ipotnuaA NAftnAvcotovm
£
KMAMtZrtA ?T€VUKA OAne 1-010
LETO IV.
LJUBLJANA, PETEK 13. SEPTEMBRA 1940.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Ljubljana, Miklošičeva 22./H. Del. zbornica. — PoSt. predal: 375. — Tel. St. 35-20. — Pošt. ček. rač. St. 17.548. — NAROČNIN A: Za nečlane 3 din mesečno. LIST IZHAJA VSAK PETEK
ŠTEV. 37.
Zahtevamo železne metle
Plenarna
V težkih časih, ki jih danes delavstvo doživlja zaradi rastoče draginje in zaradi izigravanja socialne zakonodaje in vseh uredb kr. vlade, ki imajo namen zavarovati siromašne sloje pred izkoriščanjem verižnikov z življenjskimi potrebščinami, je Zveza združenih delavcev dne 6. septembra 1940 sklicala plenarno sejo funkcionarjev ZZD. Te seje so se udeležili tudi zastopniki tovariške organizacije Zveze združenih
Za varstvo
seja ZZD
nameščencev. Prisostvovali so tudi: zastopnika Kmečke zveze Janez Brodar, senator, in I. Fine, tajnik Zveze; bivši poslanci Rudolf Smersu, Ivan Teuerschuh in dr. Albin Šmajd. Bivši poslanec prof. Mirko Bitenc je zbor pismeno pozdravil in poslal zanj nekaj predlogov. Od Glavnega odbora Jugo-rasa iz Belgrada je zboru prisostvoval centralni tajnik Jugorasa Raka Milu-tovac.
delavstva
Plenarno sejo je vodil prvi podpredsednik organizacije Zveze združenih delavcev Jože Langus. Referate o organizacijskem delu, o nevzdržnem položaju delavskega stanu in o smernicah in potrebnih nujnih ukrepih za varstvo delavstva, za ohranitev socialnega miru, za spoštovanje zakonov sta podala Andrej Križman in Rudolf Smersu. Centralni zastopnik Glavnega odbora Jugorasa Raka Milutovac je v lepem in prepričevalnem nagovoru na prisotne nakazal prizadevanje Jugorasa in ZZD za normalizacijo razmer in za enakopravnost delavskega sloja z ostalimi sloji v državi. Podčrtal je dejstva, da je s skupnimi močmi Jugorasa in ZZD uspelo, da je podpisana nova nredba o minimalnih mezdah, ki določa najnižjo plačo 4 din na uro. Povedal je, kako si Jugoras in ZZD prizadevata, da ob 12. uri na merodajnih mestih dosežeta takojšnje ukrepe za varstvo delovnih slojev in kako ne nosita prav nobene odgovornosti ter to odgovornost za bodoči razvoj stvari izrecno odklanjata, če njunim
Delavstvu so doslej mnogi tako radi očitali, da je revolucionarno, da je leglo protizakonitih akcij in stremljenj. Sedanji časi pa dokazujejo ravno obratno, da je delavstvo v Zvezi združenih delavcev odločen branitelj reda in zakonitosti v državi. Vse zahteve plenarne seje ZZD to ugotovitev močno poudarjajo.
Ugotavljamo, da so zahteve naše slovenske delavske organizacije, kakor jih navajamo, v danih razmerah zadosti, da se brez obotavljanja uveljavijo.
Soglasno ugotavljamo vedno večji nered in zmedo na trgu življenjskih potrebščin in z njo združen nevzdržen položaj delavskega stanu. Hočemo zato, da se nemudoma z vso doslednostjo in brezobzirnostjo odpravijo vzroki, ki tak položaj ustvarjajo.
Zato zahtevamo:
1. znižanje cen življenjskih potrebščin in prilagoditev istih kupni moči delavskega stanu;
2. dvig delavčeve kupne moči z novo uredbo o minimalnih mezdah za vsa dela, javna in privatna za vso državo na 4 din na uro s pooblastilom posameznim banovinam, da to osnovno minimalno mezdo morejo povišati še za 50%;
3. zagotovitev dela vsaj po minimalnih mezdah vsem delazmožnim z javnimi krediti države, banovine, občine;
4. preskrbo industrije z zadostno količino surovin; zahteva naj se surovine v zameno za naš izvoz;
5. preprečitev selitve naše domače industrije na jug;
6. postavitev komisarjev v podjetjih, ki zaradi vpoklicev lastnikov ali vo-
upravičenim zahtevam ne bo zadosti hitro ugodeno.
Posebno z radostjo so pozdravili delegati ZZD zagotovilo načelnika Kmetske zveze senatorja Ivana Brodarja, da bo Kmetska zveza po svojih najboljših močeh povsod podpirala zdrava stremljenja Zveze združenih delavcev in da si bo prizadevala, da med kmetskim in delavskim stanom po skupnem sporazumu ustvarimo pravo soglasje in skupnost interesov. Kmetski stan Ima velik interes, da delavstvo doseže svoje upravičene zahteve. Čim boljše bo delavcu, tem boljše bo tudi kmetu, ker je delavec njegov glavni odjemalec. Prav zaradi prenizkih dohodkov delavstva zato tudi slovenski kmetski stan ni za svoje delo prejemal primerne odškodnine.
Po končani debati so zborovalci soglasno sprejeli celo vrsto sklepov, ki naj zabranijo sedanje nevzdržno stanje. Sklenili so, da bodo te sklepe kot posebno resolucijo predložili kr. vladi, predsedniku vlade, slovenskima ministroma in slovenskemu banu.
dilnih osebnosti prisiljeno ali pa zlonamerno ustavljajo obratovanje; komisarji morajo skrbeti v interesu zaposlenega delavstva v teh obratih za nemoteno zaposlitev;
7. vsem brezposelnim podporo v višini 2/3 minimalne mezde; sredstva za to naj se zbirajo s progresivnim davkom in prisilno enkratno oddajo premoženja bogatejših;
8. točno izplačevanje podpor druži-namv vpoklicancev v izvenkadrovsko vojaško službo, dvig teh podpor na višino minimalne mezde ter stanarino, če vpoklicanec nima svojega stanovanja;
9. po vseh občinah vzpostavitev posebnih prehranjevalnih odborov, ki istočasno tvorijo akcijske odbore za pobijanje draginje, občinam pa zadostne kredite za uspešno poslovanje teh odborov;
10. v prehranjevalne odbore proporcionalno po odstotkih delavskega prebivalstva zastopstvo delavskega stanu, zastopnike delavcev določijo delavski sindikati;
11. dokler ni izvedena točka 10. teh sklepov, proglašamo odbore strokovnih društev ZZD za kontrolne odbore nad ljudsko prehrano. Centrala ZZD jim daje za njihovo poslovanje točna navodila;
12. vabimo ostale delavske sindikate, da se pridružijo našim zahtevam v točkah 9. in 10.; kjer se temu povabilu odzovejo, smo pripravljeni z njimi sodelovati^ in za skupno akcijo stvoriti meddruštvene kontrolne odbore nad ljudsko prehrano;
13. Ugotovitev zaloge, njihovo rekvi-zicijo in uveljavljenje za vse, brez razlike preskrbo na karte.
14. vsakršno izigravanje zakonodaje in predpisov o prehrani mora oblast zatreti z drakoničnimi sredstvi;
15. proti kršiteljem je uvesti nagli poravnalni postopek; upravni odbori, ki za točno izpolnjevanje tozadevnih predpisov ne skrbijo z vso vestnostjo, te takoj suspendirati; suspenzu sledi višini krivde odgovarjajoča kazen;
16. v okviru države ureja preskrbo življenjskih potrebščin država, v okviru banovine pa jo ureja in dopolnjuje banska oblast; ponavljamo zato našo staro zahtevo po avtonomni slovenski banovini;
17. zaloge živil pri nas so zadostne; pomanjkanja in zmede je kriva naša plutokracija, ki izigrava in izmozgava široke narodne sloje do popolnega ob-ubožanja pod vodstvom tajne organizacije — framasonerije; ta tudi v posesti svoje nekontrolirane moči vzdržuje v državi protin arodni in proti-
Hočemo red
Zveza združenih delavcev je te zahteve te dni predložila na vsa merodajna mesta. Izročila jih je kr. vladi, vsem gg. ministrom, našemu g. banu, naši Delavski zbornici. Naše narodno vodstvo je prosila, da njena prizadevanja za nemoteno prehrano delavskih mas in za ohranitev socialnega miru in reda v državi podpre z vsemi svojimi močmi. Delavsko zbornico je prosila, da se našim zahtevam pridruži kot stanovska predstavnica vsega delavstva in da s svoje strani našo akcijo podpre.
