V Repniču presunljiva predstava o zlorabi otrok Goriška pokrajinska Zadnje novičke za dobro voljo pinakoteka bogatejša Štandrež: Budalovemu grobu preti prekop Primorski št. 180 (20.808) leto LXIX. 5.14.fn dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 šepet ulice Montecchi / 14 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakqja@primorski.eu n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS PETEK, 2. AVGUSTA 2013 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , ITALIJA - Kasacijsko sodišče odredilo ponovno odločanje o prepovedi opravljanja javnih funkcij Silvio Berlusconi dokončno obsojen na zaporno kazen Primat pravne države Martin Brecelj Potrjen je bil primat pravne države. Tako bi lahko komentirali razsodbo, s katero je italijansko vrhovno sodišče sinoči potrdilo zaporno kazen za bivšega premierja Silvia Berlusco-nija, v zvezi s prepovedjo njegovega opravljanja javnih funkcij pa odredilo, naj jo ponovno določi prizivno sodišče. S tem je namreč posredno poudarilo, da v italijanski politični ureditvi načela enakosti državljanov pred zakonom ni mogoče žrtvovati nobenemu drugemu. Prav to pa vseskozi zahtevajo Berlusconi in njegovi privrženci, ki italijansko javnost in še posebej sodstvo nenehno opozarjajo, da je bivši premier demokratično izvoljen voditelj italijanske desne sredine. Po njihovem naj bi Berlusconijeva odstranitev s političnega prizorišča s sodnim ukrepom kršila temeljno načelo suverenosti ljudstva. Za zagovornike tega stališča je seveda drugotnega pomena, ali je Berlusconi kdaj kršil zakon. Ljudska volja naj bi mu podelila poseben status, v luči katerega naj bi bilo dopustno omalovaževati ali celo spregledati njegove morebitne prestopke. S tem pa bi seveda postavili na drugi plan tudi načelo pravne države, po katerem so vsi državljani enaki pred zakonom, vključno nosilci politične oblasti. Takšno gledanje je v resnici kratkovidno, saj načelo suverenosti ljudstva ni in ne sme biti v navzkrižju z načelom pravne države. Če bi namreč državljani ne bili enaki pred zakonom, bi pač nekateri prevladali nad drugimi, kar bi izjalovilo ljudsko suverenost. To ne nazadnje poudarja tudi italijanska ustava. V svojem prvem členu določa, da suverenost pripada ljudstvu, a takoj pristavlja, da mora ljudstvo suverenost izvajati »v oblikah in mejah, določenih z ustavo«. Torej v skladu z načelom pravne države. Predsednik kasacijskega sodišča v Rimu Antonio Esposito prebira zgodovinsko razsodbo o zadevi Mediaset ansa RIM - Kasacijsko sodišče v Rimu je sinoči potrdilo zaporno kazen za bivšega premiera Silvia Berlusconija zaradi davčne prevare v primeru Mediaset. Kljub vrsti sodnih procesov je to prva pravnomočna razsodba proti Berlusconiju doslej. V zvezi s prepovedjo opravljanja javnih funkcij za Berlusconija je sodišče odredilo ponovno odločanje. Berlusconi se je na razsodbo odzval s čustvenim video posnetkom. Kot že velikokrat pred tem se je predvsem odločno branil pred obtožbami in napadel sodstvo. Obsodba proti njemu naj ne bi temeljila na ničemer. Voditelj Demokratske stranke Gu-glielmo Epifani je poudaril, da je treba razsodbe spoštovati in napovedal ustrezno ravnanje svoje stranke. Predsednik države Giorgio Napolitano in premier Enrico Let-ta pa sta pozvala k mirnosti in spoštovanju sodnih odločitev. Na 2. strani Avto ubil žensko na prehodu za pešce Na 4. strani Na Pokrajini nič seje zaradi nesklepčnosti Na 4. strani Cosolini: »Najtežji proračun doslej« Na 5. strani Otroci si izposojajo tudi deset knjig hkrati Na 11. strani Goričani čakajo na naravoslovni muzej Na 12. strani RUSIJA - Afera azil za Snowdna MOSKVA - Ameriški ubežnik in trenutno najbolj znan žvižgač na svetu Edward Snowden se je - potem ko je dobil začasni azil v Rusiji in je lahko po več kot mesecu dni včeraj končno zapustil moskovsko letališče - zahvalil Rusiji in