Iz slike razvidite obsežnost tega krasnega jurčka, ki je gotovo v svoji gobji rasti rekorden.
V našem okraju so letošnje leto nasušili in prodali gotovo okoli 50.000 kg gob, za katere so prejeli pridni nabiralci in sušilci redno vsoto do 2,000.000 Din, kar pride v tej dobi velike gospodarske krize gotovo v korist kmečkega gosjio-darstva.
Lovski čuvaj obstrelit lovca
Ljubljana, 22. septembra.
Bilo je lani 13. decembra zjutraj. Posestnik Peter Kuhar je lovil v svojem lovišču v gozdu na Pokovcu divjačino in jo zasledoval do meje svojega revirja, nakar se je obrnil. V tem trenutku je iz sosednjega revirja poči I strel i/, lovske puške, šibre so zadele Kuharja od zadaj v desno stegno ter mu prebili dve žili. Na posledicah le poškodbe je Kuhar 27. januarja letos umrl. Kuharja je bil obstrelit lovski čuvaj Janez Uršič.
Pred sodnikom-poedincem deželnega sodišča s. o. s. Ferdinandom Meralo se je lovski čuvaj Janez Uršič zagovarjal prestopka telesne poškodbe iz malomarnosti. Uršič je priznal, dn je streljal na Kuharja, da pa je bil v to prisiljen, ker so je sicer bilo bati, da bo oni nanj streljal. Domneval je namreč, da je v lovišču divji lovec. Razprava je trajala 3 ure. Prisotni so bili nekateri ljubljanski lovci. Janez Uršič je bil obsojen na 8 mesecev strogega zapora, toda pogojno za 2 leti. Državni ložitelj dr. Fellacher je prijavil priziv zaradi prenizke in pogojno izrečene kazni.
Oiai pravile 9
Zgodilo se je nekje v Sloveniji — kje, je po-iIranska stear. — Vršila se je tombola, navadna, kakršnih je mnogo pri nas. '/.a uspešnost tombole no potrebni ljudje, ki prodajajo tablice. Teh jo dosti in tudi učiteljstvo je zaposleno s podajo. Z večjim ali manjšim uspehom, kakor je pai iznajdljivost posameznika cdruiena s ljudskim razpoloženjem in denarjem. Do sem vse kakor po navadi. Toda la iznajdljivost je našla povsem nova pota za prodajo. Nekdo je sproiil veliko idejo: Tablice naj bi se prodajale otrokom v šoli. Drugi pa je še pripomnil, naj otroci priporočajo doma staršem nakup teh tablic, pa bodo dobili potem kakšen zvezek med letom zastonj. Mimogrede — so to zvezki, katere kupi šolski odbor, rede, občina — za revne učence.
Sporočam Vam to, g. urednik, ker se mi zdi to naravnost sijajna ideja. Ali bi ne kazalo lo upe-Ijati v vse naše šole? Šolski odbori itak porsml kupijo nekaj zvezkov za brezplačno razdelitev. Kako sijajne perspektive se nam odpirajo za razne prodajne in zbiralne akcije, posebno v sedanji veliki krizi.
In vzgojni moment! Splošno poudarjamo, da vam, severni veji jugoslovanskega naroda, manjka praktičnega trgovskega duha, da se ne znamo znajti v vsakem poloiaju. Ali bi ne bil to prvi korak k temu praktičnemu pouku? Če so prizadeti revnejši, ki ne morejo kupiti, pa so prikrajšani pri zvezkih, nič ne škoduje.
Bojim se samo. da ne bi dal iznajditelj te svoje ■iznajdbe patentirati, kar bi splošno razširjenje golovo oviralo. Pa molak je skromen, idealen, poir-tvovalen in kaj takega ne bo storil, zalo bi bilo priporočati drugim listom — posebno Učiteljskemu Tovarišiu- — naj to ponatisne, kur bo gotovo pripomoglo k čimprejšnji splošni izvedbi.
Zborovanje delavske
mladine
Ljubljana, 21. seplembra.
Preteklo nedeljo se je vršil občni zbor Centrale Krekovih družin v dvorani palače okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Na občnem zboru so bile zastopane skoraj vse družine; pa tudi gus'i eo s svojo navzočnostjo pokazali živo zanimanje sa razvoj kulturne organizacije kršcau. delavstva.
Iz poročil, ki so jih pftdali tajnik Koprivec, blagajnik Preželj, Slak in predsednik Langus je razvidno, da jo organizacija delovala v preteklem letu predvsem na nolranji organizacijski in načelni izpopolnitvi. Priredila je več tečajev v Ljubljani in po delavskih centrih. Krekova mladina je priredila tudi devet javnih taborov, kar kaže močno ugilnost za le razmere. Posebno zadovoljivo se gibljejo Borci, ki imajo poseben delovni sistem, povzet iz skavlizma in moderne delovne šole. Priredili so tudi tritedensko taborenje v Martuljku, ki je bilo po udeležbi največje taborenje v Sloveniji.
Občni zbor je sprejel več sklepov in resolucij. Organizacija Krekove mladine je uvedla nov tekmovalni red dela. Skupne duhovne vaje bodo imeli v Domu duhovnih vaj v mesecu marcu. V letu 1932. prirede večji izlet na Češko. Oslali sklepi in resolucije se nanašajo na interno delo organizacije, na versko življenje članov, na sodelovanje s strokovno zvezo in na zadržanje do drugih organizacij.
V novi odbor so bili izvoljeni: ltozman .lože, Slak Jože, Pregelj Franc, Koprive Matic, Rutinar Jože in Culkar Franc, zastopnik škofijskega ardi-narijata je vseuč. prof. dr. Andrej Snoj. V uad-zorstvu pa so Lang.is Jože, Pitako Vilko in Žumer Srečko.	_
Vorope se
Ljubljana
O tržnici na Ljubljanici
Ljubljana, 22. septembra.
O ideji, zgraditi moderno tržnico na Ljubljanici, smo že pred kratkim poročali. Zdaj smo zvedeli glede tega še nekaj zanimivih podrobnosti, ki bodo brez dvoma zanimale vso javnost.
So prav za prav trije načrti, ki ao si v bislvu enaki, razlikujejo se le glede prostora na Ljubljanici. Prvi načrt zamišlja zazidavo Ljubljanice od Marijinega trga do Zmajskega mo9tu. Ta prostor bi bil najidealnejši, iz estetskih ozirov pa ni najboljši. Tudi ue bi bil la prostor toliko primeren zaradi precej nerodnega dovoza. Na vsak način bi bila tržnica na lom mestu Ljubljanice preveč stisnjena, dovoz bi bil mogoč le skozi ozko grio ob sedanjem Prešernovem spomeniku ler na drugem koncu z obeh strani Zmajskega mostu.
Drugi načrl heče zazidati Ljubljanico na obe strani Zmajskega mostu, tako da bi bila tržnica deljena, na vsaki strani mostu polovica. To bi bilo neugodno zaradi kupčije same, ki bi se preveč delila; razen lega bi nastala promelna ovira zaradi mos u iu ceste.
Vsled tega nameravajo inicijatorji tega v resnici svojevrstnega načrta izvršiti tretji načrt, ki hoče nadzidati Ljubljanico od ZmaUkoga do šent-peterskega moslu. Ta ploskev bi bila dovolj velika, bila bi najbolj primerna zaradi dovoza, ima pa seveda lo slabost, da je nekoliko odmaknjena od sredine mesta. Zazidana ploskev od Zmajskega do Šenlpeterskega moslu bi obsegala 8000 do 9000 kvadralnih metrov prostora. Na lej ploskvi bi se lahko postavilo 300 stojnic, kar bi za Ljubljano zadostovalo. Razen tega bi bilo dovolj prostora za stojišča, za vozove, vozičke itd.	1
Kako bi bila tržnica narelena? Inicijatorji si jo zamišljajo tako, da bi bila nad vso zazidano ploskvijo mogočna streha, ki bi slonela na močnem slebrovju. Na ploskvi sami bi bile v več vrstah zgrajene stojnice, druga poleg druge, vse urejene
Nova Masiraš lestev za gostfce
po najmodernejših gradbenih in higijeničnih predpisih. Znotraj bi bile stojnice vso obložene s plo- I ščicami, bile bi opremljeno s tekočo vodo, spodaj pa bi vsaka stoinica Imela posebno shrambo za blago. Ves odtok bi bil speljan neposredno v , Ljubljanico.
Podjetni inicijatorji, o katerih smo poročali, da snujejo zaradi le zgraditve posebno delniško družbo, so prepričani o zmagi svojo ideje ter ji prerokujejo tudi trdno bodočnost. Renlabiliteta je sigurna. Lope bi donašale po 500 do 6<)0 mesečno, razen tega pa bi nekaj prinašale ludi druge koristne zgradbe in naprave, ki bi bile s tržnico združene. Mišliena Je zlasli velika domaČa restavracija ali gcslilna, dalje kavarna, razaii bazarji itd. Vse to bi donašalo mesečnih 80 do 00.000 Din.
I že lahko prejšnji dan oskrbi karto ali pa pri vPut-nikuc, ne velja, ker so turisti in izletniki odvisni predvsem od vremena, za kalero pa prejšnji dan Jio uiorojo vedeti, kakšno bo. Tudi z drugih gorenjskih kolodvorov poročajo o veliki stiski, ki je bila zlasti zvečer pred blagajnami. Na Otočah n. pr. ni dosli potnikov sploh moglo dobiti karte. Ob takih ruzmerab ni čudno, da jo avtobusom lahka tekma z železnico.
G Novo stavbe. Lelos so bile na parcelah bivše južne železnice za Stadionom zgrajene tri uove velike stanovanjske hiše, ki so vse že pod streho ter bodo kmalu vpor; .Ime. Prihodnje leto bodo tamkaj zgradili še dve taki stanovanjski hiši, medtem ko bo odbor hišo ob Resljevi ceeli prodal. Vse želez-nifarske hiše bodo potem na enem kraju, za Stadionom.
© Umrli so v Ljubljani. V času od 7. do 11. seplembra so v Ljubljani umrli: Čenden Jakob, 81 let, zasebnik, Komenskega ulica IG. Kurnelj Ivan, bivši čevljar, Vidovdansku cesla 0. Lovšin Franjo, <58 let, nadučitelj v pok., Vinica. Lesjak Marija, 73 lel, zasebnica, Štepanja vas. Glavač Marija, 44 lel, kruharica, Lingarjeva ulica 2. Arhar Ivanka
OtFOlce obvarujejo nalezljivih bolezni vratu in grla okusne Anaeot-pastil;e dr. Wanderja. Dobivajo se v vseh lekarnah za ceno Din 8'— za manjši in Din 15'— za
večji zavitek. ■■sasBBSBBisBaaRSBisssBnBzaiiBESBSisaa
Kulturni obzornik
»Rast«, glasilo, ki ga piše akademična mladina pod uredništvom Etbina Bojca, je sedaj za leto 1930-31 zaključena. Zelo bogata iu jedrna je ta zadnja številka. Urednik je napisal uvod, ki daje mlademu človeku v teh tako silno razburkanih časih trdno smer. Sploh je treba daues katoličanom več optimizma mesto jamranja, kakor ga toliko slišimo. Turkovi članki o pravni podlagi zaščite narodnih manjšin s posebnim ozirom na Slovence so jako temeljiti in bi jih moral poznati vsakdo, kdor 60 količkaj s političnimi problemi bavi. Bc6ede, napisane v eseju »Domovina, tujina in inteligent«, naj sežejo globoko v dušo vsakemu, ker nam narodno Huvstvo kažejo kot izhodišče vse naše duhovne rasti. Zelo dragoceno je poročilo o kongresu Pacis romanae, ker nas ne seznani samo z organizacijo in delom katoliške dijaške inteligence po vsem svetu, ampak tudi z njegovo duševno strukturo in idejali-vodnicah. Kazalo nam priča o velikem delu in skrbi urednika, ki -kuša objeti vse probleme. Rast« moramo vsi podpirati z naročbo. ki je za dijake 23. za nedijake 35 Din na leto. (Upravništvo je v Akademskem domu na Miklošičevi cesti 5 v Ljubljani.)
»Kraljestvo božje«, 10. številka, nas zelo zanima zaradi opisa velikega katoliškega kulturnega delavca slovaškega naroda, Andreja H I i n k e , ki nam v opisu g. Šedivyja stopa plastično pred očf. Nadalje bo vsakega pretresla slika, na kako surov iu naravnost peklensk način boljševiki trgajo mladim dušam iz src vero. Tolažilno za srce pa je branje ^.Odkritosrčne romarjeve povesti', ki najn čedalje bolj odkriva globino nabožne rusko duše, tako da mu nehote vzbudi misel: »Taka pristnost In trdnost krščanskega čuvstvovanja se kljub najhujši brezbožni propagandi ne da, vsaj docela ne, uničiti I« Vesela čuvstva vzbuja tudi opis božje poti črnogorske gospe v Letnici, ki jo častijo lako zelo raztreseni katoličani v Južni Srbiji. Stičenski beli bratje« so ludi topot napisali številki jštimunge ■ aoln uvod. Razgled Je topot posebno širok, v < i" * ?	«- r V * I	V » ' ' V'Vn
rt j j-'«. i Ji" i U ' -VJ * " V < '
IvMrs,'. ' ' " "
Na zadnji seji magistralnega gremija je bilo sklenjeno, da se predlog mestnega gasilskega urada za uabavo nove Magirus lestve odkaže finančnemu odseku, ki naj potem poroča o tem občinskemu svetu. Kakor smo se informirali, gre za uabavo nujno potrebnega gasilskega orodja, ki ga že dolgo pogrešajo ljubljanski g;:silci. Dosedanja Magirus leslev je stara namreč že dobrih 35 let in je povsem neuporabna. Tudi bi bilo smrtno nevarno delati vaje ali pa reševati ljudi po taki lestvi iz gorečih poslopij. Znana nam je huda nesreča, ki se je lani pripetila v Domžalah, kjer se je lestev zlomila. V slučaju, da bi v Ljubljani gorelo večje poslopje, bi bili zlasti gasilci takorekoč brez moči in bi zelo težko reševali ljudi iz višjih nadstropij. Nova Magirus leslev, ki jo bo morala mostna občina prej ali slej naročiti, bi veljala približno 520 000 Din. Dolga bo 26 metrov, to se pravi, da bo segala do vrha tako visokih stavb, kakor je palača Ljubljanske Kreditne banke. Pripomniti je treba, da bi še daljša lestev, to je taka. ki bi recimo segala do vrha novega nebotičnika, bila za Ljubljano v splošnem lieuporgbna, ker polem gasilci ne bi mogli reševati ljudi iz nižjih poslopij. 2G metrov dolga leslev pa jn za Ljubljano povsem primerna. Nova poslopja imajo vobče, kakor bo imel tudi nebotičnik v višjih nadstropjih rezervoar, hidrante in vse potrebne naprave proti ognju, tako da je v tem oziru zanje poskrbljeno. Vse polno pa je v Ljubljani hiš in objektov, ki so sicer tudi visoki, vendar pa nimajo nobenih priprav proti ognju. In za laka poslopja je iz varnosti nujno potrebna nova moderna Magirus lestev.