Zavedamo se, da tako ne more več iti naprej, kakor gre sedaj. Zavedamo se, da pod sedanjimi prilikami rastoče splošno nezadovoljstvo ne more biti koristno ne za narod, ne za državo. V teh pretresih sveta je nujno potrebno, da brez odloga preneha sedanje nevzdržno stanje ter tako ohrani našo skupnost trdno in močno.
Jugorasu in Zvezi združenih delavcev se je posrečilo po mnogih intervencijah doseči za vse delavstvo zopet nov lep uspeh. Izšla je nova Uredba o minimalnih plačah. Ta Uredba določa povišanje temeljne mezde za pomožne, torej nekvalificirane delavce od 2 na 4 dinarje na uro za vso državo. Posamezne banovine imajo pravico, za svoje ozemlje povišati to osnovno državno minimalno plačo še do 6 dinarjev na uro.
Poleg tega je določeno, da se za kvalificirane delavce morejo določiti še druge višje minimalne plače, kar v stari Uredbi tudi nismo imeli. Tudi je Uredba izboljšana za-to, ker določa, da nove mezde stopijo v veljavo 15 dni po objavljenju, dočim je bilo treba doslej čakati 60 dni. Ko je g. ban dr. Natlačen zadnjikrat spremenil določbe o minimalnih mezdah na korist delavstvu, je bilo treba čakati 60 dni, torej cela dva meseca, da je njegova odločba stopila v veljavo, Poslej tega ne bo več treba. Vsako novo poviša je na korist večjih prejemkov delavstva bo stopilo v veljavo že 15. dan po objavljenju.
Kdor pozna, s kakšnimi težavami se naše strokovne organizacije v stotinah primerov vojskujejo z delodajalci za malenkostne poviške in kako ti nimajo nobenega pravega razumevanja, da bi
ljudski kapitalistični gospodarski sistem; zahtevamo zato odstranitev fra-masonskih bratov iz vseh javnih služb, prav posebno pa še iz vodilnih mest naše države;
18. kapitalistični gospodarski sistem kot temelj izkoriščanja in kotišče nastajajoče anarhije mora izginiti;
19. zahtevamo novo, na temelju samouprave stanov in narodov naše države organsko zgrajeno, našim prilikam odgovarjajočo stanovsko družbo. Le v njej pričakujemo socialne pravičnosti tudi za svoj delavski stan.
V 19. točkah so zbrani delegati Zveze združenih delavcev v soglasnosti s prisotnimi gosti ugotovili samo to, kar trenuten položaj nujno zahteva za varstvo širokih slojev delavstva in ostalih produktivnih narodnih stanov. Prepričani smo, da delavstvo jasno postavljene zahteve naše organizacije sprejema za svoje lastne zahteve in da bo našo organizacijo po svojih najboljših močeh podprlo, da te zahteve tudi v resnici uveljavi.
in zakonitost
Povdarjamo, da morda že ob 12 uri dvigamo svoj glas v imenu delavstva, ki zahteva svojo pravico in da ni naša krivda niti najmanje, če bi naše zahteve ne našle takojšnjega in zadostnega razumevanja. Mi hočemo red in zakonitost, mi hočemo znosno razmerje v življenju, mi terjamo samo to, kar je v skupnem interesu našega stanu, vseh delovnih slojev, celega naroda in cele države. Če so na Vodilnih mestih naše notranje uprave ljudje, ki v službi framsonarije in kapitalističnega državnega sistema ovirajo zdrav razvoj našega notranjega življenja in povzročajo zmedo, jih je treba brezpogojno odstraniti in jih napraviti neškodljive, Kadar se gre za obče koristi naroda in države, je treba jeklene metle, ki brezobzirno pometa. Tako metlo v našem državnem življenju zahteva slovensko delavstvo.
ob rastoči draginji delavstvu dali, kar mu gre, ta ve, kolikega pomena za ogromno večino vsega delavstva je ta Uredba. Brezdvomno več kakor 50.000 slovenskih delavcev bo z njo doseglo, kar nikoli ne bi bilo brez nje.
Obveščamo o tem uspehu Jugorasa in ZZD vse članstvo, da po uveljavljenju nove Uredbe o minimalnih plačah te plače od svojih delodajalcev zahteva. Kjerkoli bi delodajalci delavstvu ne hoteli dati, kar mu bo po te j uredbi po vsej pravici šlo, nam naj delavci to takoj javijo, da bomo za varstvo njihovih interesov proti nezakonitemu prikrajševanju nastopili.
V javnosti se je splošno pričakovalo, da bo nova Uredba o najnižjih plačah sicer kmalu izšla, toda po vseh poročilih je bilo pričakovati, da bo osnovna najnižja plača za celo državo določena samo na din 3.— in da bi jo gg. bani mogli potem dvigniti Samo še na 4.50. To bi se bilo tudi prav sigurno zgodilo, če bi predstavniki našega pokreta v Ljubljani in v Beogradu ne storili vsega, da prikažejo odločujočim činite-ljem nezadostnost nameravanega poviška. Tako pa je organizacija delala in dosegla uspehe, ki jih bo v danih razmerah deležno skoro vse Jugoslovansko delavstvo, če bo znalo in hotelo sedaj svoje pravice tudi uveljaviti.
Resolucija
J\ove minimalne mezde
lep je bil naš praznih
Našega I. delavskega romarskega praznika se |e udeležilo čez 10.000 delavcev
Bog nam je za I. slovenski delavski romarski dan naklonil lepo nedeljo. Slovenski delavci od železarskih Jesenic pa tja do Prekmurja so ta dan pohiteli s svojimi zastavami in s svojim čistim veseljem na devete Marijine božje poti, kjer so v molitvah in pesmih v teh težkih časih častili Boga in po Njegovi Materi prosili za naše cerkveno in naše narodno vodstvo, za naš stan in za ves naš narod božjega razsvetljenja in blagoslova vsem našim prizadevanjem.
Iz vseh krajev nam poročajo poverjeniki, da so se z našimi organiziranimi delavci in z njihovimi družinami zbrali mnogi naši prijatelji in z nami skupaj manifestirali za zmago našega programa.
Letošnji Mali Šmaren je tako zdru-
žil brezdvomno na prireditvi največje število slovenskega delavstva. Toliko tisočev delavcev na enkrat, na isti dan zbranih, od ene organizacije pozvanih, še ni nikoli izpričevalo, da hočejo biti drug drugemu v pomoč, da hočejo ostati zvesti svojemu narodu in da hočejo svojo borbo proti nekrščanskemu marksističnemu internacionalizmu in njegovemu brezboštvu nadaljevati do svoje končne zmage. Nič ne bomo pretiravali, če po dobljenih podatkih postavimo trditev, da je na Mali Šmaren okrog praporov naše organizacije manifestiralo za enotnost slovenskega delavskega stanu in za stanovsko ureditev naše domovine čez 10.000 članov tega stanu.
Naša lepa zborovanja po službi božji z enotnimi govori na vseh deveterih
romarskih krajih so tako nekako potrdilo, da slovenski delavci čim dalje bolj spoznavajo, da je njihova rešitev samo v tem, da se vsi zberejo v naših organizacijskih vrstah. Zborovalci so manifestirali za obračun z nekrščan-skim kapitalističnim družabnim redom, pa tudi za obračun z raznimi razdiralnimi silami, ki so doslej slabile enotnost in strnjenost ter udarno moč slovenskega delavstva. Priznali so za sebe brez oklevanja splošna navodila cerkvenega učeništva za edino pravilna in obljubili so, da se bodo po njih ravnali. Spoznali so, kako je samo v prav-cu teh navodil možna ozdravitev sodobnih žalostnih razmer in upostavitev pravičnejšega družabnega reda in z njim vred večjega blagostanja delovnih slojev.
Narodni voditelj in drugi odličniki na zborovanjih
Posebno je treba poudariti, da so ta naša zborovanja obiskali tudi mnogoteri naši odličniki. Naši slovenski poslanci in senatorji, naši slovenski župani so bili ta dan z nami. Našo prireditev pa je ta dan posetil tudi naš narodni vodja dr. Anton Korošec. Obiskal je Marijino romarsko pot v Ljubnem na Gorenjskem in je tam vztrajal med našimi delavci nad 2 uri ter se ves čas — kakor oče z njimi razgovarjal ter je bil očividno ves oveseljen nad celotno izvedbo tamkajšnje naše de-lavsko-verske prireditve kakor tudi nad celotno prireditvijo I. slovenskega delavskega romarskega dne. Naši delavci so se ob njem čutih zelo vzrado-
ščene. Veseli pa smo te njegove prisotnosti prav vsi člani naše organizacije. S svojim obiskom med delavstvom visoke Gorenjske je narodni voditelj počastil istočasno naša zborovanja na drugih naših prireditvenih postojankah, ki so imela popolnoma isti program in isto izvedbo.
