LETO XLV. — VOL. XLV. PREDSTAVNICE KLENIH SLOVANSKIH NARODOV Predstavnice slovanskih narodov so šle povabit župana Lauscheta k nedeljski Javnosti. Kot kaže slika, se je g. župan kaj 1 dobro počutil med brhkimi slovanskimi sestridami v slikovitih narodnih nošah, katere bomo videli v nedeljo pri vseslovanski Paradi: , , _. Od leve proti desni so: Emma Krivos, ki zastopa Slovaško; Olga Pavlyshyn, ki Vstopa Ukrajino; Dorothy Racin, ki zastopa Karpatsko Rusijo; Helen Popp, ki zastopa Hrvaško; župan Lausche; Marie Sup P, ki zastopa Moravsko; Catherine Petro-vich, ki zastopa Srbijo; Eleanor Lubeškov, ki zastopa Rusijo; Irene Jurkiewicz, ki za-stopa Poljsko, in Albina Novak, ki zastopa Slovenijo. dniki zopet v ofeuzivi Ungora Turčija, 18. j uri.—Jugoslovanska vojska generala F Mihajloviča je zopet stopila v akcijo proti osišču. To je Hi a ofenziva večjega obsega, ki jo je započel Mihajlovic. Hlo bo morda več tednov, predno se bo po tajnih virih izve-'J° poteku te bitke. Toda glasom sedanjih poročil, pnza-5 jugoslovanska armada občutne udarce na "balkanski dru- gi fronti." Ljudje, ki prihajajo sem iz centralne Evrope pripovedujejo, da obvladuje jugoslovanska armada višine v srednji in južni Srbiji. Armadi primanjkuje mu-nicije in živeža, toda bore se brez prestanka naprej. Splošno se priznava, da je Mihajlovic s svojo armado, mnogo pomagal Rusiji prošlo zimo. Osi-šče je moralo imeti v Jugoslaviji neprestano 26 divizij, da je varovalo železnice, mostove in ceste. Italija je imela 12 do 15 divizij, Nemčija pet, Bolgarija sedem in Madžarska tudi več divizij. Spomladi je Nemčija vzela nekaj divizij za rusko fronto, in jih nadomestila z bolgarskimi in madžarskimi Toda kljub vsej tej moči osišče ni moglo pregnati jugoslovanske armade s hribov, kjer so glavni rudniki boksita, kroma in bakra Mihajlovic ima radio na kratke valove, potom katerega je v zve zi z vlado v Londnou. Vselej, kadar napada Mihajlovič kako naselje, vzame s seboj domačine, ki komaj čakajo, da se rešijo osiškega jaftna. Na ta način jugoslovanska armada neprestano raste. -o- Pozdravi iz Louisiane Mrs. Mary Milavec iz 6311 St. Clair Ave. pošilja pozdrave iz Louisiane, kamor je šla obiskat svojega sina, ki služi tam Strica Sama, namreč Pvt. Louis V. Ko-vačiča, C Battery, 321st Field Artillery, 82nd Division, Camp Clairborne, La. Za bombnik V sJtlad za MacArthurjev bombnik je daroval slovenski cvetličar, Ignac Slapnik, 6102 St. Clair Ave. $5, Louise Cancula iz 6716 Edna Ave. pa $2. Lepa hvala. DIREKTNO IZ SLOVENIJE Ljubljana, 14. marca~j(JIC) — Včeraj so slovenski uporniki napadli zgradbo finančne direkcije v Ljubljani, ki je izpremenje-na v italijansko vojašnico. Uporniki so se pripeljali z avtomobili, vdrli v zgradbo premagali posadko in odnesli v avtomobile veliko množino municije in nad 60 pušk. Na slovenski strani ni bilo žrtev. * Ker je Nemcem v okupirani Sloveniji primanjkovalo učiteljev, so predpisali posebne izpite za slovenske učitelje, ki so obvladali nemščino. Pismene naloge pri izpitih so bile: Hitler in Evropa, Nemčija in Rusija, Moje delovanje v zadnjih 25 letih, Moj odnos do vere, Zgodovina Spodnje Štajerske. Posledica je bila, da so takoj po izpitih aretirali celo vrsto učiteljev in jih poslali v koncentracijska taborišča v Nemčijo. * Po štajerskih občinah so na-cijske oblasti imenovale posebne kmetijske referente, ki naj bi vodili spisek o prisilni oddaji žita. Na Dravskem polju so pobrali vse žito, v Savinjski dolini pa zlasti oves. Vasi so ostale brez pridelkov. Samo vas Št. Lovrenc je morala oddati 16 vagonov krompirja. -o- Hrvatska društva, pozor! Vsa ona hvratska društva, ki se bodo v nedeljo udeležila vseslovenske parade, naj vzanjejo v naznanje sledeče: Zbirališče bo pred Hrvatskim domom, 6314 St. Clair Ave. Društva odkorakajo k cerkvi sv. Pavla na 40 cesto, odkoder bo odhod ob 11:15. Nato vsa društva skupno odkorakajo na 17. cesto in Euclid Ave., kjer se bodo pridružila jugoslovanski skupini. Mr. Kennick registrira Odvetnik Wm. J. Kennick naznanja, da je na razpolago hišnim posestnikom za registriranje stanovanj. Zglasite se na njegovem uradu, 982 E. 63. St. Uredil vam bo vse točno in pošteno. Osišče je zopet obkolilo Tobruk CHURCHILL JE ZOPET TUKAJ Z Rcoseveltom bosta napravila načrte za drugo fronto. ZOPET EN SLOVENSKI NOVOMAŠNIK Angleške čete so se umaknile od Tobruka, katerega so začele osiške čete zopet oblegati. Angleži so se umaknili do utrjenih pozicij pri egiptovski meji. Kaira, 18. jun.