Letni donos vseh obratov bi znašal po računih^ ki i roj. Matko, 54 let, soproga želežn., Kolodvorska
o .i	ujita ig Kilar Jernej, 82 let, rač nadsvet. v pok.,
Rimska cesta 91. De(|ual Franc, 83 let, krojaški mojster, Florijanska ulica 24. Požene] Helena rej. Furlau, 88 let, zasebnica, Kladezna ul. 21. — V ljubljanskih bolnišnicah so umrli od 7. do 11. sept. 1931: Orel Marjan, 27 let, delavec, Sostro pri Do-brunjah. štej>ančič Lazar, 31 let, svečenik, Vrčin-Gračanski. čebin Peter, 58 let, delavec, Jeranova ul. 5. Pogan Avgust, 58 Iot, strojevodja drž. žel., Škrabčeva ulica. Perhne Frančiška, 45 lel, postrež-nica, Rožna dolina. Jošl Blanka, 14 dni, hči den tista, Št. Vid nad Lj., Bezek Vinko, 2 meseca, sin delavke, PleSivca. Tomažič Franja, 43 let, delavka, Gradac pri Litiji. Lindič Marija roj. Deve-tak, 68 let, zasebnica, Vipavska ulica. Belšak Marjan, 4 dni, sin strojnika, Količevo pri Domžalah. Kovač Janez, 80 let, obč. ubožec, Sitnlk 3.
O Ljubljarski kanali. Iz pregleda o socialnem stvu Ljubljane v letu 1930 posnemamo ne*aj zanimivih podatkov o razvoju mestne cestne kanalizacije. Ta se jc leta 1930 razširila za 4272 m, od katerih je omeniti zlasti veliki zbiralnik za bežigraiski in šišenski okraj, ki se je podaljšal od Kette-Murnove ceste do Dunajske ceste pred Sv. Krištofom. Nadaljevanje tega kanala skozi Bežigrad do Šiške je nujno potrebno, ker se baš v teh okrajih zadnja leta največ zida. Celotno kanalsko omrežje je merilo konec leta 1930 49.867 m. V zadnjih štirih letih se je zgradilo mnogo kanalov, kar dokazujejo naslednje številke: starih kanalov je
so jih sestavili inicijatorji, 8 do 4 milijone Din, kar bi seveda popolnoma zadostovalo za amortizacijo podjetja, omogočen pa bi bil po teh računih ludi primeren dobiček.
Glede izvedbe načrta so inicijatorji mnenja, da bi morala stvar podpirati tudi mestna občina, ker bi bilo jiodjetje v njenem interesu, če so izvede ta načrt, bi bil tudi nepotreben nakup Mahrove hiše. Novi magistrat bi namreč potem brez vsega lahko zgradili na praznem Vodnikovem Irgu, tudi ves ostali lepi načrt, ki si ga je zamislil mojster Plečnik, bi bilo lahko izvesti. Okrog magistrata bi seveda manjkale stojnice, kar pa je končno celo dobro, saj tudi drugod po svetu ni tržnica nujno vezana na magistrat, vsaj po večjih mestih ne, du navedemo samo Dunaj in Prago.
Vse to so ideje in mnenja, ki jih navajajo zagovorniki te svoje ideje.	'	nuDiiar
Kdaj bomo pa v resnici prišli do tržnice na i ,. Ljubljanici ter kako. tega seveda danes ne moro	„1X1
nihče reci. I o vse je odvisno se od mnogih in različnih činiteljev. Eno pa je golovo: Ljubljana lepe in moderne tržnice res potrebuje.
pomočjo železa. Nudil se mu je strahovit prizor: na postelji je ležal Anton, ves krvav, na prsih pa je imel veliko rano Bil je že mrtev, nož, s katerim si je to rano prizadejal, pa je ležal v kolu so'oe.
Ljubljana, 22. seplembra. | Novak je takoj sklical domače ljudi, ki so z grozo
spoznali, da si je mladi najbrže iz togote	. ...... .... —
sam vzel življenje. Na kraj dejanja je prišla poli-	b»° d° leta 1880 7200 m. Od 1880 do 1918 je bilo
cijska komisija zdravika dr. fapajneta in dežur-	zgrajenih 19C97 m kanala, do leta 1922 4050 m,
nega uradnika Hauptmanna. Zdravnik ]e ugotovil,	1 leta 1923 1880 m. le'a 1924 11.170 m, teta 1925
i-s 'u t Jš .'*'»*» h it , i.V i ' »Vi lo je značilno dejstvo, ki mu jo treba posvečati pozornost; neki pop Najdanovič n. pr. v »Vesnlku srpske crkve« piše, da se »katoliško versko prepričnnje ne dn združiti z jugoslovanskim narodnim mišljenjem in narodnim edln-stvonrK. Topot ima ^Božje kraljestvo' nele štiri lepe slike. List, ki ga zelo priporočamo, stane na leto 12 Din in izhaja vsak mesec. Naroča se v Ljubljani, Napoleonov trg 1.
RizdrnUev voK m^n'ha
v smislu zakona z dne 6. septembra 1931 »Službeni list« št. 347/54.
Volilni imenik mestne občine ljubljanske, po katerem se bodo vršile volitve za narodno skupščino, je razgrnjen na vpogled p.ebivalslv-j v soiri št. 38 mestnega načelstva ob delavnikih od 9 do 52 in pri tukaišnjem okrajnem sodišču ob običain h uradnih urah. Vsakdo ima pravico volPni imenik pregledati, prepisati, razglasiti in natisniti ter bodisi zase, bodisi za drugega zahtevati njegov popravek. Pri volitvah smejo glasovati samo oni, ki so vpisani v imenik. Pooravek volilnega imenika se zahteva neposredno pismeno ali ustno od mestnega načelstva ali od okrajnega sodišča. Zahtevanim popravkom se morajo predložiti dokazi. Za dokaze morejo služiti 6amo polnovel avne javne listine. Za zahtevo popravka volilnega imenika se ne pobira nobena taksa niti za opravilo, niti za akt, niti za listine kakor: za izpiske iz cerkvenih knjig, za izpričevala, potrdila itd., ki so potrebna za dokaz teh zahtev; nego na niih se označuje, v kakšen namen se izda:ajo in da se za »ruge posle ne smejo uporabiti kot dokazi brez takse. Pristoina oblastva morajo dati zahtevniku v 24 u-ah vse listine, ki se zahtevajo zaradi popravka volilnih i imenikov. Ko 6e razglasi ukaz o volitvah naroanih poslancev, se smejo popravki zahtevati samo še tri dni po razglasitvi ukaza. Nobena poznejša zahteva popravka ne vpliva na sestavo volilnega imenika, po katerem se bodo vrnile žc razpisane volitve. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 22. septembra 1931.
Samomor z nožem
Ljubljana, 22. septembra.
Danes se je pripetil na Glincah grozoten slučaj samomora mladega človeka, kar ie zelo vznemirilo prebivalstvo vse viške občine.
Pri svoji materi na Glincah, Tržaška cesta št. 48, je živel 27 letni me6ar Anton Starin, rant se zadnje čase ni dosti brigal za domačo obrt. Kaj je mladega fanta spravilo na te stranpoti, si ni mogoče pojasniti. Mati ga jc pogosto karala in silila naj si poišče kakšno službo, ce Te noče doma delati, A materin trud jo bil zaman.
Davi na vse zgodaj je fant odšel z doma ter se je vrnil šele okoli 11. Sel je takoj v svojo sobo in se zaklenil. Mati ga je okoli poldne potrebovala, da bi ji pojasnil neko stvar zaradi obrti. Dala ga ie poklicati. Ponj je odšel domači mesarski vajenec Albin Novak. Novak je potrkal na vrata sobe, toda Anton se ni odzval. Albin je odprl vrata s silo s
F0T0AMATERJ1!
Vse lotopotrebščine dobite v Jugoslovanski knjigarn' v Ljubljani
Zahtevajte ccnikl
da si je mladenič zabodel nož tik v bližino srca, nato pa ga izvlekel in z zadmimi mo'mi zagnal na tla. Ako bi takoj, v naslednj h minutah bil zdrav- j nik blizu bi mogel mladeniču ?e pomagati. Žalostni , dogodek je naoravil na vse globok vtis.
© Zdravljenje mestnih ubogih, llbožni l'ub-ljanski občani imajo, kakor znano pravico do brezplačnega zdravpenia. V prostorih Mestnega doma je ambulatorij za mestne uboge, ki ob-ega čakalnico, ordinacijsko sobo in sobo za fizikalno zdravljenje. V zadnji sta dve kremerski luči in toniza-tor. Lani se je skup"0 tu zd-avi'o 1"91 bolnikov, od teh 480 moških in 814 ženck. Med 'emi je oilo 242 brezposelnih. Ordinacij je bilo 1712, obiskov na domu pa 296. Vsi bolniki so dobivali na račun mestne občine zdravila in eventualno bolniško nego aH druge zdravilne pripomočke. Zdravlje »je se je vršilo zaradi naslednjih bolezni: Bolezni krvnega obtoka 196, bolezni sonil 124, prebavila 1^0, živčevje 123, kirurgična obolenja 225, nezgode 93, rak 37, tuberkuloza 65, druge bolezni 271. Po starosti je bilo 116 bolnikov do 15. leta, 449 od 16, do 50, leta, 503 od 51. do 70 leta, nad 70 let pa 226.
© Volivni imenik mestne občine ljubljanske. Občinstvo se opozarja na razglas o razgrnitvi vo-livnega imenika, ki je priobčen v današnjem lislu.
© Prelahek kruh — za zadnji dinar. Pisec teh vrstic si je včeraj kupil četrt kilograma kruha za poslednji dinar. (Brezposelnim ljudem je namreč kruh edina hrana.) Ker je bil že na videz nekako čutlno lahek, ga je s'ehtal ler ugotovil, da telila samo 22 dk. 1 !<t hrvha tehta v Ljubljani torej 88 dk. slane pa 4 Din, dečim bi 100 dlcg stalo nekaj nad štiri in p?l dinarja. Rizen tega se je prenehalo zavijanje kruha v papir. Tako izgleda izguba neka'erih pekov, ki jo imajo zdaj, ko je kruh cenejši.
© Hospitantke na ženski obrtni šoli v Ljubljani se bodo vpisovale od četrtka do soboto, od 24. do 26. septembra vsak dan od 10 do 12 v sobi št. 20, pritličje (damski sobi ženske obrtne šole na Tehniški srednji šoli). Hospitiranje se bo začelo z mesecem oktobrom.
© Novi čevljarski most. Je prav za prav vprašanje, kakšno ime bodo dali mestni očetje novemu železobetonskemti mostu, ki gn zdaj grade na mestu starega železnega Čevljarskega mostu. Morda bo ostalo kar pri starem, kar bi bilo seveda najbolje. Deln pri novem mostu prav hitro napredujejo. Temelji so že Izkopani do dna na obeh straneh: zdaj so žc začeli v jame vslpatl beton, ki gn ua obrežju meša poseben stroj. Novi most bo 12.50 m širok ter bo oprt na dva stranska temeljna nosilca, razen IrfjT fin bo sredi Ljubljanice še en opornik, širok 2 35, dolg pa 15 metrov. Zdaj je pri delih zaposlenih okrog 50 delavcev. Okrog moslu jn vse zamnšeno z raznim materijalom. ob obrežjih zlasti z blatom, ki so ga izkopali iz struge. Trgovcem Pod Trančo je radi teh del od sile nerodno, veseli pa bodo seveda petem, ko bo novi most zgrajen in bo promet tamkaj vse drugačen, kakor pa je bil doslej.
© Nova osnovna šola v Ljubljani. Ljubljanske osnovne šole, v katerih se naha ajo tudi meščanske šole, so nabito polne in prenatrpane, kar škoduje v prvi vrsti pouku samemu. Ljubljana bi potrebovala najmanj še 42 razredov, da bi se mogla šolska deca udobno namestiti. Sedaj je na osnovnih šolah 125 razredov. Jasno je torej, da je poslalo vprašanje graditve nove osnovne šole prav pereče in aktualno, Nova, najmodernejša šola se bo zgradila za severni del mesta za Bežigrad na zemljišču, ki ga je mesina občina kupila od pekovske zadruge v bližini artiljerijske vojašnice. Inž. arh. Musič je že izdelal zadevne načrte. Stroški nove šole so proračunani na približno 7 milijonov dinarjev. Z gradnjo šo!e so nameravali pričeti že letos, toda vreme stvar ovira in se bo gradnja gotovo pričela spomladi prihodnje leto. Šola bo ena najlepših stavb in take šole nc bo moglo pokazijti nobeno mesto v Jugoslaviji. Na ljubljanskih osnovnih šolali je 4161 učencev in učenk.
© Naval na gorenjsko ieleznico. V nedoljo sc je podalo, kljub oblačnemu vremenu, ogromno število Ljubljančanov na Gorenjsko. Ze na ljubljanskem glavnem kolodvoru je bil zjutraj naval, na gorenjskem kolodvoru pa jo bil položaj naravnost nemogoč. Kolodvor jo bil ves |>oIn izletnikov, pred eno samo samcato blagnjno pa se je trlo občinstva, da je bil joj. Železniška uprava so namreč nikakor ne more odločili, da bi ob takih dnevih, kadar občinstvo v večjem Številu navali na železnico, po takih kolodvorih, kakor je gorenjski, uvedla vsaj ag cuo zasilno blagajno. Izgovor, da si občinstvo
1646 m, leta 1926 18.853 m, leta 1927 2265 m, leta 1928 3174 m, leta 1929 2310 m in leta 1930 4272 m. Skupno torej ima Ljubljana sedaj približno 50.000 m kanalov.