kritiziral ZDA. "V minulih osmih tednih smo videli, da administracija Obame ne kaže nobenega spoštovanja do mednarodnega ali domačega prava, a na koncu koncev pravo zmaguje," je v prvi javni izjavi, potem ko je opoldne odšel na neznano lokacijo v Rusiji, zapisal Snowden. Na 2. strani ZELEZARNA Srečanje med Arvedijem in sindikati TRST - Na sedežu tržaške Con-findustrie je bilo včeraj srečanje med zveznimi in panožnimi sindikati ter podjetnikom Giovannijem Arvedijem, ki namerava prevzeti škedenjsko železarno. Sestanek je sledil srečanju med Arvedi-jem, deželno predsednico Deboro Ser-racchiani in lokalnimi upravitelji, ki je bilo v sredo na sedežu deželne vlade, na obeh zasedanjih pa je podjetnik poudaril pomen zaščite delovnih mest in upoštevanja okolja. Sindikati so bili nad izidom srečanja zadovoljni. Ocenili so, da je končno prišel v Trst podjetnik s konkretnimi predlogi in jasnimi načrti. Na 4. strani GORICA - Od doma vpogled v ocene Spletna »revolucija« na slovenskih šolah 9771124666007 2 Petek, 2. avgusta 2013 ITALIJA, SVET / ITALIJA - Kasacijsko sodišče potrdilo zaporno kazen, a odredilo ponovno odločanje o prepovedi opravljanja javnih funkcij Berlusconi dokončno obsojen ODZIVI - Napolitano in Letta mirita Silvio Berlusconi: Del sodstva neodgovoren RIM - Kasacijsko sodišče v Rimu je sinoči potrdilo zaporno kazen za bivšega premiera Silvia Berlusconija zaradi davčne prevare v primeru Mediaset. Kljub vrsti sodnih procesov je to prva pravnomočna razsodba proti Berlusconiju doslej. V zvezi s prepovedjo opravljanja javnih funkcij za Berlusconija je sodišče odredilo ponovno odločanje. Sodišče je za bivšega premiera potrdilo štiriletno zaporno kazen, ki pa mu je bila v skladu z zakonom o amnestiji iz leta 2006 vmes znižana za tri leta na leto dni. Zapora 76-letnik sicer verjetno ne bo videl, saj lahko zaradi svoje starosti kazen prestaja v hišnem zaporu ali pa opravlja družbeno koristna dela. A še pred dnevi je zatrdil, da bo odšel v zapor, če bo pravnomočno obsojen. O petletni prepovedi opravljanja javne funkcije, ki so jo Berlusconiju skupaj z zaporom izrekla nižja sodišča v Milanu, bo moralo medtem znova odločati prizivno sodišče, je odredilo vrhovno sodišče. Da naj bi se ta prepoved skrajšala s petih na tri leta zaradi postopkovne napake, je pred kasacijskim sodiščem poudarilo celo tožilstvo. V primeru, da prepoved obvelja, bi Berlusconi izgubil sedež v senatu. Ponovno odločanje o omenjeni prepovedi bi lahko trajalo mesece in mogoče tudi leto dni. V vsakem primeru pa se mora, preden lahko začne Berlusconi dejansko prestajati kazen, o razsodbi kasacijskega sodišča izreči senat, saj mora glasovati o odvzemu imunitete Berlusconiju. Tudi ta postopek bi lah- Silvio Berlusconi se je na razsodbo odzval z video sporočilom ansa ko trajal tedne ali celo mesece. To bi se lahko zgodilo oktobra. Petčlanski sodni senat v Rimu je o razsodbi razpravljal dva dni, samo včeraj približno osem ur. Odločanje je bilo deležno velike pozornosti, saj bi utegnila izključitev Ber-lusconija iz politike resno zamajati italijansko vlado. Desnosredinski politik je namreč s svojo stranko Ljudstvo svobode najpomembnejši koalicijski partner Demokratske stranke premiera Enrica Lette. Glede na EDWARD Snowden RUSIJA - Ameriški »žvižgač« zapustil letališče Edward Snowden dobil začasen azil MOSKVA - Ameriški žvižgač Edward Snowden je prejel ustrezne dokumente ruskih oblasti in je že zapustil moskovsko letališče Šeremetjevo, kjer je bil več kot mesec dni, je včeraj sporočil njegov ruski odvetnik Anatolij Kučerena. Kot je še dodal, je Snowden dobil začasno zatočišče v Rusiji, in sicer za eno leto. "Pravkar sem mu predal dokumente ruskega zveznega urada za priseljevanje. Omogočajo mu, da zapusti letališče," je najprej sporočil Kučerena. Kmalu zatem je povedal, da je Snowden tranzitno območje letališča