—Angleške čete so se umaknile pred osiško silo do utrjenih pozicij pri egiptovski meji. Prepustili so utrjeno pristanišče Tobruk, katerega so obkolile nemške in italijanske divizije. Tobruk ima odprto samo eno pot za dovoz potrebščin in to z morja. Angleška armada se je razdelila v dva dela. Eden je ostal v Tobruku, kjer bo branil pristanišče proti osiškim napadom. Tobruk je vzdržal lansko leto obleganje skoro osem mesecev in vsa osiška sila ga ni mogla zavzeti. Tobruk so bili utrdili Italijani za oporišče ofenzive proti Egiptu. Toda general Wavell ga jim je vzel leta 1940 in zajel v njem 25,000 Italijanov. Ko so prišli Nemci na pomoč italijanskim četam, so pognali Angleže nazaj iz Libije, toda Tobruka niso mogli vzeti. Angleži trdijo, da dokler osišče ne zavzame Tobruka, ne more začeti polne ofenzive proti Suezu. Drugi del angleške armade se je pa pomaknil nazaj proti egiptovski meji, da tam poča ka sovražnika. Angleži upajo, da bo Tobruk vzdržal toliko časa, da bodo dobili ojačenja iz Egipta. V bojih z osi|čem po puščavi so imeli Angleži toliko izgub, da je njih bojna sila manjša od osiške. V temi bomo Prihodnjo sredo bo na vzhodni stranini strani mesta Cleve landa prvič popolna tema. Od 10 do 10:10 bo delna tema, na-daljnih pet minut pa popolna tema. Okrožje, kjer bodo ugasnili luči bo: na vzhodu od 105. in 116. ceste do mestne meje na jygu, na zahodu do 30. in 40. ceste in do jezera na severu. Razsvetljena bo ostala cesta ob jezeru in vasica Bratenahl. Na obisku pri sinu Mrs. Carolina Golob in sin Harold, pošiljata pozdrave iz New Orleansa, La., kamor sta šla obiskat sina oziroma brata Franka Golob. Rev. Edward L. Surtz V nedeljo 21. junija ob desetih bo pel v cerkvi sv. Vida v Clevelandu novo mašo slovenski sin, Rev. Edward L. Surtz. O njem in njegovi odlični družini smo že pisali v našem listu. Naj na tem mestu še enkrat čestitamo g. novomašniku, materi in bratom ter sestram ter vsem sorodnikom. Naj bo njegovo delo . v vinogradu Gospodovem plodo-nosno, v oast božjo in v ponos slovenskemu narodu. Novoma-šnik, bod' pozdravljen! -o-— Pobiranje asesmenta Tajnica dr. sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ bo nocoj od 6 do 7 v stari šoli sv. Vida v svrho pobiranja asesmenta in drugih društvenih zadev. Pijte fina Vina! Anton Korošec, ki vodi vinar-no na 6629 St. Clair Ave., se priporoča za nakup finih vin, na drobno in na debelo. Tone ima vedno dobro kapljico v sodih. Take parade še ni bilo v Clevelandu Parade, kakršna bo v nedeljo v Clevelandu, mesto še ni videlo. Kot vidimo iz poročil bo slavnost praznovanja vseslo-vanskega dneva res nekaj krasnega. Mnogo nad 100 raznih skupin se je priglasilo. V paradi bodo slikovite narodne noše, vežbalni krožki, flote, veterani in tako naprej. Tudi Slovenci, Hrvati in Srbi bodo častno zastopani. Natančnejših poročil sicer nimamo pri roki, vemo pa, da bodo dali Slovenci v povorko več flot, mnogo narodnih noš, vežbal-ne krožke Slovenske ženske zveze (8), častno stražo SDZ, vežbalna krožka kadetke društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ in društva sv. Helene št. 193 KSKJ, veterane itd. Na eni izmed flot bo postavljena pristna slovenska ohcet z vsem, kar spada zraven. Vse jugoslovanske skupine se zbirajo na 17. cesti in sicer od Euclid avenije severno do Chester in če bo potreba še po Chester vzhodno. Pri Euclid Ave. naj se postavijo Srbi, potem za njimi Hrvati in potem Slovenci. Glavni maršal vse parade bo Frank M. Jakšič. Za vse informacije se obrnite nanj. Vse skupine morajo biti na svojih mestih ob 12:30 popoldne. Povorka se bo začela pomikati od 21. ceste po Euclid Ave. Vila se bo do Public Square, tam bo zavila na Superior, šla bo vzhodno po Superior in šla med staro pošto in poslopjem javnd knjižnice na Mali, kjer se bo razvrstila pred govorniškim odrom. Govori ne bodo več kot pol ure in vse mora biti končano ob treh, nakar bodo vsi narodi pohiteli na češki Sokolski vrt, 4314 Clark Ave. Naše ljudi pozivljemo, naj gredo gledat to sijajno parado, ker takega ne bo kmalu v Clevelandu. Na tiste pa, ki se bodo udeležili povorke, apeliramo, naj bodo gotovo pravoča sno na mestu. DOMOVINA SLOVENIAN HORNINQ DAILY NEWSPAPER , AMERICAN HOME CLEVELAND, O., FRIDAY MORNING, JUNE 19, 1942 10. 143 y"^ ji ^^ ^^ ^^^ AMERICAN IN SPIRIT FORESCN m LANGUAGE ONLY --s. Washington, 18. jun. — An- j gleški premier Winston Church- j ill je zopet v Zed. državah. Iz t Bele hiše se poroča, da bo takoj stopil v posvetovanja s predsed- d nikom Rooseveltom. Premier, ki v je dospel nepričakovano v Ame- s riko, kot je prišel nepričakovano d pred šestimi meseci, se bo posve- 1 toval z Rooseveltom o "vojni, o s vodstvu vojne in kako dobiti voj- ri no." Iz Londona in Washingtona j obenem se poroča, da bodo izvr- I šeni "nagli sklepi" med obema g voditeljema. j Ko se je iz Bele hiše naznani- I lo Churchillov prihod, se ni po- i vedalo kdaj je prišel. Toda vse i okoliščine kažejo, da sta pred- 1 sednik in premier že v posvetovanjih, ki bodo trajala vsaj en te- s den. 1 Splošno se sodi, da se bo pri t teh posvetovanjih odločilo o drugi fronti v Evropi, ki naj bi olaj- s šala rusko fronto. * -o--1 Atentatorje na Heydricha \ so baje postreKli ] London.