© Tramvajsko progo krpajo po mestu, zdaj tukaj, zdaj tam. Marsikje se je razmehčal temelj pod tračnicami, razmajali so se debeli kamni oh tiru in zdaj je treba vse to popraviti. Taka popravila so vedno potrebna, ker stara proga ni pesebne trdna. Prejšnje dni so delavci popravljali progo na Dunajski cesti, zdaj se ukvarjajo s progo na Krekovem trgu ter ua Mestnem trgu. Stara tramvajska proga je sploh že slaba in bo prava sreča, če bodo spomladi res pričeli graditi po mestu dvotirno progo. Takrat bodo seveda položili uove tirnice, HA'1, progo bodo najbrž prišli tudi novi moderni vozovi. , dočini bodo dosedanje vozove morali porabiti zši'1 priklopne, ki jih očividno že zdaj primanjkuje.
Razstava narodnih umetnin
Že delj časa Je odprta v verandi na vrtu kavarne Zvezda« obsežna in bogata razstava umetniških slik, narodnih vezenin in keramik. Vstoj) v razstavo je prost in je zatorej čudno, da ima razstava razmeroma malo gledalcev. Ze po svojem obsegu je razstava zelo velika, po bogatosti in pestrosti svojega inaterijala pa naravnost vredna ogleda. V razstavi najde ljubitelj slik mnogo zanimivega in lepega, neizčrpna pa je v bogastvu narodnih ročnih del, ki po svoji starosti in originalnosti večji del spadajo v muzeje. Čudovito lepe so zlasti nekatere preproge, vsa ročna dela iz Srbije in Hrvaške, po ornamentiki in pristnosti nedosežne rute, predjiasniki in jopiči. Zanimivo je, da so cene zu te originalne izdelke v resnici nizke, kar je razumljivo, če upoštevamo, dn je bilo to blago nabrano na kmetih, kamor je žal prodrla že civilizacija in izpodrinila krasne in bogate narodne noše na Hrvaškem in v Srbiji. Te stare vezenine so ležale in ležo še mnogokje in na mnogih krajih v skrinjah in omarah in kmetje jih prav radi prodajajo, če le dobijo kupca. Da to blago ni brez vsake vrednosti, naj služi v dokaz dejstvo, da jo nakupil neki ljubljanski trgovec večje število s srebrom in zlatom vezenih črnih hrvaških rut, ki jih bo njio-rabil za okrasje »pristnim« slovenskim narodnim avbani. Kdor ima denar in si želi res narodnih vezenin za okrasje svojih sob, naj stopi v razstave in našel bo mnogo, kar bo vredno nakupu. Cene so znižane na polovico in tudi naš muzej je menda že sklenil nabaviti večjo zbirko razstavljenih predmetov.
Celje
ss Odhod priljubljenega dušnega pastirja. Danes odhaja iz Celja dosedanji mestni kaplan gosp Zafošnik, da se po nalogu prevzv. g. knezoskofa jiosveli študiju glasbe na dunajskem konservato-riju. Kakor nas vse veseli to priznanje njegovih sposobnosti, nas vendar boli misel na ločitev od predragega gospoda, ki je bil vsem vse in si je znal s svojim taktnim in ljubeznivim nnstopom pridobiti vse, s katerimi je prišel v stik; zlasti pa si je pridobil ljubezen med mladino, med svojimi uČfcnci. o čciner je pričalo obilo solz, ko se Je poslovil od njih. Gosp. ZafoSniku želimo obilo uspeha pri njegovem študiju in mnogo sreče v življenju, predvsem pa mu kličemo vsi: iNa 6videujeU
•Cr Na trgovski nadaljevalni šoli v Celju bo vpisovanje za šolsko leto 1631-32 v ponedeljek, dno 28. in v torek 29. t. m. vsakokrat od 18. do 20 ure. K vpisovanju je prinesti zadnje šolsko izp^čevalo iu vpisnino 25 Din. V to šolo se vpisati in m obiskovati so dolžni vsi vajenci trgovin v mestu Celju in naslednjih krajev okolice: Babno, l!rtg, Gaber-je, Lava, Levcc, Lisce, Medlog, Ostrožno. Poluie, Spodnja Iludinja, Sjiodnjn Ložnica, Trnovlje, Za-grad, Zavodna, Zg. Iludinja, Bukovžlag, Črel, Dobrova, Štore in Teharje. -— Ponavljalni Izpiti bodo v eredo 30. t. m, pismeni in v četrtek uslmeul, sprejemni izpiti pa v torek 2. oktobra, vsakokrat ob 16. popoldne. — Reden pouk se lirične za I. razred v ponedeljek 5. oktobru, za II. in III. razred pa v lorek 6. oktobra vsakokrat ob 16. — Vodja: ravnatelj Marinček.
p> Družabni klub. Opozarjamo šc enkrat vse člane, da se vrši nocoj ob 8 zvečer v piali dvo ani Ljudskegn doma, redni letni občni zoor družabnega kluba, K obilni udeležbi vabi odbor.
Dnevna kronika
Popravek h društvenemu
zakonu
V	prvotno objavo novega društvenega zakona, <al<ršno nam je poslala Agencija Avaln, so se vrinile pomote, ki v nekaterih ozirih bistveno spreminjajo smisel zakonu. Prinašamo popravke po oficielneni besedilu zakona v »Službenih Novinnh« od 19. septembra t. 1.
Prijavljati se morajo in podležijo nadzorstvu organa državne oblasti, knkor je pravilno bilo rečeno, 1. shodi in javni sestanki, bilo pod vedrim nebom, bilo na kakem drugem javnem mostu, 2. dogovorni sestanki osebno povabljenih oseb v zaprtem prostoru.
V	kakšnem roku in kako se morajo shodi in sestanki prijavljati, in na kakšen način Jih oblast odobri, in katere izjeme veljajo za shode političnih strank, to smo že povedali.
Napačno pa je bilo poročano o onih prireditvah, ki vobče ne podležijo ne prijavi ne dovoljenju politično upravne oblasti. Zakon namreč pravi, da pod odredbe prijavljanja in predhodnega dovoljenja ne spadajo:
1.	cerkveni shodi in obhodi (procesije) ter sprevodi,
2.	javne zabave, društveni sestanki in običajne narodne veselice.
Jugoslovan?, rofaki
Tisoči in tisoči smo že zapustili svoie domove, tisoče še čaka ista usoda. Po ameriških tovarnah, poljih in gozdovih, po francoskih in nemških rudnikih, po vseh državah in v vseh najtežjih poslih so razkropljeni naši bratje in sestre, katere tira beda in nasilje čez domači prag. Trd in težak je emigrantski kruli, toda žal niti tega niso vsi deležni. Nu stotine in stotine jo bednih, lačnih in golih, ki trkajo na naša vrata in naša srca, da jim jih odpremo.
Tudi v naši državi jtli je mnogo, ki so se zatekli kot verni sinovi svoje matere, v njeno naročje, da jih čuva, ogreje in nasiti s svojiin kruhom. Ne zahtevajo ničesar nemogočega, ničesar preveč, samo toliko, da ohranijo svoje bedno življenje.
Zima prihaja. Zunanja dela bodo končala in na stotine delavcev bo zopet na cesli. Domačini se bodo lahko zatekli v svoje clonvove, naši bedni Primorci emigranti pa borlo ostali na cesti, brez vsake pomoči, samo težnja po domu jih bo glodala v srcu in marsikoga spravila iz ravnotežja, v obup nli pa celo na slaba pota. Tu je pomoč nujna in neobhodno potrebna. Tu ni več usmiljenje, ki zahteva od nas požrlvovanja in pomeči, ampak tu je trda dolžnost, ki nas veže, da delimo kos kruha z bližniikom.
Rojaki in prijatelji! Storimo svojo dolžnost do bratov in sester! Vso našo jugoslovansko javnost prosimo, da nas podpre po besedah našega goriškega pesnika: Odpri srce, odpri roke, otiraj bra-lovske solze!
Odbor prosvetnega društva s-Tnborc zbira tudi ponošeno in obrabljeno obleko, perilo in obutev. Prosimo vse, lei so pripravljeni darovati nain kak kos, da sporoče na naslov: Prosvetno društvo ^Tabor-, llotel Tivoli, bodisi ustno ali pismeno.
Vsak najmanjši dar bo s hvaležnostjo sprejet, vsem dosedanjim darovalcem pa srčna hvala!
Prosvetno društvo »Tabor«. — Predsednik: Božič Lado. Tajnik: Skrap Mille.
Hladna jesen in kurivo
Ljubljana, 22 septembra.
Temperatura je od včeraj do danes naglo padala. Termometer je davi okoli 0.30 kazal zunaj. + 2.1 C, a v mestu + 2.8 C nad ničlo. Tako hladno že kmalu ni bilo. Mnogi okoličanski kmetje so se bali, da ne bi čez noč padla slana, kar bi bilo prav kvarno za nekatere jesenske pridelke. Davi je bila hudi> megla, a s hribov in planin je vel mrzel severnik. V ponedeljek je v Ljubljani oadlo 42.2 min dežja, dočiin ga je bilo na Štajerskem manj, kar kaže poročilo iz Maribora, kjer jo padlo polovico manj dežja.
Ljubljančani se žurijo s preskrbo kuriva. Trgovci imajo zadnje dni večja, tonska naročila premoga in tudi večje množine drv. Od 15. julija naprej se je premog nekoliko pocenil in ga sedaj v tonah prodajajo po -100 do 445 Din, dočim je bi! prej 400 Din. Pričakovati je bilo, da se bodo drva nu jesen podražila. Temu ni tako. Drva so se prav tako pocenila. Nn deželi imajo še ogromne zaloge drv, ki so jih nasekali po oni strašni zimi I. 1929. Ono zimo so namreč porabili vse kurivo. V promet je Slo zadnje poleno iz gozda. Spomladi je nastala večja stiska za drva in kmetje so začeli uapravljati veliko nove zaloge drv, ker so računali, da bodo mogli vsa drva pravočasno spraviti v denar, zlasti ko je bila za nje ugodna konjunktura. Kmalu pa se jo pojavila stagnacija. Drva so ostala v gozdu, kjer so začela pereti. Zato jo še vedno mnogo starih zalog na razpolago in tako so cene trdim drvam kub. meter 100 do 130 Din, dočim so bila še po leti 100—150 Din kub. meter. Mehka drva so v coni neizpremenjena. Zadnji čas so liub-Ijanske gospodinje naročile par sto ton premoga in vsak dan je videti, kako vozniki velike vozove premoga vozijo k posameznim strankam.
Koledar
Sreda, 23. septembra: Liinis, papež; Tekla, mučenica.
Kai bo danes
Drama: Dogodek v mestu Gogi. Otvoritvena predstava. Izv :i.
Jakopičev paviljon: Zadnji dan razstave umetnin.
Nočno službo imata lekarni: Mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva c. 20.
—	Kraljev dar za prebivalce pasivnih krajev.
A. A. poroča iz Belgrada 21. f. in.: Danes ob
3. popoldne je imel glavni odbor Rdečega križa kraljevine Jugoslavije sejo. Pred prehodom na dnevni red je minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Marko Kostrenčič prečital to-le pismo g. ministra dvora: Belgrad, 21. septembra 1931. G. minister! Čast mi jc sporočiti Vain, da je Ni. Vel. kralj blagovolil odrediti, naj se kot njegov prispevek za kraje, ki so trpeli od suše, izda 1,000.000 dinarjev centralnemu nacionalnemu odboru Rdečega križa kraljevine Jugoslavije. Prosim Vas, g. minister, da izvolite prejeti itd. — Minister dvora: Boško Jeflič.«
—	Akademikom. Zveza sluSateljev Aleksandrovo univerze v Ljubljani javlja vsem akademikom in novincem, da bo zu časa vpisovanja vodila pitamo v avli in pred kvesturo v drugem nad-
stropju, kjer bo dajal« informacije glede vpisa na univerzo in pobirala članarino zn ZSAU. Opozarjamo, da mora vsak akademik po skleph zadnje skupščine ZSAU plačati članarino v znesku 4 Din. Pripominjamo, da bodo lo oni akademiki, ki so plačali članarino, uživali vso ugodnosti, ki jih nudi ZSAU po svojih odsekih. Vse te ugodnosti so razvidne iz razglnsnili desk. — Odbor ZSAU.
—	l>r. Krekova meščansko gospodinjska šola v Zgornji ŠiSki. Pouk se prične due 1. oktobra. Vpisovanje 29. in 30. septembra. Sprejemajo se notranje in zunanje učenke. Natančnejša pojasnila daje vodstvo šole. — Na isti šoli se vršijo med šolskim letom tudi letos gospodinjski in kuharski tečaji za uradniške soproge, uradnice in za delavska iu kmečka dekleta iz ljubljanske okolice. Tečaji se začno v začetku oktobra. — Sprejemajo se tudi gospodične in deklice v tečaj za ročna dela, šivanje in krojno risanje. — Nemščina se bo poučevala od oktobra dalje v dveh oddelkih.
—	Vpisovanje v brezplačno gospodinjsko nadaljevalno šolo v Mostah pri Ljubljani se vrši v nedeljo 27. septembra 1931 od 9 do 12 dopoldne v pritličju šole. — Vodstvo.
—	Zvišanje govorilne pristojbine v telefonski relaciji Muta—Reka. Govorilua pristojbina se je povišala z 2.25 zlatih frankov na 2.55 zlatih frankov, lo je 2805 Din.
—	Otvoritev telefonskih relacij Riutečc pri Zidanem mostu—Postojna in Benetke. Pristojbina za navadno govorilno enoto v relaciji Radeče pri Zidanem mostu—Postojna znaša 19.80 Din, v relaciji Radeče pri Zidanem mostu—Benetke pa 28.05 Din.
—	Zvišanje nakazniškega zneska v prometu z Avstrijo. Prometno ministrstvo obvešča občinstvo, da bo od 1. oktobra nadalje v mednarodnem nakaz-niškem prometu z Avstrijo znašal najvišji znesek ene nakaznice za našo državo 5000 Din oziroma (500 šilingov za Avstrijo. Ta najvišji znesek bo veljal ludi za odkupne (povzetne) pošiljke.