že zapustil. Po podatkih ruske tiskovne agencije Itar-Tass se je slednje zgodilo opoldne. Agencija se pri tem sklicuje na vire na letališču. Kučerena je še razkril, da je Snow-den letališče zapustil s taksijem in da je bil sam, brez spremstva. Snowdnovo novo prebivališče iz varnostnih razlogov zaenkrat ostaja skrivnost. "Njegovo prebivališče ne bo javno razkrito iz varnostnih razlogov, saj gre za enega najbolj iskanih posameznikov na planetu. Sam se bo odločil, kam bo šel," je povedal Kučerena. V intervjuju za rusko televizijo Ro-sija 24 je odvetnik pokazal kopijo Snowd-novega certifikata, s katerim so mu pristojni organi odobrili enoletni azil. "Šel je na varno mesto. Upam, da boste razumevajoči glede te informacije," je povedal za televizijo. Novico o Snowdnovem odhodu z letališča je medtem potrdila tudi spletna stran WikiLeaks. Nekdanji pogodbeni analitik Agencije za nacionalno varnost (NSA) Snow-den je bil v tranzitnem delu moskovskega letališča Šeremetjevo od 23. junija in vse do včeraj ni uradno prestopil ruske meje. Na letališče se je zatekel, potem ko je zapustil Hongkong, kjer je pred tem svetu razkril podrobnosti spornega ameriškega nadzora nad telekomunikacijami in internetom. Preden je za azil uradno zaprosil Rusijo, je prošnje zanj vložil v več kot 20 državah, a so bile večinoma zavrnjene, in sicer iz formalnih razlogov, saj arhiv bi jih moral vložiti v sami državi in ne na daljavo. Azil so mu sicer odobrile nekatere latinskoameriške države, kot je Bolivija, a potovanje tja bi bilo zanj prenevarno, saj bi moral leteti čez vrsto držav, poleg tega pa nima dokumentov, potem ko so mu ZDA že junija preklicale potni list. Ruski predsednik Vladimir Putin je v minulih tednih večkrat poudaril, da Snowden lahko ostane v Rusiji, a le če bo prenehal razkrivati skrivnosti, ki škodijo ZDA. S tem je želel Putin preprečiti zaostrovanje odnosov med državama. V Kremlju so sicer včeraj znova izrazili prepričanje, da primer Snowden ne bo škodoval odnosom z ZDA. Zunanjepolitični svetovalec Putina Jurij Ušakov je dejal, da gre pri Snowdnu "za precej nepomembno zadevo". Obenem je zatrdil, da ameriški predsednik Barack Obama zaradi tega ne bi odpovedal za september napovedanega obiska v Moskvi. ZDA Snowdna iščejo zaradi izdaje zaupnih podatkov, v prošnjah za azil pa je Snowden trdil, da mu v domovini grozita mučenje in smrtna kazen. Ameriške oblasti so ga sredi junija uradno obtožile vohunjenja in kraje vladne lastnine. Od Rusije so vztrajno zahtevale njegovo izročitev, ta pa se je izgovarjala, da Snowden uradno ni na njenem ozemlju in da je izročitev nemogoča. ZDA so sicer zagotovile, da Snowdnu v primeru izročitve ne grozi smrtna kazen, a Rusija ga sedaj ne more izročiti, četudi ZDA vložijo uradno prošnjo, saj ga ščiti začasen azil. (STA) odločitev sodnikov padca vlade v Rimu verjetno vsaj še nekaj časa ne bo. Berlusconi je v svoji rimski rezidenci sinoči sklical vrh Ljudstva svobode, da bi se odločili o naslednjih korakih. Berlusconi je pred razsodbo resda izjavil, da tudi v primeru obsodbe vlada ne bo ogrožena, a vrsta poslancev njegove stranke je zagrozila z odhodom iz parlamenta. Razsodbo kasacijskega sodišča so sicer v živo prenašale italijanske televizije. Več sto Berlusconijevih privržencev in nasprotnikov jo je pričakalo pred poslopjem sodišča v Rimu. Ko so sodniki razkrivali svojo odločitev, so Berlusconijevi privrženci začeli proslavljati, saj so pomotoma razumeli, da je sodišče razveljavilo ne le prepoved opravljanja javnih funkcij, ampak celotno kazen. Včerajšnja pravnomočna obsodba je prva, ki je doletela Berlusconija, čeprav je bil ta od pričetka svoje politične kariere obtožen že več kot 30-krat. V vrsti procesov so na višjih sodiščih sledile oprostilne sodbe, praviloma zaradi pomanjkanja dokazov in zastaranja primerov. Berlusconi je bil v primeru Mediaset obsojen, ker je njegovo medijsko podjetje Mediaset pri nakupu televizijskih in filmskih pravic v ZDA s pomočjo v davčnih oazah registriranih družb prirejalo računovodske izkaze. S tem se je Mediaset v 90. letih prejšnjega stoletja izognil plačilu več milijonov evrov davkov. Sojenje Berlusconiju v primeru Mediaset se je pričelo leta 2006, vmes pa je bi- RIM - »Del italijanskega sodstva je neodgovoren.