—Radio iz Prage je J včeraj naznanjal, da so nem- ] ške oblasti izsledile napadalce 1 na nemškega rablja Heydricha in jih postrelile, ko so se upirali aretaciji. Atentatorje so na- : šli v nekem praškem hotelu, ; kjer so se skrivali. Prijeli so tudi mnogo njih' pomagačev. Atentatorje so ustrelili na tisti dan (četrtek), ki je bil določen Cehom kot ultimat, da ' izroče napadalce, ali pa bodo občutili posledice. Nemci trdijo, da je angleško letalo pripe-! ljalo napadalce in jih spustilo na tla na češkem ozemlju. -o- žene in dekleta, pridite | olepšavat truke in avte ' V soboto popoldne od 2 do 3 1 naj bi prišle naše žene in dekleta " na Grdinov vrt, 1053 E. 62. St., • da bodo privezovale lepotičje na ' truke in avte, ki bodo vozili v ne-1 deljo v paradi narodne noše. ! Istočasno bodo spletale vence pri J Slapniku na 6102 St. Clair Ave. 1 Za vse narodne noše bodo pre-1 skrbljena vozila, toda proti od-] škodnini za vsako osebo, ker jih 5 je treba najeti. Pridite pomagat • v velikem številu, da se bomo 1 Slovenci bolj postavili. Nocoj ob osmih je pa važna seja pri Grdi-novih za vse one, ki se bodo udeležili parade v norodnih nošah. Vojak na dopustu r Na 10 dnevni dopust je pri-i šel Pfc. Eddie Meglich, sin po-», znane Joseph Meglicheve družine iz 1003 E. 64 St. Eddie služi Strica Sama v Morris Field, N. C., ip sicer pri zrakoplovcih. Pri istem oddelku služita tudi kor-poral Frank Kuret in Pfc. Joe Krall (Patsy), ki pošiljata pozdrave svojim prijateljem. Eddie pravi, da je prav zadovoljen z vojaškim stanom. Doma ostane do 25. junija in prijatelji ga lahko obiščejo doma. Dar za bombnik Anton Anžlovar, znani trgo vec z modno trgovino na vogali St. Clair Ave. in Norwood Rd je daroval $3.00 v sklad za Mac Arthurjev bombnik. Hvala! POROKE V družini Joe in Caroline Čuka j ne so imeli kar štiri poroke v manj kot enem letu. V soboto se bo poročila njih hčerka Marie Anne s Tony Babichem, sinom Mr. in Mrs. Tony Babich, 1040 E. 76. St. Poroka bo v soboto ob enajstih v cerkvi sv. Vida. Sorodniki in priljatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. Vse najboljše mlademu paru. V soboto ob devetih se bosta poročila v cerkvi sv. Frančiška na Superior Ave. in 71. cesta Adolph J. Smrekar in Jeanne Lučič. ženin je sin družine Mr. in Mrs. John Smeker (Smrekar), 6412 St. Clair Ave., nevesta je pa hčerka družine Mr. in Mrs. Anton Lučič iz 1036 E. 68 St. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. Mnogo sreče v novem stanu! V sredo sta se poročila v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Ivan J. Rožanc z gdč. Julijo Dobida. Nevesta je hčerka Mr. in Mrs. Dobida iz 16412 Trafalger Ave., ženin pa je sin Mr. in Mrs. John Rožanc iz 15216 Lucknow Ave., ki vodi modno trgovino na 406 E. 156. St. Vso srečo želimo mlademu paru. —i-o- Lep večer v Norwood Library Nocoj bo lepa zabava v Norwood Library na 6401 Superior ve., ko bo^prvič nastopil lokalni orkester, sestoječ iz mladine, katere je organiziral ravnatelj Frank Suhadolnik. Obenem bo tudi Card Party in delile se bodo lepe nagrade tistim, ki bodo najboljše igrali. Nato bo ser- ■ viran tudi okusen prigrizek. 1 Računalo se bo malenkostno ■ vstopnino in prebitek bo za dobrobit Community Council, to je skupščina, ki deluje za na- - predek in korist naselbine. V - odboru sta Slovenki Albina No- - vak in Anne Tekavec. Torej za i en lep večer razvedrila poseti- - te to lepo prireditev in poma- - gaj te dobri stvari in naši mla-jdini. '*°zemska kraljica je Prišla v Kanado Vva, .Kanada.—Nizozem-'^aljica Wilhelmirta je do-Sceraj iz Anglije. Pripeke je z avijonom. Kralj i-l1? stara 61 let. Par dni bo p v Kanadi, potem pride ' Zed. države, kjer bo gost ednika in Mrs. Roosevelt. --o- > Nov grob ,1 ^lgi in mučni bolezni in .. nju je primenila v sana-I''v Mentor, O., znana Da-j^odorovich, rojena Gajak, L120 let, stanujoča na 6215 f Tukaj zapušča žalu-ra soproga George, mater r'co, očma Charles Bur-sestre, Louise, omože-Ife*. Sarah in veliko so-Rojena je bila v kandu. Bila je članica lWa sv. Nikolaja, št. 14 Lin društva Rade Njegoš, ; IWO.I Pogreb se bo vr-ij Dondeljek zjutraj ob 9. r Jt)sip žele in Sinovi po-l zavoda, 6502 St. Clair L er na Higland Park po- J°fni znamki 5 in 6 i I 2 funta sladkorja borila karta št. 5, ki sto-VeUavo 28. junija, bo ku-^Va funta sladkorja. Ta 1 mora zadostovati do Jj^ia, ko stopi v veljavo : II * št.'6, s katero se bo zo-l^ko k u( p i 1 o dva funta i°rja. Gospodinja pa s ^ dobi več sladkorja, ker ^amka za cel mesec. kus iz Chardona I Dondeljka naprej bo vo-^ Chardona trikrat na dan J8 v Cleveland, ki bo vo-H'avce in druge, ki hočejo ®land po opravkih. Čehi zahtevajo pravico soditi Hit/erja London, 18. jtiA. — Češka vlada v pregnanstvu zahteva piavicc soditi Hitlerja, Himmlerja, Goer in g a in druge nacijske vaditelje, ko bo vojna končanem Sodili in obsodili jih bodo |a usmrtitev stotine Čehov radi napade, na Heydricha Češka vlada je liri posebni seji sprejela resolucijo, v ! kateri je zahtevala privile-gijo, da izvrši smrtno kazen nad nemškimi voditelji. Seji je predsedoval '^ministrski predsednik Eduard Beneš. Ameriška mornarica bo i vladarica na morju T. Washington. — Včeraj je poslanska zbornica odglasoivala ogromno vsoto oseim bilijonov in pol dolarjev za zgradbo novih bojnih ladij. Kadar bo program za nove bojne ladje končan, bodo imele'Zed. države močnejšo bojno mornarico, kot vse druge svetovne držav« skupaj. S tem denarjem bodo zgradili 500 bojnih e d i n i c , 1,000 manjših ladij in 800 torpednih