Na vseh zborovanjih, ki smo jih pričeli s priprošnjo k Bogu za njegov blagoslov in k Mariji za njeno pomoč, smo poslali svoje posebne pozdrave članom našega narodnega vodstva, slovenskima cerkvenima knezoma pa tudi predsedniku naše državne vlade. V pozdravih pa smo na kratko označili sodelovanju za dosego skupnih intere-
tudi naše bistvene težnje in željo po sov vsega jugoslovanskega delavstva, vsega naroda in vse naše države.
Da ohranimo spomin na ta naš prvi verski organizacijski dan in da obnovimo misli, ki so jih vsebovali nagovori voditeljev zborovanj in govori sami, uvodne besede in govore ponatiskuje-mo prihodnjič. Prav je, če jih naši delavci opetovano slišijo in čitajo in da se skušajo poglobiti v njihovo vsebino ter tako glavne misli napraviti za svojo last. Te misli potem širite med slovenskim delavstvom in tako pripravljajte vse na bližajoči se čas, ko bomo vsi združeni okrog našega programa.
Naši tabori na Mali Šmaren
DR. KOROŠEC NA TABORU GORENJSKEGA DELAVSTVA V LJUBNEM
ZZD je dne 8. septemba priredila na devetih krajih delavska romanja. Verno slovensko delavstvo je ta dan poromalo k devetim Marijinim svetiščem, da se priporoči Kraljici miru in da izpriča svojo vdanost Cerkvi in zvestobo tradicijam svojega naroda. Delavstvo z gornjega konca Gorenjske se je zbralo v. primernem številu v Ljubnem na Gorenjskem v stari romarski cerkvi. Jesenice so poslale tja celo svojo godbo. Pri sv. maši, ki jo je daroval župnik od Svetega Križa nad Jesenicami g. Krašnja, je imel lep govor jeseniški kaplan g. Godina. Med sv. mašo je vse delavstvo prepevalo ob spremljeva-nju jeseniške godbe Marijine pesmi.
Po sv. maši pa je bil pred cerkvijo delavski tabor. Taboru je ves čas prisostvoval voditelj Slovenoev dr. Anton Korošec, ki so ga vsi navzoči navdušeno pozdravljali. Pa tudi po taboru je dr. Korošec ostal med delavci nad eno uro, kar je posebno dobro odjeknilo v delavskih vrstah. Tabor je pozdravil zastopnik Kmečke zveze, ki je poudarjal potrebo po vzajemnem sodelovanju med delavskim in kmečkim stanom. Pozdrave sta izrekla domači župnik Špendal in župan brezjanske občine. Na taboru sta govorila Jože Langus iz Ljubljane in delavec Jordan z Jesenic. Oba sta poudarjala nujno potrebo po stanovski ureditvi družbe. Stanovi morajo dobiti primerno samoupravo in bodo tako mogli sami urejevati medsebojno življenje in izločevati vse kvarne vplive tujih teženj. Sedanja družba ne more obstojati brez velike škode za vse stanove, ki jih izmozgavajo kapitalisti. Država mora dobiti nazaj avtoriteto, dobila pa jo bo ravno po stanovih, ki bodo zdrav rezulta-tor in posredovalec med zakonodajno oblastjo in posameznimi državljani. Govornika sta poudarjala tesno povezanost delavstva s Cerkvijo, ki edina more in bo rešila človeštvo.
Popoldne je delavstvo poromalo k Mariji Pomagaj na Brezje, kjer so bile pete litanije. Jeseniška godba pa je pridno igrala v cerkvi in pred cerkvijo.
ZZD je s tem romanjem pokazala svojo zdravo smer in življenjsko moč ter tesno povezanost z ostalim slovenskim narodom.
MARIBORSKO DELAVSTVO
NA GORI PRI SV. PETRU
Na praznik Malega šmarna je priredila mariborska in okoliške organizacije Zveze združenih delavcev romanje na slovito Gorco pri Št. Petru pri Mariboru. Udeležba delavstva je bila nenavadna. Mariborski udeleženci so se zbrali pred Delavsko zbornico, odkoder so v mogočnem
sprevodu odšli s tremi zastavami ZZD na čelu proti Št. Petru. Spotoma so se jim pridružile nove trume, tako da je sprevod vedno bolj naraščal. Narodne in nabožne romarske pesmi so odmevale med potjo. Pod Gorco v Št. Petru se je razvila na vrh do Marijinega svetišča procesija. V cerkvi je imel pridigo prof. Žličar, nato pa je sledila slovesna sv. maša.
Po maši je bilo v Št. Petru pred župnijsko cerkvijo versko zborovanje. Da je bila udeležba res lepa, priča najbolj nazorno to, da je dal prireditveni odbor za to priliko .napraviti 600 znakov, ki so bili kar hitro razprodani ter je še nad polovico udeležencev ostalo brez znaka. Zborovanje je vodil predsednik mariborske podružnice ZZD Ivan Urankar, ki je pozdravil vse udeležence ter prijatelje katoliškega delavskega pokreta. Nato je predsednik okrožnega odbora Mastinšek predlagal, da se odpošljejo z zborovanja pozdravne brzojavke obema slovenskima škofoma dr. Tomažiču in dr. Rožmanu, slovenskemu voditelju ministru dr. Korošcu, predsedniku vlade Cvetkoviču, velikemu prijatelju slovenskih delavcev ministru dr. Kreku in našemu ljudskemu banu dr. Natlačenu. Zatem je govoril mariborski podžupan Zebot, za njim pa še Riko Rueh in Mastinšek. Slednja dva sta se bavila s problemi novega družabnega reda ter sta postavila zahtevo, da mora biti zgrajen s sodelovanjem Cerkve in na podlagi smernic, ki jih je podal papež v znani svoji poslanici Quadragesimo anno. Po zborovanju je sledila prosta zabava, popoldne pa so se delavci še enkrat zbrali k slovesnim večernicam pri Mariji na Gorci ter se priporočili zaščitnici slovenskega naroda.
TABOR NA SV. PLANINI
Na Mali Šmaren so se po najlepšem vremenu pomikale že zgodaj zjutraj skupine iz rudarskih naselij proti prijazni cerkvi na Sv. Planini. 2e eno uro pred cerkvenim opravilom je bila cerkev natrpano polna in so poznejši romarji morali ostati zunaj. Cerkveni govor je imel g. kaplan iz Zagorja o rojstnem dnevu nebeške Matere in naše Pomočnice, med sv. mašo je prepeval rudarski pevski zbor iz Trbovelj.
Po končani službi božji je bilo uspelo zborovanje, ki ga je vodil tajnik trboveljske skupine, Dolar. Navzočega je bilo do tisoč delavstva s svojimi družinami, večina so bili iz Trbovelj, močne skupine pa so prišle iz Laškega, Sevnice in Rajhen-burga in drugod. Zborovanje se je začelo z godbo železničarjev in rudarjev iz Trbovelj in petjem pevskega zbora, ki je začel z dr. Krekovo Delavsko pesmijo. Najprej so zborovalci poslali pozdrave cer-
kvenim, narodnim in državnim voditeljem, potem je imel referat delavec Jesih Adolf iz Trbovelj o Cerkvi in novi se bližajoči stanovski družbi. Nato je sledil govor dr. Cirila Zebota. Izhod in rešitev iz pretečega razsula nam kažejo smernice zadnjih velikih papežev Leona XIII. in Pi-ja XI., katere hočemo uveljaviti v življenju in jim pomagati k uresničenju in s tem pomagati svetu in našemu narodu k bol jši bodočnosti. Govoril je še in pozdravil zborovanje g. kaplan Breznik iz Sevnice. Skoro vsi zborovalci so ostali čez opoldne na Sv. Planini na svežem zraku in prijetnem jesenskem soncu in lepi domači zabavi, ki so jo pripravili Trboveljčani, predvsem fantje in naraščajniki s tekmami in raznimi šaljivimi točkami.
Cela prireditev je izpadla v veliko zadovoljnost vseh. Okrepljeni duševno in telesno so se vračali na svoje domove, pripravljeni za nadaljnje delo in boje do bližajoče se končne zmage.
DELAVSKI TABOR NA OLJKI
Kaj takega še delavstvo iz Savinjske. Šaleške in Mislinjske doline ni doživelo. Mali šmaren — nedelja. Lepo jutro nas je prebudilo v prazniško razpoloženje. Vrh Oljke se je zlatil v jutranjih žarkih. To je naš današnji cilj.