« Tako je povedal Silvio Berlusconi v video sporočilu, s katerim se je sinoči odzval na razsodbo kasacijskega sodišča. Bivši premier je dejal, da je žrtev prave sodne gonje vse od leta 1992, ko je stopil v politično areno, da bi obranil Italijo pred komunizmom. Temu naj bi sodstvo odprlo pot z akcijo »čistih rok«, s katero je po-metlo s peterico političnih strank, ki so državo vodile po 2. svetovni vojni. Višek naj bi ta gonja dosegla s sinočnjo razsodbo, ki mu odvzema osebno svobodo, čeprav je povsem neosnova-na. Berlusconi je pozval vse ljubitelje svobode, naj ne odnehajo s svojim javnim nastopanjem in naj se strnejo okrog njegovega gibanja Forza Italia. Berlusconijevi odvetniki so odločitev kasacijskega sodišča označili kot »nepravično«. Povedali so, da preučujejo možnosti za nadaljnje pritožbe, tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Kot so izpostavili odvetniki Franco Coppi, Nico-lo Ghedini in Piero Longo, so ob razsodbi »pretreseni«. Premier Enrico Letta in predsednik države Giorgio Napolitano sta pozvala k mirnosti in spoštovanju sodnih odločitev. »Pot naprej je spoštovanje pravosodja in njegovih odločitev. Za dobro države je potrebno lo kako leto zamrznjeno, potem ko je Ber-lusconijeva vlada leta 2010 sprejela zakon, ki je članom vlade zagotavljal 18-mesečno imuniteto pred kazenskimi pregoni. Ustavno sodišče je nato razveljavilo del zakona, ki je premieru omogočal izogibanje sodnim postopkom zgolj s pojasnilom, da ima neodložljive obveznosti, povezane z vodenjem vlade. Oktobra lani je najprej prvostopenjsko sodišče pritrdilo trditvam tožilstva in Berlusconija obsodilo na štiri leta zapora in petletno prepoved opravljanja javnih funkcij. Sodišče je kasneje sporočilo, da so Kyengejeva odklonila vabilo na praznik Severne lige Italijanska ministrica za integracijo Cecile Kyenge se ne bo udeležila praznika Severne lige v kraju Milano Marittima v Emiliji-Romagni, na katerem bi bila morala nastopiti jutri. Pred nekaj dnevi je Kyengejeva voditelja Severne lige Roberta Maronija pozvala, naj jasno ožigosa rasistične napade in žaljivke, ki jih je deležna s strani predstavnikov njegove stranke. Ker pa se Maroni ni odzval, je ministrica sklenila, da odkloni vabilo k sodelovanje na prazniku. Kot znano, je bila temnopolta ministrica tarča napadov tudi s strani visokih predstavnikov Maronijeve stranke. Tako jo je senator Roberto Calderoli primerjal celo z orangutanom. Mugabejeva stranka razglasila zmago na volitvah HARARE - Stranka predsednika Zimbabveja Roberta Mugabeja je včeraj razglasila "izrazito" zmago na sredinih splošnih volitvah v državi. Kot je za francosko tiskovno agencijo AFP zatrdil visok predstavnik Mugabejeve Zimbabvejske afriške narodne zveze - patriotske fronte (ZANU-PF), je njihova stranka zmagala na vseh ravneh. Zatrdil je, da je 89-le-tni Mugabe močno porazil tekmeca Morgana Tsvangiraija, enako pa da je stranka "po-metla" tudi s Tsvangirajevim Gibanjem za demokratične spremembe (MDC) v boju za poslanske sedeže. Glasove sicer še vedno preštevajo in uradno ni še niti delnih rezultatov, ki bi lahko podpirali navedbe Mugabejeve stranke.Tamkajšnji opazovalci pa so opozorili, da je na volitvah prihajalo do resnih kršitev. Rajoy zavrača pozive k odstopu zaradi korupcije MADRID - Španski premier Mariano Rajoy je včeraj v parlamentu zavrnil pozive k odstopu zaradi korupcijskega škandala, ki je pretresel njegovo Ljudsko stranko. Kot