— Frana Levstika Zbrano delo. III. zvezek. Pripovedni spisi. Uredil dr. Ant. Slodnjak. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. 1931. Str. 453. Cena v platno vezanemu izvodu Din SO.—. Letos smo slavili stolctnico rojstva tega največjega slovenskega duha druge polovice preteklega stoletja in Jugoslovanska knjigarna pač ni mogla lepše proslaviti tega znamenitega jubileja let, kakor z novo popolno izdajo Levstikovih zbranih spisov. Lev-čeva izdaja je menda vsaj deloma že pošla, razen tega nam pa danes seveda tudi ne tnore več zadostovati, saj je bila jako nepopolna in nam niti iz da-leka ni predstavljala tega izrednega moža v vsej njegovi vsestranski veličini. Ce o kom, tedaj moremo
pač o Levstiku trditi, da je ustvaritelj današnjega duhovnega obraza našega naroda, zalo je bil pač že skrajni čas, da smo končno vendarle dobili njegovo Zbrano tlelo . Posvetil se je temu prevaž-lieniu poslu naš mladi književni zgodovinar iu prodrl v svojo nalogo z. vso navdušenostjo mladega znanstvenika. Zato nam pa že tudi ta prvi zvezek — v vrstnem redu tretji — podaja toliko novega in doslej sploh neznanega gradiva, da gledamo Levstika po tej izdaji v docela novi in se svetlejši luči. Tako n. pr. nam je tu odkrita druga, obsežna redakcija nesmrtnega Krpana, Načrt za avlobio-grafično povest. Pisma o Speli, Iz minolosti, Pravljice in pripovedke itd., ves zvezek je pa opremljen z globokim uvodom in skrbno izbranimi opombami ter Slovarčkom. Vsekakor poinenja (a izdaja važen kulturni dogodek, kakršni se na našem knjižnem trgu ne dodajajo vsak dan in odveč bi bilo še poudarjati, da bi moral ravno sedaj, ob Levstikovi stoletnici, seči po spisih tega doslej še vse premalo znanega genija pač vsak Slovenec, zlasti pa še naše izobraženstvo.
— Pozor preil zlorabo naziva! Vedno pogosteje dobivamo dopise z naslovom Vzajemna zavarovalnica — oddelek za samopomoč — pa tudi sicer smo obveščeni, da organi raznih Samopomoči zlorabljajo naše ime in največkrat le z zlorabo našega imena pridobe novih članov. Z ozirom na to opozarjamo, da nismo niti v direktni niti v indi-rektni zvezi s Snmoponiočjo , 'Vzajemno pomočjo. in podobnimi pomožnimi blagajnami, l<er se pečamo lo z zavarovanjem na solidni zavarovalno-tehnični podlagi. Nadaljnjo zlorabo našega imena bomo sodno zasledovali. — Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani.
—	Dame, gospodje ne prezrite citati, danes in jutri mali oglas »Važno za jesen«,
—	Tovarna JOS. REICII sprejema mehko iu škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
—	Optimist bo tudi v današnjih časih napredoval. Nc bo čakal v brezdelju iu tožil nad slabimi časi. Delal bo še bolj naporno in zaupno gledal v bodočnost. Pri tem mu pomaga dobra bobova kava — Meinlova kava, ki krepi telo in duha in povzroči dobro razpoloženje.
—	Pri zaprtju, preobilici krvi v spodnjem delil telesa, pritisku krvi, bolečinah v boku in ob straneh, pomanjkanju sape, utripanju srca, migreni, šumenju v ušesih, omotici, slabem razpoloženju povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica izdatno izpraznjeuje črev iu osvoboditev tesnobnostnili občutkov. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz-Josef« vodo z zelo zadovoljivim uspehom tudi pri težkočah v letih menjave. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah 111 spec. trgovinah.
Maribor
Gospodarstvo mestne občine v luči proračuna 1932
Maribor, 22. septembra.
Od pretekle sobote dalje je na mestnem knjigovodstvu razgrnjen proračun mesta Maribora za leto 1632. Med slovenskimi mesti jo Maribor prvo, ki je razgrnilo proračun; v ponedeljek mu je sledilo Celje, dočim ostala mesta proračune še pripravljajo. Proračun mesta Maribora znaša dinarjev 18,7-14.398 ler je za 204.828 Din višji od prornčuna za tekoče leto. Deli se na sledeče posamezne postavke: Splošna mestna uprava 3,758.639 Din, uprava mestnih hiš 637.205 Din, mestne davščine Din 317.191, amortizacija občinskih dolgov in obrestovanje 4,870.870 Din, olepšava mesta, škropljenje in čiščenje cest 2.650.315 Din, gasilstvo 155.075 Din, zdravstvo 808.013 Din, socialno skrbstvo 2,397.726 Din, šolstvo 1,422.431 Din, prosveta (gledališče, študijska knjižnica itd.) 451.156 Din, obrt, trgovina in tujski promet 185.700 Din, vojaštvo (vojaški urad) 221.872 Din, in raznoterosti (prispevek za vzdrževanje policije in vzdrževanje obeh okrajnih načelstev) 862.205 Din. — Izredni proračun ne predvideva v bodočem letu nikakih investicij; znaša 1,245.000 Din. 500.000 Din se bo porabilo za povečanje vodovoda, drugo pa za vzdrževanje že izvršenih investicij. Izven proračuna so predvidene velike investicije iz kaldrminskega fonda v znesku 25,100 000 Din za zgradbo carinarnice itd., o čemer smo že obširno pisali.
Mestno občino je vodil pri sestavi proračuna predvsem princip štednje povsod, kjerkoli je bilo mogoče. Zato je proračun že v prvotnem zasnutku le nekaj višji od tega v tekočem lelu, z zmanjšanjem nekaterih postavk se bo pa Se dalo marsikaj prihranili, tako da bo preračun za leto 1932 v ; končni formi naibrž še nižji od proračuna za leto 1931. Mestna podjetja kažejo razen nekaj Izjem razveseljive znake visoke aktivnosti. So to predvsem | mestno električno podjetje in mestni vodovod. Aktivna sta nadalje Se mestna klavnica in pogrebni zavod. Zadovoljiv je tudi proračun mrstnega avtobusnega prometa, ki kaže zanaprej tendenco na bolje. Res pasivna je samo mestna plinarna, vendar
□	Smrt v cerkvi. Včeraj zjutraj je med službo božjo ob 5 v stolnici nenadoma zadela kap upokojenega orožniškega narednika Jožefa Nečasa.
Zgrudil se je v klopi, kjer je imel navado sedeti vsakodnevno pri sv. maši ter je bil pri priči mrtev. Pokojni je bil že dalje časa vratar pri Splošni stavbeni družbi na Teznu. Iz cerkve so prepeljali njegovo truplo na Pobrežje v mrtvašnico. Pogreb bo | v četrtek ob 16.30 na pobrežko pokopališče.
□	Bilo srečno. Poročila sta se gospod Fric Pšunder, trgovec v Radvanju pri Mariboru z gdč. Anico Ostra«, hčerko posestnika.
□	Novinarski koncert priredi Mariborski novinarski l.iub na državni praznik dne 1. decembra v Narodnem gledališču. Sodelovale bodo mariborske glasbene organizacije iu posamezniki. Novinarski klub naproša društva, da si prireditve temu primerno urede.
□	Poselska zveza ima v nedeljo, due 27. septembra ob pol 5 pop. v dvorani Zadružne gospodarske banke svoj mesečni sestanek. Na sroredu je petje, deklamacije, govor in šaljivi prizor ■ Res-nikova Bara*-.
□	Jesen se pozna tudi žc na trgu. Včeraj zjutraj so se pojavili že prvi kostanji. Liter po 3 Din.
□	Invalidska tombola. Krajevni odbor Združenja vojnih invalidov v Mariboru priredi v nedeljo, dne 4. oktobra ob 14 na Trgu Svobode javno tombolo v korist iu podporo najrevnejšim vojnim žrtvam.
□	Na obletnico smrti A. M. Slomška, velikega služabnika božjega iu prvega mariborskega škofa, bo jutri v četrtek ob tričetrt na osem v tukajšnji stolnici mrtvaško opravilo z biljanii in libero za velikega pokojnika.
□	V samostan je šel g. Vinko Voglar, odlični mariborski klavirski virtuoz in sin pok. ravnatelja Franca Voglarja, Milko Voglar je svojčas priredil uspele koncerte po Franciji, Švici. Angliji in Ameriki. Po vrnitvi v Maribor je maturiral, nato pa odšel te dni v frančiškanski samostan v Kam-
/ (i) <-§£8* J J
Za nego finega perila ne obstoja boljše sredstvo kot je
so že podvzeti koraki, dh se reorganizira produkcija pliha in uprava celega podjetja, tako da je upati v doglednem čn6u na aktivnost tudi te naprave.
Mestno občino teže najbolj dajatve, ki jih predpisuje država in ne spadajo v njen delokrog; to so prispevki za policijo, vzdrževanje obeh okrajnih načelstev in učiteljska stanarina. Vse te dajatve znašajo v novem proračunu 850.000 Din ter stalno naraščajo, dočim davčna moč prebivalstva stalno pada. Osobito se lo čuti na davščini na pivo, ker pada konzum zelo občutno; zato pa se je nekoliko dvignil konzum žganja. Dalje je tudi promet /. nepremičninami prišel skoraj na ničlo in s tem tudi tozadevni občinski dohodki.
Občuten udarec za občino je ukinjenje gosta-ščine, kanalščine in vodarine, katero po državni naredbi odpade s 1. januarjem 1932. Ta davščina je predstavljala enega glavnih virov dohodkov za občino, ki si mora v novem proračunu pomagati z. uvedbo nove davščine. Predvidena je uvedba davščine na poslopja, ki bo odmerjena ali na podlagi stanovanjskih enot ali pa zazidane ploskve. Iznos nove davščino se bo gibal v približno isti višini kot donos ukinjene gostaščine, kanalskih pristojbin in vodarine, torej le spremenjen naziv. V celoli pa bodo ostale vse davščine iste, kot so v tekočem letu in tudi doklada na direktne davke ostane neizpre-menjenn. Izdatki bodo popolnoma krili, tako da se ni bali kakega primanjkljaja.
Pokritje za zgoraj navedene izdatke znaša skupno 14,952.250 ter se razdeli na posamezna poglavja sledeče: Splošna mestna uprava 786 500, uprava mestnih hiš 6''-7.205, mestne davščine 9,551.351, amortizacija hišnih dolgov 2,518 527, vzdrževanje cest in oleošava mesta 439.0°0, zdravstvo 737.760. socialno skrbstvo 296.050, obrl, trgovina in tu'ski promet 8852, vojaštvo 1°38, raznoterosti 15.594; gasilstvo in prosveta ne izkazujeta nobenih dohodkov. Diferenca izdntkov in dohodkov znafa 3,792 148 ter se bo krila s 50% doklado na direktne davke.
nik, da se posveti uresničenju velikega življenskega gesla: Bogu služiti.
□	Iz obmejnega koinisarijata. V Vel. Kikin-tlo je premeščen jiomočnik obmejnega komisarja Karel Suša, ki prevzame vodstvo tamošnjega obmejnega koinisarijata. Bil je vesten uradnik in pri tovariših kakor vseli, ki so prišli z njim v službeni stik, priljubljen in spoštovan. Na novem mestu mu želimo čim lepših uspehov.
□	Inštrukcijo za hrano išče reven sedmošo-lec; naslove rejlektantov sprejema uprava na Koroški cesti I in podružnica na Aleksandrovi c. 6.
□	Oglaševalce in inserente našega lista prosimo. da vsakokratne oglase za nedeljsko številko oddajo po možnosti najkasneje ob petkih do pol IS v naši upravi na Koroški c. 1 oziroma podružnici na Aleksandrovi cesli 6, da se bodo lahko pa želji uvrstili in uredili v oglasnem delu.
□	Nenadna smrt Wranglovcga častnika. V ponedeljek popoldne se je zgrudil v Tomšičevem drevoredu, sedeč ua klopi, od kapi zadet 67 letni Dimitrij Skttbi. Bil je na mestu mrtev. Pokojni je bil svoječasno častnik v ruski vojski ter je po polomu Wratiglove akcije našel zatočišče v Mariboru, kjer je živel v zelo skromnih razmerah. Njegovo truplo so prepeljali v mestno mrtvašnico.
□ Mrtvaški zvon, V splošni bolnišnici je v ponedeljek preminul lesni trgovec Peter Trutschl iz Maribora v starosti 67 let. Pokojni jn bil po Mariboru splošno znana osebnost rudi svoje originalnosti ter splošno priljubljen tndi pri naših ljudeh, ker se ni nikoli nacijonalno eksponiral. Pogreb se vrši danes ob tri četrt nn 4 iz. mrtvašnice na mestno pokopališče. V Popovičevi ulici je umrla zasebnica Ivana Vlahovič, stara 70 let. Pogreb bo danes ob -I iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. V Krčevini, Aleksandrova c. je ugrabila smrt preglednika finančne kontrolo Jakoba \Verk v moški ilobi 5(1 lel. Pogreb se vrii hitri ob I poooldue iz mestne mrtvašnice.
C.. KI PERE TEMELJITO IN VARUJE PERILO l»j a_
Radio
Programi Kadio-Ljubljana»
Sreda, 23. septembra: 12.15 Plošče. — 12.4S Dnevne vesti. — 13 Cas, plošče, borza. — 18.30 Salonski kvintet. — 19.30 Literarna ura: Ob 100 letnici rojstva Frana Levstika: Levstikov življenjski boj (dr. A. Slodnjak). — 20 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu, poroča jugoslovanski prvak dr. Milan Vidmar v slovenskem, nemškem in francoskem jeziku. — 20.30 Klavirski večer — izvaja Raisa Karavodina-Kurof. — 21,15 Salonski kvintet. — 22 Čas, dnevne vesti.
Četrtek, 24. septembra: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Cas, plošče, borza. — 18.30 Plošče. — 19.00 Drago Ulaga: Gimnastične vaje.
—	19.30 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu poroča jugoslovanski prvak dr. Milan Vidmar v slovenskem, nemSkein in francoskem jeziku. — 20.00 Internacionalni prenos iz Belgrada: Prenos St. llrističeve opere Suton . — 21.40 Zbor I. bel-grajskega pevskega društvu poje srbske cerkveno pesmi. — 22.00 Prenos baletne godbe iz Narodnega gledališča. — 22,30 Cas, dnevne vesti.
Drug i programi »
Četrtek, 24. septembra:
Belgrad: 12.45 Radio orkester. 17.00 Narodna glasba. 17.30 Radio orkester. 20.00 »Suton«:, opera. 21.40 Cerkveni koncert. — Zagreb: 12.30 Plošče. 17.00 Balalajke. 20.00 Belgrad. 22.40 Lahka glasba.