Ni še bila ura docela osem, ko so že prišle na vrh prve skupine delavcev iz Velenja in Šoštanja smejočih se dasi potnih obrazov. Na vrhu so se kar trumoma zbirali okrog cerkve ter se razgledovali po lepi slovenski zemlji, ki je bila še zavita v kopreno rahle jutranje dolinske megle.
Kmalu po 10 uri so prišli Celjani a svojo salezijansko godbo. Ostali so kar pohiteli proti vrhu, ko so slišali, da jim pred cerkvijo igra godba v vesel pozdrav. Poslednje skupine so prišle na vrh tik pred enajsto uro, ko je stopil misijonar Gregor Jože na prižnico ter rekel nekaj besedi poguma v delavske vrste ob evangeljskem stavku: »Zaupajte, jaz sem svet premagal!« Po vojaško kratko in odločno so odgovarjali delavci ob koncu govora svoj osemkratni »obljubimo«, ko so obnavljali obljube katoliškega delavstva z Evharističnega kongresa.
Ob spremljavi orgel in salezijanske godbe pod vodstvom g. Doberška je cerkev med sv. mašo kar odmevala ob mogočnih akordih naših vsem znanih ljudskih nabožnih pesmi. Cerkev na Oljki ni baš majhna pa je bila polna in kar je bilo najbolj razveseljivo: moška mladina je zavzela večino cerkve. Slovesnost v cericvi se je zaključila in končala s pesmijo: Povsod Boga!
Iz cerkve so še doneli zadnji akordi mogočne naše cerkvene pesmi, ko so se ude-
leženci že zbirali na tabor pred cerkvijo. Zborovanje je vodil in vse navzoče pozdravil g. L. Skoberne, urednik Slovenca iz Celja. Vsi navzoči so z velikim odobravanjem sprejemali predlagana pozdravna pisma našim voditeljem. Lep je bil pogled na množico zborovalcev, ki so posedli po strmini v senci po travi, da poslušajo govornike, ki so se vrstili drug za drugim; celjski župan g. -dr. Voršič kot župan največjega industrijskega središča južne Štajerske, bivši narodni poslanci gg. Theuerschuh, Bitenc in Steblovnik, ki se tako radi mude sredi svojih delavcev, banska svetnika gg. Kuder in Novak ter tov. Končan iz Celja. Govornikom se je kar na besedi poznalo veselje. Z nasmehom so stopali pred delavstvo, kot bi hoteli s tem reči: recimo pogumno in jasno pa veselo besedo tem ljudem, saj ne bo proč vržena. Ostala bo v njih srcih in sad rodila zanje in druge. Z zanimanjem je delavstvo sledilo govornikom, od časa do časa pa je bilo slišati odobravajoče vzklikanje iz vrst pazljivih poslušalcev.
Videl si med to množico zagorele obraze poljskih delavcev iz savinjske doline, bledikaste obraze rudarjev iz Velenja, trde pesti kovačev, v daljavo so se zamišljeno zazrli tekstilci in šivilje, ki vedno le v svoje drobno delo gledajo ... Vse je prevevala ena misel: Veliko nas je, pa smo si kot bratje med seboj. Za skupne interese bomo skupno nastopili in zmaga je naša.
Posebno močne skupine so prišle iz Velenja, Šoštanja in Griž ter iz Mislinjske ■ doline. Kaj je večina Celjanov doma zadržalo ali kam drugam peljalo, je težko reči, ko so spočetka obetali tako številen obisk. Ostale izvenceljske podružnice si tega niso znale razložiti. Gotovo se jim bodo Celjani sami opravičili.
Po končanem taboru so zborovalci odšli na kratko okrepčilo, za katerega ima mnogo zaslug veseli tov. Gustl Korber iz Polzele. Med kosilom je godba neumorno igrala vesele komade. Vse je bilo dobre volje. Ko pa je kmalu po drugi uri odšla godba, so stopili griški fantje v senco košatega drevesa v krog ter peli ubrano in veselo pesem za pesmijo v slovo odhajajočim.
Vsi, ki so odhajali raz goro so vedeli povedati le eno: Kaj takega bo treba še prirediti! Potrebujemo pri svojem delu takšnega veselja. Na svidenje še in še!
Vsem je po ušesih še brnel glasni: »obljubimo«, ki so ga pred Križanim na Oljki tako jasno izgovorili: »Obljubimo, da bomo vsepovsod kot zgledni kristjani va-Tovali Kristusov nauk pred napadi nasprotnikov!
TABOR NA ŠMARNI GORI
Enakovredno drugim zborovanjem slovenskega delavstva je na Mali Šmaren stalo ob strani zborovanje na Šmarni gori. Po 10 sv. maši, ki jo je za zbrane romarje — delavce daroval g. Mirko Bartol in po lepem ceritvenem govoru je bilo na prostem prisotnih na zboru okrog 1000 ljudi.
Zborovanje je otvoril tov. Eršte Maks, govorila pa sta ing. Sodja Jože, predsednik OUZD in Golob Stane podpredsednik ZZD v Zg. Šiški. Zborovalce je v imenu Delavske zbornice pozdravil g. Peter Lombardo in povdaril, da je to prvi slučaj, da stanovska predstavnica slovenskega delavstva na tak način spremlja delavstvo pri njegovih verskih prireditvah. V imenu Kmečke zveze je zbrane pozdravil g. senator Brodar Janez in nakazal, kako je nujno potrebno, da se v borbi proti brez-narodnemu kapitalu združijo delovni sloji, zlasti pa delavci in kmetje. Oboji so izkoriščani in obojim je potrebna 'skupna borba za dosego njihovih pravi. Kar bi se pokazalo nesoglasij zaradi različnih interesov, jih je treba rešiti po medsebojnem sporazumu v duhu krščanske pravičnosti.
Med zborovalci smo opa.zili več naših odličnih prijateljev, med njimi g. dekana Matija Škrbca iz Kranja in g. poslanca Mašiča. Po končanih govorih so ljudje posedli k skupnemu okrepčilu in k razgovorom, popoldne ob 2 pa smo božjepotno prireditev zaključili s slovesnimi petimi litanijami, nato smo se razšli veseli lepo uspele prireditve in z željo, da se drugo leto na enak način zopet snidemo pri Marijinem svetišču.
ZBOROVANJE NA HOMCU
Delavstvo kamniškega okraja je na Mali Šmaren zbralo za cilj svojega romanja in svoje prireditve prijazno cerkvico in prostor na Homcu.
V zgodnjih jutranjih urah smo stali in ob % na 7 smo že odšli od skupnega zbirališča v homško cerkev. Sv. mašo za zbrano delavstvo je daroval g. Tavčar, ki je imel na nas vse tudi dnevu primeren nagovor. Po službi božji smo Zborovali zunaj na prostem. Zborovanje ze vodil tov. Dolenc Janez, kot govornika sta nastopila dr. Ceferin iz Ljubljane in Veider Jurij. Med romarji sta bila tudi kamniški župan in predsednik županske zveze gospod Nande Novak in g. poslanec Janez Štrcin.
(Nadaljevanje na 3. str.)
Naši tabori na Mali Šmaren
(Nadaljevanje z 2. strani!)
Naša prireditev po številu udeležencev sicer ni dosegla drugih naših prireditev, na katerih se je zbralo do 1000 in še več delavcev, toda kar nas je bilo, upamo, da smo tem bolj s srcem sodelovali. Lahko bi bila udeležba mnogo večja, ko bi bil čas prireditve v poznejših dopoldanskih urah. Tako pa so morali delavci, če so hoteli biti pravočasno na Homcu, odriniti od doma nekateri že ob 4 in ob 5 zjutraj. Ce bomo prihodnje leto romanje ponavljali, bomo tudi s tem računali in pričakujemo, da bomo tudi številčno ostalim romarskim zborovanjem slovenskega delavstva enakovredno stali ob strani.
ROMANJE PREKMURSKIH DELAVCEV K JERUZALEMU
Romanje pekmurskega delavstva na Mali Šmaren k Jeruzalemu je nad vse pričakovanje dobro uspelo. Že dolgo pred napovedano uro so se zbirale delavke Šiftarjeve tovarne pred soboško postajo. Prihajali so gradbeni delavci, prihajali razni delavski prijatelji in končno prideta še soboški kaplan g. Rous in voditelj romanja tov. Časar. Krasno sončno jutro je spremljalo dolgo procesijo romarjev od postaje Žerovinci preko zelenih gričev tja do najvišje točke ljutomerskih goric — do prijaznega Jeruzalema. Tukaj nas je že pričakoval odposlanec centrale tov. Kralj, predsednik Gradbene zveze ZZD iz Ljubljane. Po kratkem odmoru je bila v jeruzalemski cerkvici sv. maša. Pri maši so delavke ubrano pele lepe pesmi pod vodstvom g. Gonze.