čolnov. Program g o iv. o r i za 500,000 tonaže nosilcev letal, 500,000 tonaže križark in 900,-000 tonaže rušilcev. Toda težkih bojnih ladij ni v programu. r r •117 St. Clair Ave. AMERIŠKA DOMOVINA" american home SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor Cleveland, Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 * Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months, Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year. $3.50 for 6 months, (2.00 for 3 months Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 143 Fri., June 19, 1942 Angleško - ameriški ■ ruski sporazum Večeslav Vilder, direktor jugoslovanskega poročevalne-ga urada v Londonu je po londonskem radiu govoril o mednarodni situaciji in govoreč o novo zaključenem sporazumu med Anglijo, Ameriko in Rusijo, dejal sledeče: "Pred šestimi dnevi sta Velika Britanija in Sovjetska Rusija sklenili sporazum velikega in daljnosežnega pomena. Odgovorni krogi so navzlic vojnim težkočam zasedali vsega nekoliko din. Moskva, London in tudi Washington so se dogovarjali in sporazumevali kot bi jih vodila čarobna sila. Kako je to mogoče? Mogoče je zato, ker današnji pogled pomeni samo naravni razvoj sodelovanja držav, ki so vsaka dale svoje žrtve. Čim je Hitler pokazal svoje zahteve, je bilo jasno, da se ne bo ustavil ne na Renu, ne na Visli. Hitler je lagal na obe strani, samo da ne bi prišel med dva ognja. Najprej je preslepil zapad, da je dobil -svobodne roke na vzhodu in potem je ponovil isto igro na vzhodu. Danes pa se je Hitlerju posrečilo to, da sta Velika Britanija in Sovjetska Unija podpisali tesno vojaško zvezo proti njemu samemu. Evropa in ves svet je moral skozi težke izkušnje, preden se je to moglo zgoditi. Do tega bi ne prišlo, če bi Chujrchill ali Stalin upognila glavo pred sovražnikom. Toda britanski narod je pod vodstvom Churchilla odločil o usodi sveta, ko je po katastrofi Francije dejal: "Čeprav sami, bomo branili vsak pedenj naše zemlje." Pozneje je Hitler napadel Rusijo, ki je imela z Nemčijo podpisan dogovor o nenapadanju. Churchill ni čakal, da bi Sovjetska Rusija zaprosila za pomoč. Ni čakal na sporazume in dogovore, temveč je v istem trenutku izjavil: "Rusiji bomo takoj dali vso pomoč." In Velika Britanija je takorekoč trgala od svojih ust in dajala pomoč Sovjetski Rusiji. Kdo bi dejal, da je to storila zaradi svojih koristi. Res, toda to je bila dobro izračunana korist. A katera država je v tej vojni tako pravilno razumela, kaj je njena korist? Ali niso mnoge države računale, da se bodo izognile vojni, če izneverijo zaveznike? Ta sporazum prihaja, kot bi izhajal iz duše jugoslovanskega naroda. Velika Britanija in Rusija sta za nas vedno predstavljali nekaj bližnjega. Ne samo v teh dnevih, temveč v vsej naši zgodovini. Kakorkoli so se Srbi, Hrvati in Slovenci borili za obstanek, so upirali svoje poglede v Moskvo, Pariz in London. Nikdar ni kdo šel v Berlin ali Rim po pomoč. Spominjamo se tistih karakterističnih Bismarckovih besed, da so zanj več vredne kosti enega njegovega vojaka, kot ves Balkan, London in Petrograd, navzlic temu so se Nemci vedno "interesirali" za usodo našega malega slovenskega naroda. Zavezništvo med Sovjetsko Rusijo in Veliko Britanijo pomeni ravnotežje ne samo za Evropo, temveč za ves svet. Osišče Berlin, Rim, Tokio je skupnost razbojnikov za razdelitev plena. Sporazum Velike Britanije in Sovjetske Rusije, s katerima je tudi Amerika z 28 zavezniškimi narodi, bo ustvaril zedinjeni svet na temelju atlantskega sporazuma, kjer ne bo velikih in m^lih, zasužnjenih in Herren-volka. Ta klic z Atlantika je geslo sovjetsko-britanske zveze. Vse Srbe, Hrvate in Slovence, vse naše viteške borce mora razveseliti vest o podpisu tega sporazuma. Sedaj morajo končno izginiti zadnji sledovi razcepljenosti med našimi borci. Ustvariti moramo eno fronto pod vodstvom Draža Mihajloviča. Z nami je ne samo največji, temveč tudi najboljši del sveta. Oba, Grohar in Zgaga sta bila trn v očeh Venutija, poveljnika italijanske obmejne straže, ki je vedno pazil na priliko, kako se ju iznebil. Prilika se je pokazala 17. junija 1632, ko je pobegnil iz jugoslovanske armade Rudolf škvar-ča, ki je služil kot podčastnik v konjeniškem polku. Ta se je izročil italijanski .objemni straži. Straži je baje izdal, da so bili Ivan Zgaga in njegova dva sinova, ki so imeli stalne potne liste za prehod čez mejo, zapleteni v vohunstvo. Na izpoved tega vojaškega begunca, ki ni bil vešč italijanskega jezika niti besedice in je bilo vse zaslišanje izvedeno v italijanščini, je italijanska mlicija zaprla vse osebe, ki jih je imela na sumu. Kmalu zatem je pu-stil službo pri Zgagi Ernest Volf, ki je prevzel pogodbo, da bo dov^žal cement za vojaška dela na gori Porezen na mesto svojega strica Štefana Kaltnerkarja. Takoj so ga Italijani zaprli. Ko so ga preiskovali, so našli pri njem vabilo na sejo društva Edinost v Škofji Loki, ki je bila sklicana za 22. maja. To je bilo dovolj, da so italijanske oblasti zgradile namišljeno zaroto proti Italiji. Volfa so pretepali v ječi in izsilili iz njega "priznanje" o zaroti, zlasti še, ker so mu obljubili, da bo popolnoma prost, ako izda svoje sozarotnike. Ko je bil v ječi v Udini, so ga tako pretepali, da je bila njegova glava vsa črna in otekla. Ko so ga vprašali, kaj mu je, je rekel, da je zatekel od zoba, ker sc je bal, da ga bodo še bolj tepli, ako bo povedal resnico. BESEDA IZ NARODA Slovenske narodne noše Na poziv odbora Jugoslovanskega kulturnega vrta, ali bolje rečeno, njega predsednika Mr. Anton Grdina se je zbralo 15. junija precejšnje število žena in tudi mož na domu imenovanega z namenom, da se udeleže prihodnjo nedeljo, dne 21. junija, vseslovanske manifestacije v narodnih nošah. Ta seja pa je bila še globljega pomena. Sklenjeno je namreč bilo, da se oživi akcija za slovenske narodne noše in da se skuša pred vsem pridobiti tudi tu rojeno mladino, ki naj bi se ji potom teh narodnih noš vzbujalo narodno zavest. Torej na kratko rečeno, da bi se organizirali. V ta namen je bilo nadalje sklenjeno, da se izvoli odbor, ki naj bi strmel za tem, da se ta ideja izpolnuje in razširja. V ta odbor so bili izvoljeni sledeči : predsednica Frances Po-nikvar, podpredsednica Rosalie Strainer, tajnica Rose lia-sty, blagajničarka Dorothy Strniša, zapisnikarica Josephine Grdina. Nadzornice: Frances Brancelj, Pavla Žigman in Johana Mišmaš. Publicijski odbor: Marjanca Kuharjeva, Rosalie Strajner in Mary Sta-novnik. Seje se bodo vršile redno in sicer vsak zadnji četrtek v mesecu v Mr. Anton Grdinovin prostorih na E. 62 St. Za morebitne stroške se bo pobirala mesečna članarina, ki je zelo majhna in sicer samo 10 ccn-tov mesečno. Kar je bilo navzočih na seji, so tako vsak nekaj radevolje prispevali za podlago blagajne. To je na kratko opisan ponovni poiskus zbuditi vse tiste, ki jih veseli, da se potom narodnih noš izraža v javnosti naša narodna zavest. Veliki časi so pred nami, glejmo, da jih bomo vredni, ničesar ne smemo zamuditi, če nočemo izgubiti svoj delež kot narod. Slovan, na dan! Frances Ponikvar Slovenska šola SND se zahvaljuje Piknik prirejen v korist Slovenske šole SND se je vršil v nedeljo 7. junija na farmi S. N. P. J. kljub temu, da je sko-ro celi dan deževalo. Ampak mokro in muhasto vreme je preprečilo mnogim prijateljem šole, da se niso udeležili izleta. Radi tega obisk ni bil velik iin tudi finančni uspeh prireditve ni bil tak, kot bi bil drugače, če bi bilo lepo vreme. Vsem tistim posetnikom, ki ste se udeležili izleta kljub slabemu vremenu, vodstvo Slovenske šole izreka prisrčno zahvalo. Istotako se izreka zahvalo marljivim delavcem in delavkam na pikniku, ker je šlo vse v najlepšem redu naprej. Seveda, pripravljenega je bilo mnogo več, kot pa se je izvedlo. Če bi bilo lepo vreme, bi bilo vsega še zmanjkalo. Ampak kdo ve v naprej, kakšno bo vreme. Zato je s temi pikniki križ, ker se le malokdaj posreči stvari ravno prav naročiti. Dalje se vodstvo Slovenske šole SND želi zahvaliti darovalcem, društvorft in posameznikom za denarno podporo šoli. Sledeči so prispevali še ob zadnji božičnici, pa se ni clo-slej objavilo njih imena v javnosti. Ti. so: Društvo Naprej št. 5, SNPJ $12.00; Milka Kres $5.00; Frank Oglar $4.00; Cecilia Šubelj $2.00; Leo Poljšak $1.00; Vinko Klemenčič, $5.00 in Kari Augustinčič $5 Sledeči pa so darovali sedaj na pikniku ali pozneje v sklad Slovenske šole SND: Joseph Samida $1.00; Frances M. Tavčar $1.00; Ludvik Avsec $2.00; Louis Kocjan $1.00; Janko N. Rogelj $5.00; Frank Černe $2.00; Leo Poljšak $1.00; Mr. in Mrs. J. Zavrl $1.50; Mrs. Helena Debevec $1.00; -Wm. Candon, $1.00; Vinko Klemenčič, $2.00. Najlepša hvala vsem darovalcem šoli, ki bo kljub temu, da piknik ni bil uspešen kot se je pričakovalo, nadaljevala svojo izobraževalno nalogo tudi še v bodoči sezoni, kot doslej. Prosimo, da bi se priglasilo še več dobrih rojakov in rojakinj in da bi z darovi pomagali nadomestiti kar se ni doseglo s piknikom. Za Slovensko šolo SND, Erazem Gorshe, ta j Slovanski dan se bliža Učakal rad bi srečni dan, dan našega združenja. S. Gregorčič. Gotovo so marsikateremu Slovencu zn&ne gornje vrstice našega tako priljubljenega pesnika Simona Gregorčiča, pesnika vzajemnosti in združenja Slovanov. Pol stoletja bo, odkar je ta naš pevec in — prerok Simon Gregorčič hrepeneče izrazil v svojih pesmih ono željo po združenju Slovanov, po slovanski bodočnosti. Z trdno vero, da ta dan pride, je izrazil v gori označenih verzih, da bi rad učakal ta dan. Ni ga dočakal, a videl pa ga je v naprej ko je napovedal: slavno slovansko bodočnost. Dan, slovanski dan se poraja pred nami in se bo vršil v nedeljo 21. junija in sicer širom svobodnih Združenih držav ameriških. Da, da, rojaki in rojakinje, Slovenci in Jugoslovani naš Vse-slovanski dan se poraja pred nami, tisti dan, katerega je opeval S. Gregorčič, tisti katerega bi on tako rad učakal. V velikih časih, da v časih polnih krvi in solza živimo, pa tudi v časih, ko se odločuje SLOVANSKA bodočnost in za to bodočnost moramo zdaj mi delati z vsemi močmi in sredstvi. Pred nami se poraja Slovanski dan, za nami je krasno uspeli Vseslovanski kongres, ki