—	Budapest: 12.05 Lahka glasba. 17.30 Citraški koncert. 18.45 Ciganska glasba. 20.00 Prenos iz Belgrada. 22.15 Ciganska glasba. — Dunaj: 11.30 Ojioldanski koncert. 12.40 Plošče. 19.30 Jazz. 20.00 Koncert dunajskih filharmoničnikov. 21.40 Jugoslovanski večer. 22.00 Večerni koncert. — Milan: 11.16 Pestra glasba. 13.00 Plošče. 19.15 Pestra glasba. 21.15 Prenos iz. opere. — Oslo: 20.30 Jugoslovanski večer. 22.05 Komorna glasba. — Praga: 19.30 Moravska Ostrava. 20.00 Prenos iz. Belgrada. 22.15 Plošče. — Langenberg: 21.00 Strassernianii . igra. 22.30 Nočni koncert. — Rim: 13.10 PloSče. 13.40 Radio kvintet. 21.00 Simfonični koncert; nalo plesna glasba. — Berlin: 19.45 Mesečni mrk. 20.00 Večerni koncert. — Katovice: 12.10 Opoldanski koncert. 20.30 Ženeva — lahka glasba. — Stuttgart: 19.45 Gledališki večer. 22.35 Plesna glasba.
Ljtsbffansfco gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. j Sreda, 23. septembra. DOGODEK V MESTU
GOGI. Premijera. Izven. Četrtek, 24. seplembra. PRITLIČJE IN PRVO
NADSTROPJE, veseloigra. Premijera. Izven. Petek, 25. septembra. Zaprto. Sobota, 26. septembra. KRALJ NA BETAJNOVI.
Premijera. Izven. Nedelja, 27. septembra, PRITLIČJE IN PRVO
NADSTROPJE. Izven.
Opozarjamo na otvoritveno predstavo letošnje ljubljanske dramske sezone v sredo 24. t. m. Izven abonmaja so vprizori prvič na ljubljanskem odru Grumova igra »Dogodek v mestu Gogi« v režiji g. prof. Šesta. Predprodaja vstopnic se vrši sedaj v veži dramskega gledališča dnevno od 10 do pol 13 in od 15 do 17.
Druga premijera letošnje sezone v ljubljanskem gledališču bo v četrtek dne 24. t, m. Vprizori se Nestroyjeva burka s petjem v treh dejanjih »Pritličje in prvo nadstropje« v režiji prof. Šesta in v prevodu prof, Kobala. Predstava se vrši izven abonmaja.
Dnevna gledališka blagajna je sedaj za začetek sezone v dramskem gledališču in ne v opernem, na kar prav posebno opozarjamo vse prijatelje našega gledališča. Odprta jc dnevno od 10 do pol 13 in od 15 do 17.
OPERA
Nedelja, 27 septembra ob 16. PRODANA NEVESTA. Gostovanje v Kranju.
Koncert vokalnega kvarteta Kcdrov bo v pc. tek 25. I, m. v Filharmonični dvorani, člani tega kvarteta, ki je brez dvoma najboljši ruski vokalni kvartet, so bivši člani petrograjske carske opere in carskega konzervatorija. Snoči je koncertiral v Belgradu, v četrtek bo v Zagrebu, v petek pa pri nas v Ljubljani. Vstopnice so v Matični knjigarni.
Poizvedovanja
Stodinarski bankovec je bil najden. Dobi se n;' policijskem ravnateljstvu.
Iz društvenega fivlienia
Lotna redna skupščina Združenja ljubljanskih konservatoristov bo dne 28. septembra t. I. ob 20 v dvorani Glasbene Matice. Udeležba obvezna za vso člane.
KAKO SEM MODELIRAL LENINA
Sprejem prekooceanskega letalca Gronau-a v Cuxhavcnu. Letalec Gronau se je po svojem drugem posrečenem poletu čez Atlantski ocean v Ameriko vrnil s parnikom »Hamburg, v Cuxhaven. Tam so ga »prejeli številni prijatelji, zastopniki oblasti in letalskih družh.
»V kakšni zvozi je igranje moje sestre na klavir s krščansko ljubeznijo do bližnjega?«
»No, njena desnica ne ve, kaj dela levica.<
»Zakaj pa tako hitro pleteto, gospa Hrenova?'! »Rada bi bila z delom trotova, preden mi zmanjka volne.«	1
Največji jez v Nemčiji. V Osterode pod Harzorn so večja v Nemčiji. Delalo jo je tri leta tisoč delavcev, visok petdeset metrov in osem metrov debel. Jez bo
tudi pridobivali
Lev raztrgal misijonarja
Menda ga ni poklica, ki bi bil združen s tolikimi in tako raznovrstnimi nevarnostmi, kakor je poklic oznanjevalca božje besede.
Kakor poročajo iz Kapskega mesta, se je v Gornji Rodeziji te dni pripetil tragičen dogodek, katerega žrtev je postal misijonar M. Taylor. Taylor, ki je deloval v Rodeziji že od leta 1007, je pri potovanju po svojem okolišu naletel na leva, ki se je pravkar osvobodil iz pasti. Z misijonarjem so bili še štirje domorodci. Taylor je oddal na leva tri strele, ki pa so vsi zgrešili svoj cilj. Razjarjena zver je planila na misijonarja, kateremu je v tem kritičnem trenutku odpovedala puška. Ko so domorodci to opazili, so se spustili v divji beg in prepustili misijonarja njegovi strašni usodi. — Uro pozneje so našli Taylorja mrtvega v mlaki krvi.
te dni otvorili novo dolinsko pregrado, ki je naj-večinoma brezposelnih. Jez, ki zapira dolino, je varoval dolino pred poplavami, seveda bodo pa električno silo.
Janu Neradi, Roženi Njemcovi, Celakovskemu itd. V starodavni zgradbi Karlove univerze bodo postavili spomenik Komenskemu. Ko bo dovršen novi veliki most preko Vltave, kar se bo kmalu zgodilo in ki se bo imenoval Jirasekov most, bodo pred mostom odkrili spomenik temu velikemu romanopiscu. Vsega siuipaj bodo postavili 20 novih spomenikov.
Tetoviranje - nevaren političen problem
»Manchester Guardian« je te dni objavil vest, ki jo je nato ves angleški tisk sprejel z velikim vznemirjenjem, da se namreč domorodci v angleški Birmi tetovirajo. To tetoviranje pomeni po mnenju angleškega tiska, da se v Birmi pripravlja upor. Birmanski kmetje menijo, da jih bo božanski ptič, ki si ga vte-tovirajo na rokah, varoval pred angleškimi kroglami.
Iz tega bi se dalo sklepati, da se v Birmi zopet pripravlja upor, ki bo, kakor vse kaže, zavzel najresnejši obseg. Ce bo prišlo do oboroženega konflikta, ne bodo vladne čete naletele na organiziranega sovražnika, ampak — kar bo še težje — na posamezne oborožene tolpe tako zvanih »Dakojtov«, ki obstojajo že mnogo let in jih še do danes niso mogli ukrotiti. Birmanci so mojstri v umikanju in povzroča njih zasledovanje po pragozdih velike težkoče, posebno še, lier svoje tabore zavarujejo s spretno zakritimi koli. En del kola zabijejo globoko v zemljo, drugi del pa, ki je ošpičen, moli proti sovražniku. Najhujšo propagando j proti Angležem vrše tako zvani »ponyji«, neka vrsta budističnih svečenikov, katerim so praz-noverni birmanski kmetje slepo vdani in izpolnijo vsa njihova povelja.
Uporniki nosijo celo svojo uniformo, rumene rute, in imajo na prsih vtetoviranega zmaja. ; Dakojtk povzročajo birmanskemu prebivalstvu mnogo strahu: pojavijo se nepričakovano sredi noči v vasi, pokradejo, kar se po-krasti da, in pomore nekaj ljudi. Na ta način se maščujejo nad kmeti, ki dajejo vladi informacije o njihovem gibanju in ki nočejo zopetne povrnitve njihove oblasti.
Zadnjo vožnjo iz Newyorka v Southamp-ton si bo posadka prekooceanskega parnika >Majestic« dobro zapomnila. Celih 10 dni je razsajala na krovu velika opica, ki se je vkrcala na krov kot črni potnik. Nekaj dni spMb ni nihče vedel zanjo. Nekega lepega drie^ju se je nenadoma pojavila na poveljniškem mo-stičku, pa kmalu zopet izginila ter se znova prikazala v častniški obednici. Zaman so se mornarji podili za zverjo, ki je divjala iz ene kabine v drago. Povsod, kjer je divjala, ie pobila vse, kar se je pobiti dalo. Tudi jedi seveda ni pustila v miru in prigriznila tu nekaj in drugod zopet nekaj ter za nameček še kaj svojega pustila ...
Gonja za slepim potnikom je trajala med vso vožnjo in šele pred prihodom v Anglijo se je posrečilo nekemu oficirju, da je ujel opico v kapitanovi kajuti. ko se je ravno spravljala na vinske buteljke. Častnik si je obraz zavaroval z žično masko, na roke pa si je nataknil debele rokavice. Borba med ! njim in opico je bila zelo huda in je častnik kljub svoji opremi prelil precej krvi za l>ln"or parnika.
S čim se ljudje v i.auasnji giisjMu.arsKi ... ... .,«• čaje? Ščeneti, ki so jili na berlinski pasji razstavi najbolj občudovali. Na razstavi je bilo 1'00 iisov vseh pasem.
Smešnice
Dober služabnik. »V odsotnosti gisnoda barona je bil Iu neki boksar in je hotel gospoda barona zboksali na tla.«
»In kaj si mu rekel?«
»Obžaloval seni, da gospoda barona ni bilo doma.«
*
»Ali je vaša soproga varčna, gospod tovariš?«
»O ja, vsaj ob gotovih prilikah — na svoj 42. rojstni dan je vtaknila v vezivko samo 28 sveč!«
V >Revista Chilena«. ki izhaja v Santiagu v Chile, opisuje znani kipar Nathan Altman, kako je modeliral I>eninov kip.
»V maju 1920, ko sem modeliral l^eninov doprsni kip, je bil star ,r>0 let. Če je sedel ob svoji pisalni mizi, se je zdelo, da je mnogo večji kakor v resnici, in to najbrže zaradi njegovih izredno kratkih nog. Njegov obraz je bil širok in okrogel, njegova lobanja pa je bila nenavadne oblike. Pogosto je mežikal z očmi. Več tednov sem delal v njegovi de-
AmeriSVi pisatelj Upton Sinclair, kateremu so nenadoma odpovedali živci in so ga morali prepeljati v sanatorij.
lovni eobi od 10 do pol 11 dopoldne in popoldne od 4 do 5. Ce se je slučajno kdaj v tem času vršila kakšna seja, sem moral seveda prostor zapustiti.
V vsem času me je Lenin samo enkrat prekinil pri mojem delu z opazko. Pomežiknil je z enim očesom in mi dejal, ne da bi premaknil glavo, da je nos le malo podoben. Pojasnil sem mu, da je to šele prva groba oblika in da je ton še mehak.
Začuden mi je odvrnil: »Toda Lunačarski me je zagotovil, da mi bo treba za vaše delo sedeti le trikrat po pol ure!< Dejal sem mu, da nisem ničesar vnaprej obljubil in da bo trajalo še nekaj časa, preden bom gotov. Pozneje se je še enkrat pritoževal nad tem, kako dolgo vse skupaj traja. Pogosto se je pripetilo, da sem bil jaz prej na mestu kakor on, in tudi šel sem mnogokrat pozneje, kakor on. Ko je vstopil, me je vedno pozdravil z besedami: »Dobro jutro, sodrag Altman!«
Lenin je bil, medtem ko sem ga jaz modeliral, zaposlen s pripravljanjem neke urediie glede otroških bolezni komunizma in jf; sprejemal le malo obiskov. Vendar ga je med mojim delom obiskalo več inozemskih delegacij. Nekoč so bili pri njem člani turške delegacije, ki so mu prinesli v culici nekaj živeža v darilo. Pogovarjali so se z njim rusko. ker so se kot vojni ujetniki v Rusiji priučili ruskega jezika. Opazil sem, da so med pogovorom njihove oči z velikim spoštovanjem počivale na Leninovem obrazu. Prisoten sem bil dalje tudi pri obiskih Gorkega, Sta-sova in dragih. Od vladnih članov sta najpogosteje prišla Stalin in Kamenev. Nekajkrat sta prišla tudi I^eninova žena in sestra ter sta se kljub moji prisotnosti zelo odkrito razgo-varjaii z njim.
Lenin se je z vsakim razgovarjal neprisiljeno in ljubeznivo. Zelo rad se je šalil in mnogokrat napravil tudi kakšno ironično opazko. Svoja povelja in naredbe je dajal skoraj v prisrčnem tonu in naletel povsod na splošno pokoravanje. Splch je njegova osebnost izžarevala nek čar. Nekoč je službujoči sodrag v predsobi javil, da hoče nekdo na vsak način priti k njemu in da pri tem zelo predrzno nastopa. Najbrže je hil kakšen nadležen prosilec. Lenin je dal slugi sledeče navodilo: »Poženi ga k vragu, toda vljudno!«
Lenin je imel malo smisla za umetnost. Sam mi je pripovedoval, da lahko kako melodijo sliši dvajsetkrat, ne* da bi si jo zapomnil. Edini umetnini, ki jih je imel na svojem stanovanju, sta bili Maratov portret in relief, ki je predstavljal Kalturina. Povedali so mu, da sem jaz futurist. Nekega dne me je vprašal, če bo njegov doprsni kip tudi futu-
Opica - strah parnika
rističen. Dejal sem mu, da je moja želja, modelirati ga tnko, da bo podoben do vseh podrobnosti iu dn sem se zaradi tega odpovedal vsakemu futurizmu. Na njegovo prošnjo sem mu nekoč pokazal nekaj futurističnili del. Pozorno jih je ogledoval in slednjič pripomnil: »Tega ne razumem, to je očividno nekaj za strokovnjake.« Drugič sem mu pokazal fotografijo doprsnega kipa Lunačarskega. Oči mu niso bile všeč. Pojasnil sem mu, da so oči najbrže zaradi tega tako tuje, ker Lunačarski vedno nosi očala, ki pa na kipu manjkajo. >Kako pa se potem napravijo očala v kiparski umetnosti?« je ponižno vprašal nato.
Prvega maja sem šel kakor druge dneve v Kremi. Toda Lenina nisem našel. Povedali so mi. da sodeluje pri prostovoljnih čistilnih delili v Kremi,ju. Popoldne pa je vendar prišel z rdečim trakom v gumbniei in je bil videti zelo začuden, čemu sem prišel na delo. Pozdravil me je z besedami: »Pozdravljam Vas na la praznični dan, sodrug Altman!« Čez nekaj trenutkov mi je dejal: »Danes je vendar praznik: prvi maj.«
Slednjič je bilo delo končano in zadnji dan, ko je I^enin že odšel, sem prinesel dovršen kip v njegovo delovno sobo. Nameraval sem zapustiti Moskvo še isti dan zvečer. Zadnjikrat sem srečal Lenina na hodniku.