Po maši se je pred cerkvico vršilo lepo uspelo zborovanje, katero je vodil tov. Joško Časar, uradnik Borze dela iz Sobote. Uvodoma je pozdravil veliko množico zborovalcev in jim v kratkih potezah prikazal krivični sistem kapitalističnega družabnega reda, ki se najbolj nazorno vidi ravno na tem kraju, kateremu je priroda dala sloves, ki sega daleč preko meja naše države in vendar živi tukaj najsiromaš-nejši delavski stan, sadove te zemlje pa uživa tujec.
Za njim je govoril tov. Kralj, ki je v preprostih besedah z njemu lastno pri-kupljivostjo nazorno orisal težki položaj našega delavstva in nas pozval, da se naj za zboljšanje delavskega položaja še bolj tesno okrenemo naše organizacije ZZD, katere program sloni na stanovski ureditvi države na podlagi papeških okrožnic.
Z zborovanja smo poslali pozdrave, obema slovenskima škofoma, našima slovenskima ministroma dr. Korošcu in dr. Kreku, predsedniku vlade Cvetkoviču in našemu banu dr. Natlačenu.
Po zborovanju so se delavci veseli vračali na svoje domove z željo, da bi se tako romanje večkrat vršilo.
NOVA ŠTIFTA
Na Mali Šmaren je priredila Zveza združenih delavcev tudi romanje svojih članov v Novo Štifto. Odziv je bil zelo lep.
Ob 9. uri je daroval sv. mašo g. Skvarča Stanko iz Kočevja. V pridigi je podal lepo primero delavca — tesarja Kristusa, ki je bil tudi celih 30 let navaden ročni delavec. Povedal nam je, da delavec, bodisi pri kakršnem koli delu, če se v njega vživi z vsem srcem, tudi obenem moli k Bogu. Mora pa biti tudi gospodar prežet tega duha in mora zato v delavcu videti svojega sodelavca, ustvarjenega po božji podobi, ter mu zato tudi dati priliko za pošteno preživljanje.
Po maši je tov. Struna Andrej, predsednik ZZD v Kočevju pozdravil vse udeležence, na kar je otvoril kratko zborovanje. Govoril je tov. Kužnik Franc iz Kočevja, ki je povdarjal važnost organizacije zlasti v današnjih časih. Pozival je vse navzoče, naj se oklenejo organizacije ZZD, ki je edino prava na narodnih in verskih temeljih sloneča . delavska organizacija. Spregovoril je nato delegat centrale tov. Luka Milharčič, ki nam je dokazal, da je sedanjega kaosa in delavskega zatiranja kriva kapitalistično urejena družba, ker ni hotela poslušati naših velikih socialnih papežev in se ravnati po njihovih znanih okrožnicah. Ta družba z gotovostjo tone k razpadu. Vstal bo nov stanovski družabni red, kateri edini bo v stanu odpraviti krivice, ki se danes na vseh straneh v naši državi dogajajo. Z zborovanja so bili poslani nato pozdravi našim narodnim voditeljem in drugim odločujočim faktorjem z zahtevami, da se sedanja draginja in pa neurejene razmere v najkrajšem času odpravijo.
Popoldne je bila prošnja procesija okoli hriba, nakar smo se veseli nad lepo preživetim dnem rezšli na svoje domove. Drugo leto pa zopet zberemo še v večjem številu zavzeti za naš program; Bog, narod, stan!
Potrebna je reorganizacija delavske
zakonodaje
Povodom novih reform, ki so na vidiku, je zlasti potrebno, da se revidira zakon o zaščiti delavcev. Med njegovimi 126 členi, od katerih so mnogi v ostalem precej dobri, je tudi nekaj takšnih, da v njih ni predvidena kazen za delodajalca, ki določila prekrši. To je brez dvoma velika hiba. Sicer so pa tudi členi, ki kazni predvidevajo, toda se te sankcije malo uporablja, ali pa so kazni dosti prenizke. Tako n. pr. čl. 14 zakona o zaščiti delavcev v svojem poslednjem odstavku predvideva da morajo podjetja, v katerih se vrši delo brez prestanka in v katerih se dela v treh turnusih, svojim delavcem zagarantirati vsaj vsak tretji teden na nedeljo odmor, ter morajo dati svojim delavcem vsako leto dopust radi odmora za najmanj toliko dni, kolikor so bili tekom leta zaposleni ob
nedeljah.
Omenjeni odstavek iz člena 14 zakona o zaščiti delavcev se pri nas sploh ne uporablja, čeprav spada pod kazensko določbo Čl. 122 zakona o zaščiti delavcev, po kateri se podjetnik kaznuje z globo do 3000—. din> ako navedene pogoje ne izpolnjuje.
Brez prestanka delajo v treh turnusih skoraj vsa kemična podjetja, ki zaposlujejo po statističnih podatkih okoli 13.000 delavcev, ter rudarska industrija z 50.000 delavci. Po tekstu zadnjega odstavka čl. 14 morajo podjetniki dati svojim delavcem vsako leto odgovarjajoči dopust in sicer toliko dni, kolikor so bili tekom preteklega leta ob nedeljah zaposleni.
Kaj je to, dopust? Je to plačana odsotnost iz službe, ki ga delavec zasluži s tem, da je delal najmanj 17 dni v letu ob nedeljah. Vsi delavci torej, ki delajo v podjetjih v treh turnusih brez prestanka, in delajo ob nedeljah, 'imajo pravico na toliko dni plačanega dopusta, kolikor nedelj so delali v leta.
zijskem zavarovanju, katera dva do gotove meje izvajajo upravne oblasti in sicer na iniciativo delavskega zavarovanja in zavarovanja nameščencev, se kazni izkazujejo v bilanci zavarovanja ter prihajajo v fonde za zvišanje rent rentnikom in za podaljšanje zdravljenja članom, ki so izčrpali pravico do 26 tedenskega zdravljenja in do hranarine.
V kolikor bo ostalo v delavskem in nameščenskem zavarovanju sedanje stanje, bodo tudi v teh ustanovah fondi usahnili, ker današnje stanje v delavskem in nameščenskem zavarovanju je zelo slabo. Na čelu vrhovne samouprave se namreč nahajajo ljudje, ki nimajo ničesar skupnega z delavskim zavarovanjem.
Delavska zaščita bo v novem gospodarskem sistemu prišla do izraza, ker bo ta zgrajen radi koristi države in naroda in ne za korist peščice ljudi z zelo nizko moralo in brez vsake socialne kulture.
V novem gospodarskem sistemu bo moral imeti inšpektor dela primerne pravice tudi napram kakšnemu generalnemu direktorju tovarne in bo moral izdajati odloke, ki se bodo morali izpolniti po predpisih tozadevnega zakona. Dokler tega ne bo, bodo naši delavski zaščitni zakoni predmet posmehovanja uglednih in parfumiranih gospodov, ki imajo morda celo še akademsko diplomo v žepu, toda srce brez čuta in morale, ker jih je družabni red popolnoma pokvaril in napravil iz njih škodljivce narodne celote.
Zato je nujno potrebno, da dobimo zakon ah uredbo, ki bo za vse člene zakona o zaščiti delavcev predvideval kazenske določbe. Na prijavo strokov-
ne organizacije ah po lastni iniciativi bo moral inšpektor dela vložiti tožbo pri rednem sodišču radi prekršitve posameznih členov zakona in sodišče bo moralo izreči kazen, katero morajo izvršne oblasti realizirati.
Tožbo proti prekršitvam zakonskih predpisov naj bi lahko vložile tudi delavske organizacije, katerih dolžnost je v posameznih tožbah predmet sporočiti tudi Inšpekciji dela.
Na ta način bi se preprečilo korupcijo in ubralo več denarja od kazni, kakor do sedaj.
Število inšpektorjev dela bo seveda treba znatno povečati in inšpektorjem dela tudi dati primerne plače. Inšpekcija dela mora seveda biti avtonomna ustanova.
Pri upravljanju dežele imajo pri nas imoviti sloji vsekakor večjo besedo kakor pa delavstvo. Ti imoviti sloji so neusmiljeno rušili v državi vse socialne sile in delali na oslabitev aparata, ki je bil določen za to, da zaščiti interese delavstva v smislu delavsko zaščitnih zakonov.