se je vršil v Detroitu. Veliki dnevi za Slovane. Kaj naj napravimo? Dremljemo ali morda celo zabavljamo? Ne! Na plan moramo, vsi prav vsi! Ko se je bližal Vseslovanski kongres je bilo toliko tistega cin-canja pa nespametnih pomislekov in to zlasti med Slovenci, ki se štejejo med Slovani da najbolj razumejo slovansko misel; pa se je žal pokazalo, da jo prav slabo razumejo (voditelji namreč). Odziv Slovencev pri tem kongresu je bil najbolj zanikern. Zdaj bomo imeli pa Slovanski dan; zdaj pa ne smemo biti taki, ampak prav vsi na plan. Parada bo velika parada vseh Slovanov, po raznih mestih širom Združenih držav ameriških in tako tudi v našem Clevelandu, ameriški Ljubljani. Rojaki in rojakinje zdaj pa vsi, prav vsi na plan. Kako? # V prvi vrsti seveda vsi tisti, ki imate narodne noše. V slovenskih narodnih nošah se pokažite bratom Slovanom, Amerikan-cem in vsem drugim narodom. Apeliram na vse tiste, ki ste se ob priliki odkritja spomenikov, Baraga, Cankarja, Gregorčiča in Njegoša ter otvoritve Jugoslovanskega kulturnega vrta udele-j žili v taki masi, da vas je vse ob- j čudovalo in se divilo lepi sloven- J ski narodni noši, da se vsi udele-1 žite v teh nošah tudi parade Slo- vanskega dne. že zaradi Gregor-, čiča, ki ima svoj spomenik v J. K. Vrtu, ter so pod njegovo soho vklesane besede: "Učakal rad bi srečni dan . . potem kot zavedni Slovenci in Slovenke in pa kot Slovani. Saj smo vendar del velike družinte slovanske. Mi, ki smo dočakali ta dan, tudi spodobno proslavimo ta dan. .če se to pot ne bomo odzvali kot bi se morali, nismo vredni, da rečemo: smo Slovani. Pa ne samo v narodnih nošah, pač, pa tudi v raznih drugih uniformiranih skupinah se odzovi-mo in odzovimo se z svojimi društvenimi zastavami. Dajte no, zakaj jih pa vendar imamo? Mar za toda se prah nabira po njih? Ven z njimi na Vseslovanski dan. Končno pa prav vse v povorko, vse parado. Rojaki in rojakinje! čas je, da se zgane-j mo, zbudimo iz mrtvila in spa-j nja. Za bodočnost Slovanov se j gre, ne bodimo zadnji, pač pa bodimo prvi. V nedeljo se bomo srečali z brati in sestrami, Rusi in Poljaki, Čehi in Slovaki, Hrvati in Srbi, Bolgari in Lužiškimi Srbi. V krogu teh je tudi častno mesto Slovencev. Pridimo skupaj, si podajmo roke po bratovsko, ter nastopimo z krepkim delom, delajmo za slavno slovansko bodočnost, kakor je že naš pesnik Simon Gregorčič zapel: Mi bratje pa z delom pripravljajmo zdaj To silno slovansko mogočnost, In z duhom proroškim nazdravijajmo zdaj: Na slavno slovansko bodočnost. Bodočnost slovanska se poraja, toda moramo delati, sodelovati, vsi prav vsi, tudi Slovenci. Zato naj v nedeljo, 21. junija, vsak stori svojo narodno dolžnost pa naj s svojo navzočnostjo, po svojih močeh sodeluje, dela, za uspeh tega Slovanskega dneva in bodočnosti, . . Jože Grdina. ski fant, pridi za en dan v svoji lepi narodni noši med cleveland-ska dekleta. Te bomo pričakovale. Vidite, tako je, kadar je vojska, a jaz bom šla v parado vseeno, pa čeprav para ne bom imela. No, si bom pa v mislih zapela tisto "Jaz sem pa ena revna stvar, kje je preljubi moj par." Še nekaj. To je pa namenjeno tistim našim fantom, ki so se pri zadnji naši paradi tako imenitno postavili na konjih. Vem, da se jih še vsi spominjate. To so bili: Mr. James Debevc, urednik Ameriške Domovine, Dr. James W. Mally in Mr. Frank Kuhar. To so vam tisti fantje od fare, ki znajo tako paradirati na konjih, da jih vse gleda. Zato bi jih pa rada tudi sedaj skoraj žila, da bi se nam pridružili, če se boste, le povejte, da vam dekleta šopke pripravijo. Tako sem zaposlena, da bi bila skoro pozabila povedati, da bo glavni maršal pri tej paradi naš dobro poznani Mr. Frank Jak-šič in za tamalega maršala bo pa gotovo naš Jože Pograjc. Tako vidite bodo v nedeljo naše misli romale k vam slovan-ki bratje tam onstran oceana, kjer se vi bojujete za našo zmago.. . "Vi slovanstva ste stražarji, našega rodu. čuvarji, srce slovansko krvavi, da zmago svetu pribori." S toplim slovenskim pozdravom, Marjanca Kuharjeva. Amerika - Slovan - Balkan Po pet dni so ga neprestano pretepali in ga pustili brez hrane. Zato ni čudno, da jim je vse potrdil, kar so zahtevali od njega. Ponosni smo na vas v teh resnih dneh, ko se gre za naš obstoj. Vsi krvavite, vaše rane so globoke, a srčna hrabrost Slovana vam daje tisto moč, ko se ruski koza-ki ter jugoslovanski četniki tako junaško bore in na katere danes gleda ves svet. Daleč smo od rojstne grude — od svojih slovanskih bratov. Kako naj jim pomagamo? Vsak po svoji moči naj takoj kupi vojne obveznice, kajti, kadar bo zmagala naša nova domovina Amerika, tedaj bodo svobodni tudi Slovani onstran morja. V nedeljo, 21. junija, bomo vsi Slovani "vsi za enega in eden za vse" prisegli, da smo in da tudi hočemo ostati zvesti naši novi domovini Ameriki. Zvesti do groba tebi — naša nova domovina Amerika. Zato pa bo v nedeljo "Vseslovanski dan" ter velika patriotična parada vseh narodov, da pokažemo pred svetom, da smo Slovani združeni in se medsebojno ljubimo in še posebno, da smo lojalni Združenim državam in zvezdnati