Natvečša preproga sveta
Največjo preprogo sveta je imel doslej kraljevi grad v Ixmdonu. Sedaj pa je tovarna preprog Ginzkey v Maffersdorfu izdelala za hotel SValdorf-Astoria v Ne\v Yorku še večjo preprogo, ki meri 350 m-; tehta 3000 kg in ima 12 milijonov vozlov. ?.e leta 1929. je tovarna Crinzkey izdelala za neki ameriški kinematograf 23 m dolgo in 14 m široko preprogo, čije ukrcanje na prekomorski parnik je bilo združeno z nemalimi težavami. Še večje težave bodo pa imeli, preden bodo spravili na parnik novo preprogo.
Prva slika o uporu angleških mornarjev. Angleške vojne ladje se vračajo v pristanišče Invergoiuon.
20 novih spomenikov v Prati
Dekle oropalo
milijonar evega sina
V Pragi so za deset let naprej napravili načrte za izgradnjo mesta. Ta načrt vsebuje tudi definitivno ureditev praških parkov. V teh parkih bodo postavljeni novi spomeniki slavnim sinovom češkoslovaškega naroda. Pro- , ti mostu Svatopluka Čecha, na drugi strani ' Vltave bo na planoti Letna stal spomenik tega narodnega pesnika. Dalje bodo postavili ! spomenik na tragičen način umrlemu sodelavcu predsedniku Masaryka in ministra dr. Beneša, prvemu češkoslovaškemu vojnemu ministru dr .Milanu Rastislavu Štefaniku. V j dragih parkih bodo postavili spomenike pesnikoma Erbenu in Bezruču, bivšemu finančnemu ministra dr. Alojziju Rašinu, pesnikom
Mladi milijonarjev sin Rex Fairbanks iz Brooklyna je doživel neljubo pustolovščino. Ponoči je šel po VVashingtonski cesti v Ne\v Yorku. Naenkrat mu je neka elegantna mlada dama, ki je šofirala še elegantnejši avtomobil, zamahnila z roko in ustavila avtomobil tik ob hodniku. Vprašala ga je za neki trg, ki bi moral biti nekje v bližini. Ko ji je milijonarjev sin dajal navodila, kod naj gre. da pride na dotični trg, je dama nenadoma potegnila samokres, mu ga nastavila na prsi in zagrozila, da ga bo ustrelila, če ne stopi takoj v avtomobil. Fairbanks se je ves prestrašen pokoril temu pozivu. Dama ga je odpeljala v neki oddaljeni park in na samotnem mestu obstala. Z naperjenim samokresom je prisilila mladeniča, da se je slekel, ji izročil obleko, briljantni prstan, uro iz platine. 25 dolarjev in ključ od svojega stanovanja. Nesrečnega mladeniča je nato pustila v sami srajci in spodnjih hlačah v parku, sama je pa oddrvela z avtomobilom. Isto noč so neznani zločinci oropali stanovanje njegovih staršev.
Naše mleko na sušaškem trga
Poročali smo že začetkom avgusta, da je Živinorejska zadruga v Dolenji vasi, ki ei je ustanovila lastno mlekarno v Kočevju, kjer se razprodaja mleko in mlečni produkti, raztegnila svoje delovanje tudi na Sušak, kjer je s 1. avgustom začela razprodajo mleka in mlečnih produktov v lastnih lokalih v Račkijevi ulici 24. Mleko se do-važa sedaj še v mali kvantiteti iz Slovenije vsak dan. Doslej je na Sušaku na mlečnem trgu v detajlu skoraj neomejeno dominiral nek Rus B. Dočim je ta akcija dobila ugoden odmev na Sušaku, se jo našel nekdo, ki je v sušaškem lokalnem listu »Naša Sloga« v št. '212 vehementno napadel »prodiranje mlijeka iz Slovenije na Sušak«, češ, »pojava slovenskog ndijeka na našem tržištu spada u red takovih pojava, kojirna se mora ua svih nadležnih mjesta posvetiti največa pažnja. Mi pre-poručamo nadležnim taktorima, da odmah uzmu u pretres ovo pitanjec. Pisec teh vrst ima brezdvom-no lasten interes v pobijanju slovenskega mleka, a silno ee čudimo, da so more dobiti kak hrvatski list, ki da prostora za tako napade. Kaj Pri-morje in Dalmacija ne iščeta za toliko in toliko vrst svojega blaga trga baš v Sloveniji! Kaj ne odhajajo stalno vagoni in avtomobili iz Sušaka v
notranjost Slovenije, ki eo v primeri z uvoženim slovenskim mlekom 1:10.000! Mar ni li boj Slovenije za čimkrajšo zvezo z morjem in baš SuSa-koin zaradi tega, da 6e razni produkti iz Primorja in Dalmacije eksportirajo v Slovenijo in na sever in drugi artikli importirajo preko Sušaka, brez. katerih Primorje ne more shajati. Ce se Sušak zapre napram Sloveniji, bo li radi njega blagostanje večje? Nima Ii Slovenija dovolj lastnega vina. ki močno zacslaja v kleteh od leta do leta, a 6koro že v vsaki večji vasi, da ue omenimo inest, je Dalmatinec, ki loči vino dalmatinske in primorske provencience! Naštelo bi ee še dobršen del blaga, ki prihaja iz Sušaka in njegovega obmorskega zaledja v Slovenijo. Mlekarna postreza gostom z mlekom, pa tudi dostavlja v hiše pasterizirano mleko v zaprtih steklenicah, prodaja tolčeno smetano, oddaja jogurt s pravimi kulturami, česar doslej vsega tega Sušak ni imel. Uverjeni smo, da gospodarski krogi Sušaka in Primorja z označenim napadom no bodo soglašali, saj ho uverjeni o naštetih dejstvih, a predvsem, ila je Slovenija nepogrešljivo zaledje Sušaka, ki je mnogo pripomogla k njegovemu gospodarskemu dvigu in njegov hadaljni razvoj v mnogočem zavisi od Slovenije!
Hmetjska tetina
Srednjeevropski htneljski urad v MOnchenu Je izdal svojo cenitev letošnjega pridelka hmelja včlanjenih držav.
Letino v Nemčiji cenijo na 125.000 do 141.300 stotov (vedno po 50 kg). Letošnji pridelek zaostaja za lanskim za 85—90.000 stotov. Nasprotno so potrebe nemške pivovarske industrije za 60.—75.000 stotov višje kot znaša nemška produkcija.
Češko letino cenijo na 200.000 do 212.200 stotov, kar pomeni v primeri z lanskim letom zmanjšanje za 84—97.000 stotov.
Letino v Alzaciji cenijo na 3000 do 5000 stotov, v ostali Franciji na 2000 do 3000 stotov.
Poljski pridelek znaša 30.000 stotov.
Pridelek v Savinjski dolini je cenjen na 16.000 do 20.000 stotov, v Vojvodini pa na 8000 do 10.000 stotov.
Madjarski pridelek cenijo na 1200 do 1600 stotov.
Skupno znaša v teh državah pridelek hmelja letos 385.100 do 423.100 stotov. To pomeni, da je letos pridelek za 214.000 do 251.000 stotov manjši kot lani.
BILANCA DRŽ. HIPOTEKARNE BANKE
Pravkar objavljena bilanca DHB za 31. avg. izkazuje tele postavke (v milj. Din; v oklepajih podatki za 31. jul.). Aktiva: blagajna 17.2 (30.8), Poštna hranilnica in Narodna banka 80.7 (70.4), posojila: hipotekama 2.303.8 (2.300.9), komunalna 546.7 (546.3), vodnim zadrugam 74.2 (74.2), menična hipotekama 45.9 (46.2), lombardna 114.7 (116.2), domače menice 124.4 (127.2), nepremičnine 86.1 (86.0), tek. rač. fin. min. 21.2 (21.3), tek. rač. fin. min. po začasnem posojilu 143.8 (151.8), tek. rač. fin. min. iz državnega posojila 1929 in 1930 106 (110.4), aktivni tek. računi 93.3 (67.3), efekti 145 (144.9), efekti fondov 01.5 (61.3), razno 225.1 (185.1); pasiva: samostojni fondi 106.3 (95.2), fondi ln glavnice glavnih uslanov 1471.6 (1435.8), hranilne vloge 649.4 (630.6), rezervni fond 56 (36.6), amortizacijski fond 10.5 (10.5), založnice in obveznice 880 (880), predujem leta 1929 43.8 ( 43.8), predujem 1931 87.6 (87.6), posojila pri mednarodni hipotekami banki v Bazlju 22 (0), posojila na podlagi lombarda pri Narodni banki 89.5 (52), začasna emisija 7 % slab. posojila 47.4 (71.8), tek. rač. fin. min. posebni 31 (31), specialni depozit po pogodbi 1929 44.5 (44.5), predujem tek. rač. fin. min. iz leta 1913 5 (5), tek. rač. družbe Batignolles v Parizu 49.1 (73), pos. tek. rač. 308 (333.7), razno 291.6 (289.3).
Bilanca ne izkazuje posebnih izprememb. Domača sredstva banke so narasla. Nadalje je iz nje razvidno, da je dobila banka v tem mesecu v Bazlju pri mednarodni Hipotekami banki 22 milj. Din kredita. Nadalje je banka zopet dala v lotnbard Narodni banki večje množine državnih papirjev, kar potrjujejo bilančne postavke.
Kmetijska tekmovalna razstava v Celju. Okr. načelstvo v Celju je obvestilo Hmeljarsko društvo za Slovenijo, da se bo v letošnji jeseni vršila v Celju splošna tekmovalna kmetijska razstnva, pri kateri bo dobro occnjeno blago dobilo posebne nagrade. Pri tej razstavi bo vsekakor treba razstaviti tudi hmelj in društvo opozarja na to producente, da si prihranijo potrebne vzorce (1—2 kg ali original ali žveplane) za to razstavo. Podrobnosti glede razstave bodo še pravočasno javljene.
Borza
Ljubljana, dne 23. septembra 1931.
Denar
V današnjem deviznem prometu so bili tečaji deloma čvrstejši. Učvrstili so se Curih, Newyork, Pariz, dočim so nasprotno oslabele devize Amsterdam, Bruselj, Dunaj, Praga iu v mali meri Trst. Promet je bil srednji. V Zagrebu jo bil promet nad liornialo. Deviza London ua naših borzah ne no-tira več. V prostem prometu se čujejo zanjo zelo različni tečaji, ki so večinoma nižji kot sedanji.
Ljubljana. Amsterdam 2282.53—2289.37, Bruselj 787.55-789.98, Curih 1105.35-1108.65, Dunaj 791.73—797.13, Nc\vyork. kabel 5659.34—5676.34, Nevvvork, ček 5648.34—5665.34, Pariz 222.50 do 223.16, Praga 167.46-167.St6, Trst 294.56-295.46.
Zagreb. Amsterdam 2282.53—2289.37, Dunaj 794.73—797.13, Milan 294.56-295.46, Newyork, kabel 5650.34—5676.34, Ne\vyork, ček 5648.31—5665.34, Pariz- 222.50—223.16, Praga 107.40—167.96, Ziirich 1105.35—1108.65.
Skupni promet brez kompezacij 11.6 milj. Din.
Belgrad. Amsterdam 2282.53—2289.37, Bruselj 787.55—789.91, Curih 1105.35—1108.05, Dunaj 794.73-797.13, Newyork 5048.34—5605.34, Pariz 222.50 - 223.16, Praga 167.46-167.96, Trst 29-1.56 do 295.46.
Curih. Belgrad 9.02, Pariz 20.125, London 24.75, Newyork 512.25, Bruselj 71.25, Milan 26.65, Madrid 46.50, Amsterdam 206.70, Berlin 121.20, Duuaj 71.90, Stockholm 130.90, Oslo 136.75, Kopen-hagen 136.75, Sofija 3.70, Praga 15.16, Varšava J57.30, Budimpešta 90.025, Atene 6.62, Carigrad 2.425, Bukarešta 3.05, llelsingfors 12.87.
Ostabilev državnih papirjev
Danes je bila tendenca za državne papirje slabejša in so tečaji nazadovali. Promet je bil ži vahnejši v dolarskih papirjih. Zagrebška borza izkazuje danes 800 kom. prometa v vojni škodi po tečajih od 24o do 255, koncem je bila čvrstejša. 8 % Bler je bil zaključen po 62 in 61 in sicer 10.000 dolarjev. 7 % pos. Drž. hip. banke je bilo zaključeno po istem tečaju kakor 8 % Bler in eicer 2000 dol. Najbolj je nazadoval 7 % Bler, ki je bil zaključen po 50 (20.000 dol.).
Belgrajska borza je tudi deloma tendirala za vojno škodo čvrsteje, promet je bil znatnejši v de-cemberskem terminu.
Bančni papirji so izkazali slabejše tečaje za Unionbanko, ki je popustila od 150 na 147. Drugi bančni papirji so ostali neizpremenjeni, edino Narodna banka jc nadalje slaba.
Industrijski papirji beležijo oslabitev Vevč, ki so bile v Zagrebu zaključene še po 120, kasneje pa je bila tendenca slabejša. Nadalje je popustila osješka Šečerana pri znatnem prometu od 2000 na 190, kasneje pa se je učvrstila na 193. Trboveljska danes ni imela na nnših borzah nobenega tečaja.
Ljubljana. 8 % Bler. pos. 65 bi., 7 % Bler. pos. 55 bi., Celjska pos. 150 d., Lj. kred. 120 d., Praštediona 950 d., Kred. zavod. 195 d., Vevče 110 d., Stavbna 40 d., Ruše 125 <1.
Zagreb. Drž. pnp.: 7 % inv. pos. 67 bl„ agrarji 42—44, vojna škoda ar. 257—260 (250, 248, L'4o,
Zemaljska 112-114 (114).
Industrijske delnice: Guttmann 105—110, Slavonija 200 d.. Našice 090 bi., Drava lfle.50—200, fiečeraua Osjek 193—194 (200, 190, 192, 193). Brod. vag. 50—60, Vevče 100—119 (120), Isis 40 bl„ Ragusea 400 bi., Oeeania 190 bl„ Jadr. plov. 180 bi.
Belgrad. Narodna banka 4.500 bi, 7 % inv. pos. 66-67 (45.000), vojna škoda 253—260 (230 kom.), 11. 25S—260 (100 kom.), 12. 201—265 (IGO;) kom.), beg!, obv. 41.50—42, 7 ",'„ Bler. pos. fil bi.
Žitni tre
Novi Sad. Pšenica dbč. 79 kg, 2 % 225 zal;., bč. ladja 79 kg, 2 % 228 zak., Sr.. 2 % zaključek.
Tendenca neizpremenjena. l'romet skupno 67 vagonov.