Tožb je bilo dovolj, kazni pa ne in zato tudi nimamo fondov od teh kazni. Nikjer ni objavljena bilanca teh fondov, ker jih pač ni, in v liberalističnem gospodarstvu vendar hlapec ne more kaznovati gospodarja, temveč vedno le obratno, če sedaj zato obstojajo kakšni predpisi ah pa ne. Zato tudi nimamo niti pravilnikov za te fonde, ker niso bili potrebni. Kazni ni bilo in če kazni ni, tudi fondov ni in zato seveda tudi ne potrebujemo pravilnikov. V ceh državi presegajo izrečene kazni komaj kakih 500 tisoč din na leto, ki pa se večinoma ne realizirajo.
Iz pokreta gradbenega delavstva
To je neka vrsta ekompenzacije za nedeljsko delo in za to, ker vsi ti delavci delajo vsak tretji teden po noči, zaradi česa nimajo rednega odmora kakor ostali delavci
Ako vpoštevamo, da imamo v našem narodnem gospodarstvu okoli 60.000 takih delavcev in ako vpoštevamo povprečno dnevno mezdo samo 25 din, pomnoženo s 60.000 delavci, se dobi
1.500.000 din dnevno, ali v 17 dneh
25.500.000 din, za kar so oškodovani delavci s strani delodajalcev na protizakonit način.
Ce revež v svoji skrajni bedi ukrade kakemu imenitnemu gospodu le nekaj dinarjev, mora za svoje delo odgovarjati. po kazenskem zakonu in odslužiti pravično mu dosojeno kazen. če pa gospodje podjetniki na najbolj ordinaren način oropajo svoje delavce brez ozira na določila zakona za 25,500.000 din na leto, jim zato ne pade niti las z glave.
O malih tatvinah se piše senzacionalne članke, toda o ropu 25,500.000 din na leto, je vse lepo tiho.
Čeprav so za zadnji odstavek čl. 14 zakona o zaščiti delavcev predvidene dvojne sankcije in bi morali podjetniki po zgoraj navedenih določilih odgovarjati, ne odgovarjajo nikomur, ker so kapitalisti v tem liberalističnem gospodarstvu pač glavni' merodajni čini-telj.
Naši delavski zaščitni zakoni so sicer napredni in predpisujejo dovolj stroge določbe za realizacijo svojih predpisov. Toda kaj to pomaga, če zaščitni zakoni delavcev nimajo organa, ki bi jih izvajal. Inšpekcije dela, katerim je poverjeno nadzorstvo nad izvajanjem zakonskih določil, so zelo maloštevilne in inšpektorji dela tudi.
Kar tiče kazenskih določb zakona o zavarovanju delavcev in zakona o pen-
Strokovna zveza gradbenega delavstva ZZD v Ljubljani je predložila Zboru delegatov, kateri se je vršil v petek dne 6. t. m. resolucijo sledeče vsebine:
I. Več kot polovica podjetnikov se kolektivne pogodbe ne drži.
II. Cene življenjskih potrebščin so se v toliki meri zvišale, da določene mezde absolutno ne odgovarjajo vei dejanskemu položaju.
Da se gradbenemu delavstvu vrtie ljubezen do dela je nujno potrebno;
1.	da se že enkrat uvede korporativni sistem gospodarstva v kraljevini Jugoslaviji.
Za dosego tega mora državna oblast;
a) proglasiti za nasprotnika države vsakogar, ki na kakršenkoli način proti temu deluje ter proti njemu izvajati konsekvence,
b) po časopisih, po radiu, s predavanji itd. seznaniti javnost o pomenu korporativizma,
c) funkcionarji strokovnih organizacij, nameščenci Delavskih zbornic, Borz dela, OUZD, Pokojninskih zovodov, vseh bolniških, podpornih in podobnih društev, uradniki Inšpekcije dela, socialno političnih in obrtnih oddelkov državnih uradov, ter sploh vsi oni uslužbenci, ki se 'bavijo z delavskimi vprašanji, morajo obiskovati strokovni tečaj ter absolvirati izpit o korporativnem gospodarskem sistemu države. Delavski voditelji morejo biti samo tisti, ki poznajo delavski stan in delavčeve potrebe.
2 Stavbeniki bodo morali sestaviti vsako leto v zimskih mesecih načrte in proračune gradbenih del za bodočo sezijo ter javiti sindikatu gradbenega delavstva število delavnih dni potrebnih za izvršitev predvidenega dela. Sindikat bo te delavne dni razdelil med svoje članstvo, tako, da bo vsakemu delavcu zajamčena zaposlitev. V kolikor bodo privatna gradbena
dela premajhna za zaposlitev vsega delavstva, bodo morala ta primanjkljaj dopolniti javna dela.
3. Država, banovina, občina in sploh vse javne ustanove morajo plačevati delavstvo po isti tarifi kot privatniki, kajti javne ustanove morajo biti vzor delodajalcev.
4. Gradbeni sindikat mora vsako leto predložiti ministrstvu za javna dela osnutek proračuna za javna dela svoje banovine.
5. Zakonski predpisi o zaščiti delavcev in predvsem oni o kršitvi kolektivne pogodbe naj bodo tako strogi, da bodo podjetnike prisilili k pokorščini.
6. Do dokončne organizacije in poslovanja sindikatov naj se postavi na vsa sre-ska načelstva po en funkcionar, katerega delokrog bo samo zaščita delavcev svojega okoliša. Ta referent mora biti vzet iz vrst ZZD.
7. Glede nove uredbe o minimalnih mezdah , katera daje banu možnost 50% povišanja, naj velja za gradbeno stroko v Dravski banovini mezda za delavce din 6 in za zidarje din 9 na uro. Z isto uredbo naj se določi minimalna mezda za vajence, katera se že tako dolgo obljublja. Vajenci so danes popolnoma brez vsake zaščite ter pripuščeni na ljubo in neljubo brezvestnim podjetnikom.
8. Vsled vpoklica na orožne vaje je bilo gradbeno delavstvo najbolj prizadeto, kajti še onih par mesecev, v katerih 'bi lahko delal, mu je bilo vsled službovanja v vojski onemogočeno. Zato apeliramo na državo, na banovino, na Borzo dela, Delavsko zbornico, občino in vse drtige javne ustanove, da pripravijo za bližajočo se zimo potrebne 'kredite, da ne pride do katastrofe, katere posledice znajo biti nedo-gledne.
9. ZZD mora imeti pri pobijanju draginje in pri določanju cen odločilno besedo.
Posmrtninsko zavarovanje delavcev
NEKAJ POJASNIL IN NAVODIL
Dne 1. septembra 1937 je stopilo v vezavo X. poglavje zakona o zavarovanju dlelavcev, ki ureja zavarovanje za primer onemoglosti, starosti in smrti. S tem dnem so se začeli predpisovati prispevki za te panoge zavarovanja. Za pridobitev pravice do podpor in rent iz naslova teh zavarovanih panog pa predvideva zakon v § 56. posebno karenčno dobo in sicer za rente ob starosti 500 tednov prispevkov, za rente ob onemoglosti 200 tednov prispevkov, za rente in podpore ob smrti 100 tednov prispevkov.
Karenčna doba posmrtninskega zavarovanja je za one zavarovance, ki so plačevali prispevke od 1. septembra 1937, t. j. od dneva, ko je stopilo v veljavo X. poglavje Zzd, potekla meseca avgusta lanskega leta. S potekom te 100 tedenske ka-renčne dobe nastopi ob smrti zavarovanca za upravičence, t. j. za najbližje sorodnike zavarovanca pravica do podpor in rent. Pravico do podpor in rent po umrlem zavarovancu imajo v prvi vrsti vdova in otroci umrlega in podrejeno — v kolikor ni z dečjimi rentami in vdovsko podporo izčrpan maksimalni znesek teh podpor po § 73 Zzd — bližnji sorodniki umrlega.
(Dalje prihodnjič.)
Naša borba - naša rast
Kamnik
MEZDNA AKCIJA PRI »TITANU«
Strokovne organizacije delavstva tovarne »Titan« so vložile na podjetje skupno zahtevo po pogajanjih za zvišanje plač. Kakor drugod, čutimo tudi pri nas, da ob dražjih življenjskih pogojih s svojimi starimi itak skromnimi plačami ne moremo shajati.
Podjetje se je na vlogo združenih strokovnih organizacij odzvalo in tako so se pretečeno soboto 7. t. m. vršila med zastopniki strokovnih organizacij in med podjetjem pogajanja kar v pričo vsega delavstva, kako vsaj delno zadostiti upravičenim zahtevam tega delavstva. Zvezo združenih delavcev je poleg krajevnih funkcionarjev zastopal tudi tov. Peter Lombardo iz Ljubljane.
Po dolgem razpravljanju smo se sporazumeli, da se določijo novi poviški po 30 para na uro za tiste, ki so doslej imeli preko din 5.— urne mezde, po 35 para na uro in z dovoljenjem upravnega sveta 40 para na uro pa dobijo tisti delavci, ki so doslej zaslužili manj kakor din 5 na uro.