zastavi. Vabljeni ste vsi, posebno pa naše slovenske narodne noše in naši uniformirani vežbalni krožki. No, žene in dekleta, le koraj-žo. Tudi jaz bom korakala z vami in le glejmo, da se bomo Slovenke najbolj postavile. V New-burgu že tako šivajo in likajo in v Collinwoodu ter Nottinghamu 1 se tudi prav pridno pripravljajo, j torej menda tudi me na St. I Clairju ne bomo zadnje. Vse bi bilo "orajt" samo nekaj j še ni v redu. Veste, para nimam j še, kajti fantov nam manjka, ker so večina že vsi odšli k vojakom. Vsi tisti fantje in možje, ki imate svoje narodne noše, ste proše-ni, da pridete med nas in tako napravite vse bolj živahno in prijetno, a na gledalce pa bo, napravilo bojlši vtis. Helo! Mr. Dolčič iz Girarda! Ali se kaj sliši? Ti si cel sloven- "Back MacArthur" kluba nadaljni prispevki Društvo Concordian št. 185 SNPJ $5.00, Slov. ženska zveza št. 32, Euclid, O. $2.00, Dom zp-padnih Slovencev $5.00, Frank černe zlatar na St. Clair Ave. 82.00, Slov. ženska zveza št. 50 $2.50, Mary Prisland Cadets št. 50 $2.50, Warrensville Slov. ženska zveza št. 73 $5.00, Društvo "Strugglers" št. 614 SNPJ $10, Slov. ženska zveza št. 41 $2.00, Slov. podporno društvo Kranj $5.00, Društvo Srca jezusovega $5.00, Društvo Naprej št. 5. S. N. P. i. $5.00, Društvo Slovenec št. 1. SDZ $5.00, Jennie Kozel $1.00, Frank Zorich $2.00, John Gornik $2.00, Mr. in Mrs. Richard Kogoj $5.00, Joseph Koželj $1.00, Max F. Traven $1.00, Anna Mezulanek $1.00, Louis Ur-bas, Grocer $10.00, Collinwood Hive št. 283 Maccabees $5.00, Betsy Ross št. 186 AFU $5.00, John Sivec $5.00, Lodge "Lipa" št. 129 SNPJ $2.00, Joseph Trebeč $1.00, Anthony Meklan $1.00, Joseph Filipic 50c. Skupaj $98.50. Prvo poročilo $64, vse skupaj $162.50. Vljudno se prosi, da kdor želi še prispevati, naj pošlje isto vsaj do sobote opoldne nakar odpošljemo nabrano na pristojno mesto. John Gornik, blagajnik. Zapisnik zborovanja slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora, ki se je vršilo v nedeljo 7. junija 19Jf2 v prizidku Slovenskega narodnega doma v Clevelandu, Ohio. (Nadaljevanje) Italija ni pokazala nobene sposobnosti za pravično ravnanj« z državljani druge narodnosti. Tudi pred prihodom fašizma je šla njena politika za popolnim iztrebljenjem Slovencev. Zatiranje njihovega jezika, uničevanje njihovih kulturnih in socijalnih organizaoij v mestih in vaseh, v katerih prej ni živel ne en Italijan je bilo tako barbarično, da se je treba v zgodovini vračati za cela dolga stoletja, preden se najde kak' šno podobno uničevanje. Slovencem, ki so ostali pod vlado Avstrije in pozneje avtomatično prišli pod nacijsko peto, se ni godilo nič bolje in se- daj se ž urijo Hitlerjevi krvnik1 na vso moč, da bi čim prejlZ" 1 gnali zadnjega Slovenca iz za' sedenega ozemlja ali pa ga ubili. . t Slovenci so majhen narod i" « zaradi tega potrebujejo za vaz-, voj svojega narodnega in fu/ i turnega življenja enotnosti se ^ bolj kot veliki narodi. Tudj a eni imajo pravico do življenja- ^ pridobili so si jo s skoraj nad-človeškimi napori za obstane , v tisočletnem boju zopet rijalno in kulturno zatiranje, jj sedanji vojni dveh svetov stoje na strani svobode. Kakor se. jugoslovanska vojska DraZ a, Mihajloviča in njegovi Četnj* # ob strmenju vsega sveta M Ju jejo na vzhodu in jugu Ju2oS ie vije, goneči nacije in fašiste obup, tako pričajo neštete e 1 sekucije Slovencev, da se a oni na severozapadu trdov ^ no in uspešno upirajo og1'0" "f premoči obeh evropskih d1 > tur. 'j Ali naj bodo za to kaznova. -J( z novim zasužnjen jem, r°P ^ in ogroževalci pa naj dobe ^ i gate nagrade, za katere »e ^ ti jejo dejanske narodnostne1 ![, mere nobene podlage? ^a Iz navedenih razlogov » ^ [a: no obžalujemo, da je Collie;/Ii dal prostora spisu, ki bije p ^ vičnosti s pestmi v obraz ^1' lahko povzročil razočara".' ^ k nezaupanje med narodi, & prinašajo največje žrtve ^ ko ureditev sveta, ki n® ustrezala nobenim *®peJW stičnim takozvanim Potr6wn ^ temveč bo slonela na Pra^ t, sti ne le za velikane, temve i; i di za male narode. . ^o5 Predsednik zborovanja i iv kliče pisatelja Louis Ada v 4 , ki pravi, da se strinja ^ , o. rom ministra Franc »» 1; Ja . prav tako z goivorom P1®, i fa : Etbina Kristana. P°uda oS'ia s . se mora protestirati in.p ro^ ) resolucijo uredniku reVlJ. nl; lier's in tako tudi učitelj |E . profesorjem Columbia u#(|jc , ze, da bodo poučeni o ^ ^ profesorja Rennerja. ^ jI ' naj se pošlje to resoluc« f( iat | Carnegie Endow®®! ^ i L Peace instituciji, da bo ^ tg ti ljudje obveščeni 'a Pravi, da ima profesor ^ ^ t>e [ osebne ambicije, toda J pC i;. . ren, ako se mu ne za3 ti0 mnliA nrihodnjlc'/Hll|||l iti, ' & k — ji: » Hj Zamaškovi so da" . v $ dirat. Dlje ko je P le, bolj je postajal P Kmalu je posta! n ™ 4 kar ves škric. Kojeflvec4| verzo, pa sploh ni je pi 5 voriti slovensko, ka ^eJ,l( šel na počitnice. Je p0?a% je materin jezik čist°inli iM, ker je vedno med sa® . ge 1 jj ci na Dunaju. Mate«^ t»K strašno dopadlo, da ^ ^ študiranega sina, oce j^gufci ^ bantil in namig»val 0 -e gel j O'nekih počitnicah^ g0ji ^ študent na senožet, W