Sombor. 22. septembra 1931. Rž: bč., železnica 137.5—142.5. Tendenca neizpremenjena. Promet skupuo 38 vagonov.
lludimpošta. Tendenca prijazna. Promet živahen. Pšenica: dec. 11.66—11.80, zaklj., 11.58 do 11.60, marec: 11.75—12.30. zaklj. 11.75—11.77. l!ž: marec: 11.76—12.05, zaklj. 11.75—11.77. Koruza: maj: 13.40—13.50, zaklj. 13.42—13.43.
Živina
Mariborski živinski sejem, dne 22. septembra. Na današnji živinski sejem je bilo prignanih 20 konjev, 18 bikov, 220 volovi 475 krav, 14 telet, skupaj 747 komadov. Cene so bilo sledeče: debeli voli, živa teža 1 kg Din 4—6.50, poldebeli voli Din 2.75—3.25, plemenski voli Din 2.50—3.—, biki za klanje Din 3.50—5.—, klavne krave debele 3.75 do 5.50 Din, plemenske krave Din 2.50—3, krave za klobasarje Din 1.50 -2.50, mlada živina Din 4 do 6, teleta Din 5-6. Prodanih je bilo 463 kom. in sicer: za izvoz v Italijo 71 goved in v Avstrijo 1 konj. Mesne cene so bledeče: vdovsko meso ia Din 12—14, Ila Din 10—12, meso bikov, krav in telic Din 6—8, telečje meso Ia Din 18—24, Ila Din S—12, sveže svinjsko meso 12—24 Din.
Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Edvard Saborsky et Co., Dunaj). Prignanih je bilo 11.226 pršutarjev in 5869 špeharjev. Iz Jugoslavije 370.8. Cene: špeharji L 1.58—1.60, najboljši 1.61, If. 1.54—1.56. kmečki 1.55—1.60, najboljši 1.70, pršutarji 1.30—1.90, najboljši 2. Tendenca: špeharji so ostali v ceni neizpremenjeni, pršutarji pa so bili za 5 do 10 grošev cenejši.
Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Sa-borsky et Co., Dunaj). Vseh goved je bilo prignanih 2718. Iz Jugoslavijo 293. Cene: voli I. 1.45—1.60, najboljši 1.70-1.72, 11. 1.30—1.40, III. 1.10—1.25, krave I. 1.00—1.05, II. 0.80—0.90, biki 0.79—1.06, klavna živina 0.50—0.70. Tendenca: prvovrstni voli so 06tali nespremenjeni, ostale kvalitete pa so bile za 10—15 grošev cenejše.
Hmelj
do 44.
Zagreb. Bančne delnice: Hrvatska 50 d., Poljo 52- 52.50 (52 50), Kreditna 21 d., Union 147—150 (147), Jugo 67 -68 (67), Lj. kred. 120 d., Medju-narodna 68 d.. Narodna 3600—4500, Obrtna 36 d., Praštediona 957.50—965, Srbska 188—189 (188),
Nlirnberg, 22. septembra, tg. Danes je bilo pripeljanih 100 bal hmelja, prodanih pa 60. Večinoma se je kupoval hallorlauski hmelj srednji do dobrosrednji po 45—53 mark, prvovrstni letnanški pa po 70 mark.
Rokoborhe v Unionu
Lassarttesse, bivši svetovni mojster in eden najmočnejših atletov, ki so kdaj kazali moč svojih mišic v i<rogih po svetu, je postal manager in organiziral družbo, ki mu dela čast. Zbral je sko-, ro same allete svetovnega slovesa. Naravno, da so taki atleti zmožni tudi marsikaj lepega pokazati. Z izjemo enega — Prohaske — so vsi, ki nastopajo .izredno fair borci in imajo velik repertoar prijemov. Vsakdo, ki ljubi lo najstarejšo športno panogo starih Grkov, mora priznati, da v Ljubljani kaj takega še ni bilo. Občudovati je treba prizor, kadar se bori Travalini ali Romanov. V ponedeljek zvečer sta nastopila v medsebojni borbi Travalini in Sturm, oba orjaka. Borba je bila fair, zadivila je vsakogar. Ni bilo nobenih prijemov, ki ne bi bili dovoljeni. Borila se je rutina z miadostno svežo močjo. Težko bi dobili dvojico, ki bi pokazala tako lepo borbo, kakor ta dva orjaka v ponedeljek zvečer. Ta borba je bila vse nekaj drugega, kakor jc 1111 primer nastop Prohaske ali pn Krausea., Zmagal je Travalini in molče je priznal stari borec Sturm, ki se je boril že po vsem svetu, prednost mlademu Italijanu. Bil je lep trenutek, ko je premagani Slurin stisnil ro-lto svojemu zmngoviilcu.
Med pomembnimi borbami zadnjih večerov bi omenili tudi nastop Prohaske in Krausea. Pri tej borbi je držal Prohaska v slovitem Nelsonu Francoza tako dolgo, da se je onesvestil. V tem silnem prijemu sta se letos zadušila že dva simpatična rokoborca. Ni dosti manjkalo, pa bi se tudi Francoz. Pravila sicer pravijo, da lahko oni, ki ne more vzdržati prijema, udari z roko po blazini, toda to je praktično nemogoče. Dokler je atlet pri zavesti, vzdrži in noče popustiti, ko pa pade v nezavest je pa skoraj prepozno. Sodnik je v nedeljo pazil in preje odžvižgal ter ni pustil, da bi Prohaska še napadal.
Od vseh rokoborcev je gotovo Prohaska naj-
■ '	... - r i
bolj nasilen. Ker je še silno močan, izgleda še
liasllnejSI. Naše občinstvo želi lepe in fair borbe, zato spremlja vsako akcijo Prohaske žvižganje. Taki nastopi pa kvarijo ugled rokoborbi. Zanimiv jo bil tudi nastop Travalinija in Krausela v soboto zvečer. Francoza so zapustili živci in se je boril preveč temperamentno. NI priznal na tako viteški način premoč mladosti, kakor je lo napravil v ponedeljek Sturm. Parkrat je napadel Travalinija kar mu je Italijan tudi vrnil; podlegel jo sevedn Krause. Pri prvem srečanju, ki je končal neodločeno, smo ugotovili, da je bila borba fair in tehnično na višini. Pri odločilni borbi so je pa Francoz i spozabil največ, ker je videl, ila bo podlegel. Zato pa tudi naše občinstvo pozdravlja simpatičnega Rr.inerja, ki se bori lepo. čeprav izgubi! Tnko je pravilno in to tudi našo občinstvo želi.
Kriza ?
Gospodarska kriza le zajela tudi športno gibanje. Nemška smučarska Zvez« je sklenila, da se ne udeleži zimske Olimpijade. Ni denarja! Ta skle|> je napravila Zveza, ki šteje HlO.OOO članovi, in ima gotovo večje finančne vire, kakor pa na pr. naša Zveza. Kakor smo poučeni ludi pri nas ne bo nobeno mednarodne tekme najbrže — iz istih vzrokov. Finančno stanje Zveze je še slabše, kajti v dunajskem »Šport Tagblattu smo preti časom brali vest, da ie naša drsalna Zveza črtana, ker nI plačala članarino. To jo gotovo udarec za naš drsalni spori, katerega pa menda ne bo težko, popraviti.
*
Sestanek vsega članstva smučarske sekcije
SK Ilirije se vrši 23. t. m. ob 18.30 v klubskem lokalu kavarne Evropa. Važno radi sestave programa, pregleda opreme, treningov itd.
Milijoni
in milijoni ljudi uporabljaj«
le grlifieset Sel
* po spodaj navedenih navodilih
levi©-PicEiioi-DroidietiKo
in b!agoslavl|a nlen neprecenljiv ludcZnl uClnek
Pri revmatizmu trganju iši-asa: boleča mesta vdrgniti.
Pri zoboholu: dlesno vdrgniti in ustno duplino izpirati, grgrati.
Pri glavobolu, nervoznosti, pomanjkanju spanja: čelo in celc telo vdrgniti, ter vzeti zvečer pred počitkom mlačno kopel 7 dodatkom Levje Mentol • l>ror-djenke.
Pri utrujenosti: masirati celotno telo.
Pri želodčnih boleznih: 10 kapljic na košček sladkorja.
Pri izpadanju ln* in prhaju: masaža glave.
Kot znhna roda itd.
Pri potenju podpazduho, nog rok a i celoinega telesa naj se poteč' deli zjutraj in zvečer iz-mivaijo.
tevfa-Mentot-Droždfcnka
je prava samo v tu odtisnjeni in plombirani ORIGINALNI STEKLENICI
Zahtevajte izrecno
Levjo Mentol Droždjenko
ter odločno zavrnite vsako nadomestilo.
lev ja Mentol-Droždfenka
se dobi v vsaki drogeriji, lekarni in boljši trgovini po 10'—, 26"— in 52'— Din. Pazite so pred po-naredbami.
Centralni biro: LAVIJA MENTOL-DROŽDJENKA Zagreb, Maruličev trg 5. — Telefon: 73-52
Pridobrafte novih naročnikov!
ja «> .S
«- ^ — _ o S — -O
f- X J & a _
a jc sa = ec 5
"7 = E S
» '/t * 1 -
- io
S i-
S s* - ~ «
w a, v --— > i .> « ^ a * I O;
S
o	=
i
' S cT
15318?
—	ec
«	-	-N M
>	im -f	rt s,
«	" 5	» -X
z	i	*> . i
c	n .»	e t*
Js > . C. '* c; — = ~
" - 3> 5 i
« 5 3 ^
!- 1 D i -C ^ -r. -■*• w 2. * —
-t: ^ T
C	— g IN
? m m > l
5 ? £ s rn l
27
Josip Lavtižar:
Bled in Briksen
Zgodovinska povest iz 17 stoletja.
Krištof je nvideval vedno bolj, da ne bo mog,'l voditi obširnega posestva brez dobre soproge. Im 1 je na izbiro dovolj nevest, zadostno omikanih in premožnih. Vendar ga pri tej stvari ni vodil razum, temveč je prevladovalo srce. V začetku ni nikomur odkril svojega mišljenja, pozneje pa je postalo obče znano, da se je odločil ravno za Ribičevo Reziko, ki je bila takrat stara 19 let.
Šel je k župniku Oreharju In mu povedal kot odkritosrčnemu prijatelju svojo namero. Župnik se ni preveč čudil, ker je izvedel to novico že od drugo strani. Prvi važni pomislek pa je imel v tem oziru, da Rezika za njega, akademično izobraženega gospoda in upravnika velikih posestev, ni dovolj omikana.
r>Naglica bi nc bila dobra« — je rekel Krištofu. »Pripomnil bi, da potrebujete soprogo, vsaj približno enako vašemu stanu. Kako se bo gibala preprosta Rezika v tovarišiji, s katero nima nobeflega sorodstva glede občevalnih manir gosposkih ljudi?*
:>Temu bi se polagoma privadila« — je odvrnil Krištof.
>Priznanu — je nadaljeval Orehar. :Za silo bi se privadila, toda dvomim, da bi se mogla zares uživeti v povsem spremenjene razmere.«
Krištof je molčal na to opazko. Zato je imel župnik priliko povedati še kaj več.
^Zakoni sc ne sklepajo površno, temveč z dobrini premislekom vseh okoliščin, ki pridejo v ooštev.
Ta zveza traja do smrti. Da je Rezika lepa, pravi vsak, ki jo pozna. Toda lepota je minljiva in traja malo časa.«
»Oprostite« — je segel Krištof župniku v besedo. »Oprostite, ako dostavim, da ne gledam samo Rezi-kinega obraza, temveč tudi njene duševne lastnosti.«
: Sem vašega mnenja« — jo dostavil župnik. »Ima tudi veliko drugih vrlin. V vzgled bi jo lahko postavil njenim vrstnicam. Skromna je, nedolžna, ponižna, molčeča. Ribičeva rodovina je sploh vsega sposfova-nja vredna. Poznam te ljudi že več let in jih poznam kot poštene.«
:>Zato bi vas prosil« — je rekel Krištof in pogledal župnika tako zaupno, kakor bi pričakoval od njega brezpogojne pritrditve — »zato bi vas prosil, ako bi mi povedali bolj naravnost svoje mnenje. V srcu imam hud boj, ki bi ga rad izvojeval do gotovosti.«
»Upoštevam vašo razdvojenost, dragi moj gospod« je pritrjeval Orehar. »Toda določenega odgovora vam ne morem dati, zakaj to je vprašanje, ki ga morate končnoveljavno rešiti vi sami in nihče drugi. Povedal sem vam svoje nazore. Vplivati ne smem na vašo odločitev, še manj pa ovirati vašo prostost.«
Župnik je rad videl, da ga jc Krištof prosil sveta. Ta pa je odhajal nemirnega srca iz župnišča. V težkem premišljevanju je stopal proti gradu in čutil, da jc nesrečen, čeprav jc imel vsega dovolj.
»Prehudo mi jec — tako je govoril sam s seboj — >:da bi živel šc dalj časa v tem razdoru. Ha! Pravijo, da je brez dote. Kdo neki vprašuje po doti? Ima pa drugo premoženje, ki je več vredno kakor posvetno blago. Da, res sem se ustrašil, ko mi je prišla Rezika prvič na misel. Odbijal sem ta napad, toda bolj ko sem se mu branil, bolj mi jc silil v dušo. Ali ue
bom raztrgal te vezi? Na izbiro imam tri druge, bogate in omikane neveste. Čpmu vprav ta, revna in preprosta?«
Krištof bi bil rad obrnil razmišljevanje na drug predmet, toda zaman. Samo to mu je razburjalo notranjščino. In ko je stopal skozi glavna grajska vrata, je imel trdni sklep: Ribičevo, pa nobene druge.
Iz vse okolice so naznanjevali zvonovi opoldansko pozdravljenje. V obednico je stopila oskrbnica Agata z belim predpasnikom in pogrnila mizo za gospoda. Krištof jc imel vedno kako prijazno besedo za svojo zvesto strežnico, danes pa je niti pogledal ni. Zato je začela Agata:
»Vidim, da ste slabe volje. Se vam menda ni primerilo kaj neprijetnega?«
Agata je govorila zato tako prostodušno, ker je poznala Krištofovo dobro srce.
»Nič neprijetnega,« jc odgovoril Krištof brez premisleka. »Soparica pritiska in nebo je polno oblakov. Kaj bo s senom, ki ga imamo toliko suhega na travniku?«
»Poslom sem že dala kosilo, da so šli danes poprej na delo. Šc enkrat ali dvakrat morajo obrniti in potem začnejo nakladati na vozove. Morebiti ne bo tako hitro nevihte.«
rSi dobila še kaj drugih, da bi pomagali pri spravljanju?« jo je vprašal Krištof.