Nekaj smo tako dosegli, nekaj smo s tem zopet za vse delavstvo koristnega storili. Mislimo pa, da je potrebno povedati, da bi bili uspehi brezdvomno še lepši, če bi se delavstvo zavedalo svoje dolžnosti in bi prizadevanja strokovnih organizacij brez izjeme tako podprlo, kakor to njihovo delo tudi zasluži. Mnogo jih je namreč, ki samo čakajo, kaj bodo organizacije zanje naredile, sami pa ne marajo za svojo korist prav ničesar žrtvovati. Vsem takim je treba povedati, da so veliki škodljivci vse naše delavske družine pa tudi sami sebe. Ne bomo več dolgo hoteli trpeti tega, da bi se samo eni trudili, drugi bi pa malomarno ob strani stali. Poiskali bomo pota, da se s svojo trdno voljo tudi uveljavimo.
Soteska
Po dolgem času se tudi mi oglašamo. O naših bednih razmerah je nedavno poročal »Slovenski delavec«. Pokazal je posebno z življenjsko tabelo, kako pri nas delavec skoro ne more pošteno živeti pri takih plačah, kakor jih pač ima. Razume se, da izrabimo vsako priliko, da poleg naših zaslužkov naše družinice še tu in tam kaj zaslužijo ali si kako drugače pridobijo nekaj življenjskih sredstev.
Cene lesu rastejo, s cenami raste dobiček podjetja, rastejo tudi cene življenjskih potrebščin, ki si jih mi zares ne moremo nikakor več zadosti nabaviti. Naše plače so namreč ostale skoro pri starem. V tekočem letu smo imeli par mezdnih gibanj in smo dosegli s pomočjo svoje centrale tudi nekaj delnih uspehov. V normalnih razmerah bi to nam že nekaj koristi prineslo, sedaj pa se uspehi kar porazgubijo. Prosili smo tudi sami ponovno za zvišanje naših prejemkov in smo prejeli povišek 25 para na uro. Tako zaslužimo sedaj po din 4.— do 4.75 na uro. Od narastle prodajne cene za les smo tako mi prejeli samo nekaj %, skoro ves dobiček spravlja podjetje. Treba bo zato ponovno misliti in zahtevati zboljšanje plač in s tem tudi zboljšanje naših življenjskih razmer.
Okrožje Jesenice
POSTAJALIŠČE KOČNA NOV USPEH ZZD
Vztrajnemu prizadevanju jeseniškega okrožja ZZD, zlasti pa naše podružnice v Gorjah je s pomočjo centrale po posredovanju Delavske zbornice uspelo, da bo država v kratkem začela graditi novo postajališče na žel. progi med Jesenicami in Dobravo. To postajališče je nujno potrebno za tiste stotine delavcev Kranjske in-
dustrijske družbe na Jesenicah in na Javorniku, ki se na delo redno vozijo na Jesenice in so zato izgubili neštete ure dragocenega časa. Ce bi sešteli prihranitev na času, ki jo delavstvu prinese novo postajališče, bi dobili letno nad pedeset-tisoč ur. Ta čas za delavce ne bo izgubljen in ga bodo mogli gospodarsko izkoristiti.
Kazalo je, da kljub vztrainosti, akcija ne bo uspela. Po prizadevanju naših prijateljev in nenehanem zanimanju organizacije za to postajališče, pa smo te dni dobili obvestilo, da je gradnja postajališča odobrena in da bodo v kratkem pričeli z delom. Finančno je akcijo podprla KID na Jesenicah s prispevkom 30.000.— din, občina Gorje pa z zneskom 20.000.— din. Ostale stroške krije država. Podpirala je našo akcijo tudi banovinska JRZ in se je zanjo še prav posebej zavzemal bivši poslanec g. Mašič. Vsem, ki so v interesu delavstva to akcijo podpirali, v imenu tega delavstva naša zahvala. Zvezi združenih delavcev pa bo delavstvo svojo zahvalo najlepše priznalo na ta način, da se je z zaupanjem oklene in jo podpira pri njenih nadaljnili prizadevanjih za lepšo bodočnost delavskega stanu.
Kranj
NEZDRAVE RAZMERE V JUGOSLOVANSKI TVORNICI GUME »SEMPERIT«
V omenjenem podjetju so zadnje čase zelo pogoste redukcije. Znano nam je, da je dobilo podjetje velike količine gume za predelovanje vojaški upravi. So v gotovih oddelkih ustavili obrat. Nerazumljivo pa nam je, da ;ne morejo delavstvo nadomestiti drugod, posebno v teh časih, ko so že delavci do skrajnosti razburjeni radi res težkih časov. Prejšnji teden je delavstvo predložilo podjetju predlog za zvišanje draginjskih doklad, ki pa ni prišlo do sporazuma med vodstvom tovarne in zastopnikom delavstva, da si je v podjetju po večini delavstvo organizirano v strokovnih organizacijah. Obsojamo, da se v tem primeru niso vabile k pogajanju vse strokovne organizacije. Da pa poučimo delavstvo o tem ravnanju, je krivda »rdečkarjev«, ki še vedno si lastjio pravico da 100% zastopajo delavstvo pri podjetju. Vemo, da je bil svoj čas glavni zaupnik »rdečkarjev« Krč Franc. Omenjeni ima zelo malo ugleda pri delavstvu. Zato je bil za leto 1940 izvoljen sodrug Toplak, ki se pa zelo malo zavzema, da bi izvrševal svojo funkcijo. Obstoja vprašanje zakaj se tako dela. Po naših informacijah po delavstvu vemo, da sodrug Krč nerad zapusti vlogo glavnega zaupnika. Pri redukciji smo ugotovili, da se odpuščajo samo delavci, ki so strogo verskega prepričanja in so trn v peti marksistom. Skrajni čas je, da se v prizadeti tovarni naprav vi red in se pusti delavstvo svobodno po mišljenju do dela.
Grosuplje
MEZDNO GIBANJE PRI »MOTVOZU« ZAKLJUČENO
Dne 30. avgusta so se nadaljevala pogajanja med predstavniki organizacij in poidjetja ter delavskimi zaupniki, na katerih je bil končno dosežen sporazum, glasom katerega je podjetje pristalo, da se zvišajo sedanje delavske plače povprečno za 10%.
Za razdelitev tega povišanja je bilo zaposleno delavstvo razdeljeno v tri skupine. V prvo skupino spadajo vsi samski delavci, dalje oni delavci, od katerih je več kot eden oid skupnega gospodinjstva zaposlen v tovarni ali kje drugje. V drugo skupino spadajo poročeni, z enim otro-
kom. V tretjo skupino pa oni poročeni delavci z dvema ali več otroki. V prvi skupini dobe 25 p, v drugi 45 p in v tretji 65 p poviška na uro. Poleg tega poviška dobe še po 25 p od ure vsi oni delavci in delavke, ki še niso eno leto v tovarni. Ti delavci pa bodo prejeli povišek takoj, kakor hitro bo kateri Od njih dosegel eno leto zaposlitve. Povišek teh delavcev bo enak gorenjim poviškom.
Vse prizadevanje, da bi bili poviški večji, je žal ostalo brezuspešno. Resnici na ljubo je treba ugotoviti, da so se povprečni zaslužki delavstva od septembra 1939 do sedaj dvignili za okoli 43%, kar bi približno odgovarjalo porastu draginje po splošnem indeksu. Ker so pa bile plače prej tako nizke, je razumljivo, da navedeni odstotki povišanja niso mnogo pomenili.
Sedaj, ko je to mezdno gibanje zaključeno, je prav, če spregovorimo še par besed, ki naj si jih zapomnijo vsi oni, ki se jih tiče.