jai ^ pravljali seno. ^ . • jn »1 dekleta* seve v nemSČ a'3)0^ ^ čno obžaloval, da je gja^ s ski jezik čisto P°zablvJiie i" % ce so se mu posmeh0^^, ^ dražile, da je fbj ^ tako naglo pozabi naJ ^ rinščino. Bodrile so S ' vc poskusi, da se bo ® 5e 14' darle spomnil kake a i pomeni med Indijanci, za ž0 d je bilo darilo košček us-J. ki ga je prejela za zlati U ifan. Drugo dekle bi se bilo a. »toejalo in usnje vrnilo, pa ' /njerjevk hčerka je bilapre-ek> vzgojena in plemenitega u(jni razžalila mladega In-,at:anca- Djala si je usnje oko-n)1 ;'ratu in rekla: 'Hvala ti! Imam vsaj nekaj Pomin na tebe, ki si mi rešil Jienje." so se zableščale mlade-b0 Indijancu. tudi jaz imam spomin .a2 ^be, ki si ljubka cvetka!" tati je stisnila mlademu ju-Ju roko v zahvalo, oče pa je 1, ial; „ Kako naj ti plačam tvoje tlaštvo? Nisem revež, pa vse, l j 'mam, bi ne zadostovalo za "j( kar si storil. Tvoj dolžnik J1' dokler bom živel. Ijj* nekaj ti lahko dam. Ču-111 te bo pred sovražniki, ka--j'si ti čuval-mojo hčerko Panterjevimi šapami." je iz žepa dva nova, le-'zdelana samokr^a, okra-na ročajih z vložki iz bi- 0y, ti smem pokloniti tale i Kresa v spomin?" elj^li medved je vedel, kaj (ita storiti. Odstopil je za ko-5*1®se vzravnal in rekel: Co ^H mož mi ponuja orožje. 1 „i;^va ponudba je za mene ye čast, kajti le bojevniki 00 nositi orožje. ^ejmem njegovo darilo! ; ttfdj' bom to orožje v roke le, f< ar bo treba braniti dobre 1 tu1 1 in kaznovati hudobne. ■ aš^h!" i ifl pijanski howgh je poudarek Veda, ki pomeni toliko ko P°|:"Tako je!" ali pa: "Tako 0 zgodilo!" Ce je rekel In-"Yec svoj "Howgh!", je za F zadeva opravljena, kar je iML bo storil> sv°Je besede ^ nikdar snedel. 05i medved si je djal sa-litf ^sa za pas. Njegov oče, , gtt*' medved, pa je gin j en po- t H' ;te, U(li jaz se zahvaljujem be-j ^ možu, da ni dal denarja, y) Sa daje le sužnjem in lju-: g krez časti. Njegovih daril pr)0va pozabila! Prijatelja i . belega moža, njegove že-abi 'njegove hčerke! ;et ijfo naj shrani beli mož t mojega sina, je obenem t*') moj totem. In Veliki duh j-<3 >iaj vse življenje pošilja ibj iee in veselje!" j j venkrat so si podali roke Zejijer s svojo družino *se [ plovil. Indijanca sta spet < la sveženj in stari je po- veV bU™ ljudje!" dobri ljudje!" je pri- /, besede so bile edini izraz j čuvstev, ki jima ga je ve Jevala indijanska molčečih • e1'indijanskih nazorih je 1 1 |VV'l inženjer Buttler svojo ii ' na zelo nežen in do-tfi i(]6n način. SeVeda bi sam ne bil tako dobro pogo-indijanske rahločutnosti, t>e je poznal običaje rdeč- "i C' najbrž bi jima bil po" 'f'denar in ju hudo razža-35' f'd Firehand P i ga je po-Ll k sme storiti in kako i \t govoriti. }\ J11 se je v kajuto in pri-(j; , al> kako sta Indijanca ' | l61{1 darilo. Ko je omenil lh' je bilo videti, da da-e zna prav ceniti. — To pa je odveč! — je vzkipel. — Poslušaj, oče, kaj si je podli Lolo drznil pisati materi : "Draga mama! Poznavajoč tvojo neskončno dobroto, te na kolenih prosim, da mi odpustiš, kar sem napravil, toda ljubezen me je zapeljala. Davi sem se poročil z Margarito Mi-lerjevo. Dobro vem, da sem ravnal proti tvojim nazorom; toda vedi, da ne morem priznavati predsodkov, tičočih se ljubezni in čuvstev sploh. Ko boš bolje spoznala to očarujočo deklico, — čisto kakor lilija in lepo kakor Lorelaj, — me boš razumela in mi odpustila, Zdaj greva v Pariz, toda črez tri mesece se vrneva in tedaj se nadejam, da sprejmeš mojo ženo v svoj materinski objem. Tedaj ne bo več Milerjeva, ampak grofica Jurasova, — tvoja uda-na ti in ljubeča te hčerka." — No, kaj pravite k temu milemu pismu, ki je povzročilo, da je ubogo teto Lizo zade^ la kap? Tako se navadno dogaja, kad^r vpelješ v hišo pri-tepence, — je rekel Jurij ves bled od jeze. — Samo ne morem verjeti, da bi si bedasti Lolo mogel vse to sam izmisliti ! Tu je vsa družina sodelovala, a največ tvoj vzorni oskrbnik. To je bila cela zarota. Izmislili so si zvijačo. Greta se je zlagala, da si je nogo zvinila, samo da so vse laže prikrili. Za tako podlost ni imena, če boš pa ti, oče, na vse to molčal, potem ti bo mogel vsakdo po pravici očitati, da dajaš potu-ho vsej tej zavratni sodrgi, ki se je pritepla na Vsesvjatsko. — Kakšne neumnosti govoriš! Seveda bom strogo raziskal zadevo, in če je Liberman zapleten v to stvar, tedaj ga poženem, — je odgovoril raz-srjeni general. — To bo prav zaslužena kazen. Samo ne izpreminjaj svojega sklepa, oče, ko boš govoril z Matildo Ferdinandovno. Stavim, da se ji bo zdela vsa stvar čisto naravna. — Jurij! Ti ne poznaš nobenih mej v. syoji nestrpnosti napram moji ženi, — je pokaral oče sina. — Takoj pošljem po Libermana in Milerja. Poslani lakaj se je vrnil s sporočilom, da je oskrbnik odšel na oddaljeno pristavo, a njegova žena in Milerjevi so s^ odpravili v Šarlotental k znanj cem. -ij Jurij je napravil posmeh'JJ vo opazko na račun Neme®; ki so izginili, kakor da so pre| videvali, kaj se bo zgodilo. Tfl daj je vstopila generalka. B»f je razburjena, utrujena, se spil stila v naslanjač in vsa onem gla rekla; I. — Grofica se je zavedla, t