»Poslala sem deklo v vas, iskat delavcev. Pripeljala jc pet pridnih, ki jih dobro poznate: Tavčarjevega Petra, Rutarjevega Joža, Rcpkovega Matevža, Volkovo Mino in Ribičevo Reziko.«
Pri zadnjem imenu bi se bil Krištof kmalu izdal, vendar je zamolčal, kar jc mislil reči. Odvrnil je samo:
.Du bi le spravili suho mrvo pod streho!«
Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek5Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo viš/e.Za oglase strogo litovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2D»r
Najmanjši zneseklODin.Pmtojbina za šifro 2Din Vjakoglaj treba plačati pri naročilu.Na pi»mena vprašanja odgovarjamo le.čejepriložena tnamka.Cek.račun Ijubljana10.'3'i9.- "
■mn
18-letno dekle
išče službo pri starejših ljudeh, trgovcih ali gostilničarjih. Ponudbe pod »Poštena in pridna« na upravo »Slovenca« Maribor.
Kovaški pomočnik
pošten in trezen z večletno prakso in dobrimi spričevali išče službo. -Naslov pove upr. »Slovenca«, Maribor.
Slaščičar
Zagrebčan, prvovrstna moč išče nameščenje. Sitno Ratkovič, Rimska 23.
Knjigovodjo
z znanjem slov., nemške korespondence za popoldanske ali večerne ure išče solidno podjetje v Ljubljani. (Prednost imajo stenografisti.) Obširne ponudbe takoj poslati na upravo »Slovenca« pod št. 11212.
Lahek zaslužek
| se Vam nudi, če imate mnogo poznanstva. Z obiskovanjem Vaših mnogoštevilnih znancev in prijateljev zaslužite lep denar. Mesečno tudi več kot 1200 Din. - Ponudbe pod »Agilen« na upravo »Slovenca«.
Stanovanje
sobo in kuhinjo se išče s pritiklinami, po možnosti tudi kabinet. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Stanovanje«.
Opremljeno sobo
solnčno oddam s 1. okt. Dr. Kodre, Staničeva 3.
Opremljeno sobo
iščem od 1. okt. naprej, Uporaba kopalnice in posebni vhod, po možnosti tudi vsa oskrba. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Divan« št. 11198.
Bukova drva
več vagonov lepih, zdravih kupim. Ponudbe pod »Plačam takoj« št. 11201 na upravo »Slovenca«.
Divji kostanj, želod
kupim po najvišji ceni. V. H. Rohrmann, Ljubljana.
BBBBBBBBBBBBBBBB
Citajte in širite »Slovenca«!
BBBBBBBBBBBSBBBB
Šiviljska vajenka
se sprejme v Ljubljani. -tfaslov v upravi »Slov.« pod »Šivilja«.
Učenec
iz boljše hiše, ki je do-rršil z uspehom vsaj dva razreda meščanske šole ali gimnazije in ima ve-lelje do trgovine, se ta-toj sprejme v trgovini z leleznino. Anton Bren-čič, Ptuj.
Tapetnike
pomočnike sprejme — J. Cerne, Dunajska cesta 28.
Mi iščemo Vas
Vi pa zopet nasl Vi iščete stalno, dobro plačano taposlenie, mi pa zopet posebno agilne in zanesljive moči za domača dela, za potovanie, za vodstvo podružnic itd. Marljivim osebam se nudi prilika za breskrbno bodočnost. - Če vprašaniu priložite znamko, dobite izčrpne inloriraci|e pri tvrdki Berenvi. Osijek.
Pletiljo
dobro nogavičarko, s hrano in stanovanjem v hiši, sprejme takoj b. Klemene Kočevje št. 114.
Trgovsko učenko
pošteno in s primerno iolsko izobrazbo, takoj sprejmem. Hrana in sta-lovanje v hiši. Adolf Re-aiic, trgovina z mešanim blagom, Mirna peč.
Kotlarskega
pomočnika in vajenca takoj sprejme Jakob Kos, Maribor, Glavni trg 4.
Gospodinjo
ki je vajena malo šivati, sprejme takoj Joško Be-guš, Primskovo 73, Kranj.
Samostojna kuharica
verna, vešča vsega gospodinjskega dela se takoj sprejme tri četrt ure od Kranja. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Verna« št, 11182.
Jabolka
namizna Kanada in bobo-vec vagonske in manjše količine kupim po najvišji dnevni ceni. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Namizna jabolka«
Krompir in zelje
v glavah, samo gorenjski, jabolka zimska, fižol (ci-pro, prepeličar in koks), čebulo, ajdov med kupuje Nabavljalna zadruga usl. drž. železnic v Ljubljani VII. - V ponudbi naj se navede cena in količina blaga franko nakladalna postaja.
fJlaft vpča&i
čfflcvencic
zaiamčno najpopolnejši u»peu
Jabolka
lepa, kisla in obrana, razpošiljam vsako množino po povzetju po 1.50 za 1 kg franko Mirna peč. Adolf Remic, Mirna peč.
Čamernikovn šoferska šola Ljubljana, Dunalska c. 36
(Jugo-avto). Prva oblast koncesiionirana Proso«-«,, št 16 zastoni. Pišite pooil
Gosli poučuje
bivši učitelj konservato-rija. Študentovska ul. 9-1.
Poslovni lokali
na Dunajski cesti št. 29 1 se takoj oddajo. Poizve se .stotam.
Gojko Pipenbacher
koncesijon. šoferska šola, Liubliana, Gosposvetska cesta št. 12. - Zahtevajte informacije.
Instrukcije
sprejme učitelj za vse razrede ljudske šole. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Instruktor-učitelj«.
Žagar
k cirkularki za drva dobi stalno mesto. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Ljubljana«.
Več potnikov
apreime amerikanska ve-lefirma, proti fiksum In proviziji. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Amerika" št. 11185.
Učenka
se sorejme takoj za trgovino perila. Vprašati pri Hed. Šare, Ljubljana, Šelenburgova ul. 5.
Na obroke
lahko kupite kar potrebujete skoraj v vseh večjih ljubljanskih trgovinah s posredovanjem Kreditne zadruge detajlnih trgovcev v Ljubljani, Cigaleto-va ulica 1 (pri sodniji).
Pisarno
na Miklošičevi cesti v pritličju (ena soba) z telefonom ali brez ugodno oddamo. Naslov pove upr. »Slovenca« pod št. 11065.
Mlin naprodaj
v mestu pri želez, postaji v zelo prometnem kraju, za kmečko in trgovsko mletev. Ponudbe na upr. "Slovenca« pod značko .Prometen mlin' št. 10812.
Pletilni stroj
10/70 cm in citre prodam. Stiska ulica 1, I. nadstr., desno.
Drva, premog,
trame in deske, dobite najboliše pri Jos. Pre-lesniku nasl. Drobniča, Ljubljana. Janševa ulica, telef. št. 3389.
KruSno moko in
rženo moka
▼edno iveio, kupite zelo aeodno pri
A. VOLK, LJUBLJANA
RrelirTS re«t« 24
Posteljne mreže
izdeluje najceneje samo Alojz Andlovic, Komen-skega ul. 34. (Nasproti šole na Ledini.) Sprejemajo se vsa popravila.
Sveže najfinejše norveško
ribje otip
iz lekarne Dr G PICCO-Ll-ia v LJUBLJANI se priporoča bledim in slabotnim osebam
Telefon 2059

Premog suha drva
Prihranili bodete na bencinu ln olju ako bodete na vsakih 15.000 km izmen ali svečice.
Nove
CHAMPION-SVEČICE
zmanjšajo vozne stroške. Generalno zastopstvo in zaloga za Jugoslavijo: ROBERT \VEINBERGEIt D. D., Zagreb, Gajeva ulica 10.
Sveže in suhe gobe
kupujem stalno vsako množino Zahtevajte pojasnila.
Namizna
jabolha
prvovrstna, razpošiljam po najnižji ceni. — Peter Šetina. Radeče — Zidani most.
Pogačnik, Bohoričev; ulica 5
Puhasto perje
čisto čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto belo gosic po t30 Din ks id čisti pub po 250 Din kg Razpoši-liam po poštnem povzetiu. L BROZOVIC - Zagreb. Ilica 82 Kemična čistilnica peria
Krušno
moko
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Liubliana Stan tre št 32
Opekarna »Emona«
d d.. Ljubljana-Vič Velika zaloga vsakovrstne opeke: zidak, votla opeka, oblikovna opeka za železobet strope, strešniki: zarezni in bobrovci. drenažne cevi Na zahtevo postavljeno na stavbišče ali na kolodvor Cene izredno nizke, za kakovost blaga lamčimo. Razprodalo ima Ogrin Ivan. Gruberievo nabrežje št 8. Liubliana. tel 24-26. kateri daie vsa pojasnila
Mreže za postelje
izdeluje najceneje samo tvrdka Pavel Strgulec, Gosposvetska cesta št 13 (Kolizej), poleg skladišča »Alko«. — Sprejema tudi popravila.
Hišo v Zagrebu
prodam ali zamenjam s hišo ali vilo v Ljubljani. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10927.
Pr.ma grozdje
Din 3.75, prima žlahtna jabolka Din 2.75 franko vsaka postaja Slovenije, razpošilja že od 15 kg dalje po povzetju. Prešna jabolka najceneje. - Po-stržin, Krško.
Kuharica
samostojna, obenem za vsa hišna dela se takoj »prejine k dvema osebama. 7. dolgoletnimi izpričevali imajo prednost. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kuharica«.
Stanovanje
enosobno s pritiklinami, 7 minut od žel. postaje St. Vid-Vižmarje, oddam takoj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 11190.
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana.
Ilirska ulica 36. vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina.
Cenjene dame!
Če Vam zdrkne pentlja na svileni nogavici, jo pustite pobrati s posebnim aparatom v trgovini roč nih del — PAVLA SLU-GOVA, CELJE, VODNIKOVA ULICA — in nogavica je zopet kot nova.
Važno za jesen
Moška ali damska garderoba bo kot nova, ako jo pošljete v Wallet Expres, Stari trg 19, da kemično sčisti, zlika, pošije, modernizira, na željo obrne. Likanje 18 Din, obračanje 300 Din. — Na deželo z obratno pošto Izvršba v 24 urah.
Mreže za postelje
izdeluje najceneje in najbolje samo tvrdka Šimen Sablatnik, Jesenice-Fuži-ne. Sprejema tudi popravila.
s*"
Priporočajte pevsed dnevnik
SLOVENEC
Direkcija drž. rudnika Velenje proda na dan
5. oktobra 1931 ob 11 dopoldne	'
Srečke, delnice, obligacije
kupuje Uprava »Merkur«, Liubliana • šelenburgova ulica 6. II. oadstr.
Tudsvnasi podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca«. »Domo-Ijuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol I popolJne in od 2 do 6 popoldne Telelonska štev 3030.
975 komadov
praznih vreč
Pogoji se dobe pri podpisani.
Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za
na dan 5. oktobra 1931 ob 11 dopoldne nabavo
500 m3
rečnega gramoza
Pogoji se dobe pri podpisani.
Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje.
Kateri vpohojeni duhovnik
bi holel priti na bratsko duhovniško pomoč v Slavonijo? Zagotovljena mu je popolna oskrba in bratska duhovniška uslužnost. Oglasi naj se na Dekan, urad v Gaju, Poljana Pakračka.
Zidarska dela
not« slavbe In h<ftnn popravila solidno In ugodno »ril
Stavbno podjetje
I. Vltilt n, Ljubljana
Motnlkova allc a IS (zadaj za vojaiko bolnico)
Zavese, pos<eiina pregr.na.a, perilo monograme najcenejše veže
Matek&Mikeš,Lubliana
poleg hoteta Štrukelj
Br da žepni robci kom Din 2 —, batist beli in barvasti robci tino vezeni kom Din 6—. E n t e i — a z u r — p r e d t i s k
Ali ste že poravnali naročnino?


t Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo pre-lužno vest, da je naš nadvse ljubljeni oče, stari oče, brat in stric, gospod
FRANC LESJAK
posestnik pri Sv. Miklavžu, Sv. Jurij ob Taboru
danes 22. septembra ob treh zjutraj po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili svete, v 73. letu starosti v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega se bo vršil v četrtek 24. sept. ob 10 dop. iz hiše žalosti na župno pokopališče k Sv. Juriju ob Taboru. Dragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Sv. Jurij ob Taboru, dne 22. septembra 1931. ELIZABETA, žena; DRAGO, kaplan, FRANC, MARIJA in LUCIJA, otroci — in ostali sorodniki.
+
Brez posebnega obvestila.
Preselil se je v boljše življenje, okrepčan s svetimi zakramenti za umirajoče moj dobri soprog, oziroma skrbni oče, brat, zet, svak in stric, gospod
JAKOB WERK
preglednik finančne kontrole v Mariboru
dne 22. septembra ob 1 zjutraj.
Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v četrtek 24. sept. ob 16 iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju.
Sveta maša zadušnica se bo darovala 25. septembra ob 8 zjutraj v baziliki Matere Milosti v Mariboru. Rajnega priporočamo v molitev. Maribor, dne 22. septembra 1931.
Matilda Werk roj. Schmidlechner, soproga. Milan, Elica, Slavica in Irma, otroci. Vsi ostali sorodniki.
Zahvala
Vsem, ki so se spomnili našega ljubljenega sina in brata
Dragota Tomšiča
absolviranega pravnika
v njegovem trpljenju, vsem, ki so obsuli njegovo mrtvaško posteljo s cvetjem, poklonili toliko vencev in ga spremili na njegovi zadnji poti v tako velikem številu, izrekamo našo naj-iskrenejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini iz Šmihela, gg. kanoniku A. Zlogarju in gvardianu P. Ciprijanu za tolažilne obiske med težko boleznijo, g. pevovodji L. Pušu in gg. pevcem za pretresljive žalostinke, g. Dragu Šavliju za v srce segajoči poslovilni govor, gosp. akademiku L. Korošcu za ves trud pri aranžiranju pogreba in vsem gg. akademikom in dijakom za prenos zemeljskih ostankov, slednjič družinama Klemenčičevi in Rozmanovi, ki sta nam stali ob strani v naših najtežjih urah in nam lajšali našo bolest.
Novo mesto, dne 21. septembra 1931.
Žalujoča rodbina Tomšičeva.
Za Jugoslovansko tiskarno » LJubljani: Karel Cet.
• ■'daiatell: Ivan Itakovcc.
Urednik: Franc Kremžar.