Znana rdeča zaupnica bi rada iz tega mezdnega gibanja kovala kapital za svojo organizacijo in se v to svrho poslužuje prav svojstvenih sredstev, kakor to znajo le poklicni demagogi in prijatelji neresni-
Kakor je bilo pričakovati že lansko leto, tako se je letos zgodilo. Bilo je v letošnjem viničarskem odpovednem roku silno veliko službenih odpovedi. Vzroki so bili različni. Eden teh, ker lansko leto ni bilo dovoljeno viničarjem, brez zakonitega vzroka službo odpovedati. Pri veliki večini viničarjev pa takih vzrokov ni bilo, zato so viničarji ostali na mestu, a prišli so letos na vrsto. K temu so prišli še oni, ki svoje poskusne dobe »niso dobro prestali«. Zato bode pač letos tisto hujše usodno leto, da bodo morali viničarji svoj borni inventar prenašati in voziti iz kraja v kraj, v hribe, pa tudi v doline ali iz hriba na hrib. Zdi pa se tukaj primemo ugotoviti z ozirom na lanskoletno prepoved odpuščanja viničarjev, da nismo prav nič zvedeli, da bi kateri naš delodajalec prišel ob čast ali premoženje v tem letu, četudi ni smel viničarja pregnati iz viničarije. Je pa bilo s tem viničarjem veliko prihranjeno na časti kakor na imetku, ker so se mu prihranili stroški selitve. Ta skušnja zadnjega leta pa nam je pokazala, da bi bila splošna in zakonito zajamčena služba stalno za viničarje povsem na mestu. Ni res, da bi bilo s tem kakorkoli ogroženo vinogradništvo, ako bi smel viničarja izti-rati samo v slučajih tehtnih vzrokov, navedenih v viničarski uredbi, kar bi naj vedno poprej razsodila viničarska komisija. Trditev, da bi potem imele občinske uprave preveč poslov s temi komisijami — ne drži. Nič več bi teh ne bilo kakor sedaj, ko tudi mora skoraj vsak viničar, ki se seli (poprej si navadno ne upa) zahtevati razpravo pred viničarsko komisijo kot prvostopno sodno inštanco, da izsili od delodajalca zaslužek in po zakonu mu pripadajoče prejemke, katerih mu v tolikih primerih gospodar noče niti priznati kaj še-le dati. Še ena vrsta viničarjev se mora letos seliti in sicer oni, ki so 30, 40 in tudi 50 let zvesto služili svojim gospodarjem. Sedaj so zakrivili edino to, da si letos niso mogli in znali pričarati mla-
Zveza združenih delavcev od ustanovitve dalje ponavlja, da noče biti razredno-bojna organizacija. Hoče sodelovati z ostalimi pridobitnimi sloji našega naroda, za skupni napredek lastnega stanu in narodne celote. Na krščanskih temeljih zgrajena organizacija tudi drugače delati ne more.
Kmečka zveza, zastopnica slovenskega kmečkega stanu, ob raznih prilikah ponavlja iste misli in izrecno ugotavlja, da tudi njen organizacijski program temelji na socialnih okrožnicah cerkvenega uče-ništva.
Zadnje čase se stiki med našo organizacijo in med Kmečko zvezo vedno bolj poglabljajo. Vedno večkrat se snidemo na skupnih sestankih in na skupnih zborovanjih, menjamo svoje misli in ugotavljamo, da moramo svoje sile združiti, če hočemo, da bo proletarski slovenski narod prišel do svoje pravice.
Posebno do izraza je prišlo to naše skupno stremljenje na petkovem zboru funkcionarjev ZZD in pa na naših nedeljskih romarskih zborovanjih. Predstavniki Kmečke zveze so obakrat povdarili, da smatrajo, da so interesi delavstva tudi njihovi lastni interesi. Gospodarsko močni
ce. Ta zaupnica pa ima zelo težko stališče, ker ni na jasnem, če je to povišanje plač dobro ali slabo za delavstvo. Prav vsled tega tudi ne ve, kateri od obeh obstoječih organizacij naj bi se pripisale zasluge za dosego tega povišanja. Če bi bil uspeh vsesplošno zadovoljiv, kar bi mi iskreno želeli, bi bila gotovo samo zasluga rdečih. Ker pa ta uspeh ni vsesplošno zadovoljiv, pa naj bo- pri tem mezdnem gibanju zasluga zelenih, ker je uspeh tak, kakršnega so zeleni predlagali. Mi to zadevo prepuščamo rdečim in zelenim zaupnikom, ki so bili navzoči pri pogajanjih, izvzemši te zaupnice, ki je pri pogajanjih pokazala, kako malo ji pristoja naslov prave delavske zaupnice. Svetujemo ji, naj se rajši uči spoznavati resnico in vse drugo, kar mora pravi delavski zaupnik poznati. Svetujemo ji tudi, naj neha s takimi metodami, ki se jih poslužuje v agitacijske namene meid delavstvom. Zapomni naj si pa še to, da bomo znali najti sredstva, da ji zapremo usta.
S tem mezdnim gibanjem delavstvo v »Motvozu« ni zaprlo zadnjih vrat. Ob prvi priliki bo započelo novo akcijo za zboljšanje plač. To mezdno gibanje naj bo za vse nas delavce le šola za bodoče. Vsak delavec naj se zaveda, da bo tudi v bodoče obveljalo geslo: Kolikor moči, toliko pravice! Zaveda pa naj se tudi tega, da je treba pri delu popolne vestnosti, kajti le kdor izvrši svojo dolžnost, mu pripada tudi pravica.
dostnih sil in krepkih telesnih moči, katere bi potem zopet želeli isti gospodarji izmozgavati od začetka.
V zadnjih treh tednih smo imeli — na žalost — priliko slišati kar 5 starcev in eno starko viničarko, ki so s solzami izpraševali: »Kaj ali se bom res moral letos izseliti ? Dobil sem pismo, da mi službo odpovejo«. »Ali mi lahko gospod odpovejo službo, če nisem nič zakrivil, smo si bili vedno dobri, ter še smo bili pred par dnevi skupaj, pa smo se pogovarjali o delu in drugem«. Prvi teh je služil meščansko vinogradnico 31 let; drugi zopet meščansko vinogradnico ravno 40 let; tretja je služila 49 let veleposestnika grofa, četrti inozemsko cerkveno ustanovo 41 let; peti zopet sedaj upokojeno uradnico 46 let in šesti od navedenih zopet večjega imo-vitega pol-kmečkega pol gosposkega vinogradnika 43 let.
Značilno je bilo glede teh odpovedi dejstvo, da se je vsem tem odpovedala služba pismeno, kar še ni bil doslej splošen običaj, marveč se je službe odpovedalo v večini primerih ustmeno. Če bi se tale spis preveč ne razširil, bi še mogli navesti več znanih primerov letošnjih službenih odpovedi viničarjem, ki so služili od 21 do 30 let istim gospodarjem pošteno in zvesto, toda sedaj pa postajajo stari, zato je treba z njimi ven, da ne bo nadlege. Vprašajmo se, ali bi ne bilo lepo in krščansko, da bi gospodarji teh sedaj odslovljenih starih onemoglih viničarjev nekako podprli na stara leta?
Za svojega življenja sem poznal samo dva delodajalca, ki sta svoja viničarja vzela k sebi in za nju skrbela do njune in njunih žen smrti. To je bil eden malopre-možen kmečki vinogradnik, v drugem primeru pa uprava samostanskih posestev. Koliko sto drugih, enako vrednih in potrebnih pa ni prejelo od svojih gospodarjev ničesar drugega kakor pismo ali listič: »Naznanjam Vam, da mi morate do
11.	nov. viničarijo izprazniti.« (Dalje.)
delavski stan je najboljše poroštvo, da bo kmet svoje pridelke mogel prodajati po primerni ceni. Sicer pa je tudi zaradi povezanosti kmečke hiše z delavskim stanom nujno potrebno, da delamo v skupnosti. Naši kmetje se ne morejo primerjati vojvodinskim veleposestnikom. Večinoma niti toliko ne pridelajo, da bi sebe vsaj skromno preživljali. Na mnogih bornih kmetijah vlada dobesedno prava revščina, številne kmečke družine premnogokrat nimajo, s čimer bi se nasitile. Kmečki ljudje tako nujno rinejo v delavske vrste, zmanjšujejo njegove plače in množijo industrijski proletarijat.
Tako to mora izginiti z novim redom, z bodočo stanovsko družbo, ki bo slonela na temeljih krščanske pravičnosti, samostojnega * urejevanja prilik vsakega stanu posebej in pa tudi medsebojnih odnosov vseh delovnih stanov. Če pri poedincih morda danes ni še tega razumevanja, smo prepričani, da je pri vodstvu Kmečke zveze prav tako, kakor je pri Zvezi združenih delavcev in smo uver-jeni, da bo bodočnost slovenske delovne stanove, zlasti pa delavski stan in kmečki stan strnila v skupnih prizadevanjih za nove lepše čase.
Hteslao
je naj večji slovenski pupilarno varni denarni
 — ~ -—
zavod. Dovoljuje posojila na menice in vknjižbe. Za vse vloge in obveze hranilnice jamči
Mesina občina ljubljanska
Viničarji sef'bodo selili
Kmet in delavec
List izdaja konzorcij: Jonke Jože, Ljubljana. — Urejuje: Križman Andrej, Ljubljana — Za uredništvo; Pirih Milko, Ljubljana. — Za Misij, tisk.: A. Trontelj, Groblje.