je dejal, se ne on ne drugi voditelji stranke niso okoriščali iz črnih skladov, priznal pa je "napako", ker je "preveč zaupal" nekdanjemu blagajniku stranke Luisu Barcenasu. "Nič, kar je povezano s to zadevo, me ni oviralo pri vodenju vlade, niti me ne bo," je dejal Rajoy na izredni seji parlamenta v Madridu, na kateri naj bi razčistili, kaj se je dogajalo. Glede na navedbe časnika El Mundo naj bi namreč samo Rajoy iz črnih skladov stranke prejel skoraj 350.000 evrov. Skupno pa naj bi se v nezakonite sklade stranke steklo kar 8,3 milijona evrov. ozračje mirnosti,« je v sporočilu za javnost poudaril Letta. Politične sile v državi je tudi pozval, naj bodo odgovorne in naj spoštujejo sodstvo ter da naj »interes Italije prevlada nad posameznimi interesi«. »Država mora ponovno odkriti mirnost in kohezijo glede vitalno pomembnih institucionalnih zadev, ki so nas predolgo razdvajale in onemogočale uveljavitev reform,« je v svojem prvem odzivu podobno kot premier izpostavil Napolitano. Spomnil je, da je bilo tokrat vendarle videti več spoštovanja in miru kot pa ob prejšnjih sojenjih Berlusconiju, kar je pozitivno. Voditelj Demokratske stranke Guglielmo Epifani je poudaril, da je treba razsodbe sodstva spoštovati, ter napovedal ustrezno ravnanje svoje stranke v parlamentu. Prvi mož SEL Nichi Vendola pa je demokrate pozval, naj prelomijo vladno zavezništvo z Ljudstvom svobode. Vodja Gibanja petih zvezd, tretje najmočnejše stranke v parlamentu, komik Beppe Grillo veselja nad pravnomočno obsodbo Berlusconija medtem ni skrival: »Berlinski zid je Nemčijo delil 28 let. Berlusconi je 20 let zastrupljal in hromil italijansko politiko, da bi se izognil pravosodju. Italijanski zid nas je ločeval od demokracije, a ta zid je zdaj padel.« mu kazen v skladu z zakonom o amnestiji iz leta 2006 znižali na eno leto. Berlusconi je obsodbo označil za politično in se je nanjo pritožil. Drugostopenjsko sodišče v Milanu je 8. maja potrdilo zaporno kazen in prepoved opravljanja javne funkcije. Berlusco-nijevi odvetniki so se nato obrnili še na najvišje, kasacijsko sodišče, obenem pa so poskušali tudi na ustavnem sodišču zaradi domnevnih postopkovnih napak. Slednje je 19. junija zavrnilo njihovo pritožbo in s tem odprlo pot za zadnjo besedo kasa-cijskega sodišča. ZLATO (999,99 %%) za kg 31.901,43€ -277,23 SOD NAFTE (159 litrov) 107,75$ +2,59 EVRO 1,3236 $ -0,30 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 1. avgust 2013 valute evro (povprečni tečaj) 1.8. 31.7. ameriški dolar 1,3236 1,3275 japonski jen 130,69 130,00 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,955 25,857 danska krona 7,4551 7,4545 britanski funt 0,86920 0,87350 madžarski forint 289,83 299,67 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7029 0,7028 poljski zlot 4,2346 4,2370 romunski lev 4,4230 4,4065 švedska krona 8,6914 8,7128 švicarski frank 1,2317 1,2317 norveška krona 7,8345 7,8655 hrvaška kuna 7,5190 7,5065 ruski rubel 43,7150 43,7591 turška lira 2,5635 2,5623 avstralski dolar 1,4733 1,4725 braziljski real 3,0087 3,0330 kanadski dolar 1,3630 1,3669 kitajski juan 8,1142 8,1361 indijska rupija 80,0030 80,1880 južnoafriški rand 13,0772 13,0740 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 2. avgusta 2013 3 DEŽELA FJK - Deželni svet soglasno sprejel zakon za izredne protikrizne ukrepe 180 milijonov evrov za gospodarski razvoj Predsednica FJK Serracchianijeva sklenila sporazum o dogovarjanju s sindikati in Confindustrio TRST - Deželni svet je soglasno sprejel protikrizni zakon, ki namenja 180 milijonov evrov za izredne ukrepe v korist gospodarskega razvoja in za rast zaposlovanja. Prvoten dokument je bil deželen nekaterih sprememb in je bilo 20 milijonov evrov preusmerjenih v t.i. globalni sklad za razvoj produktivnega sektorja in zaposlovanja, ki bo torej razpolagal s 75 milijoni, medtem ko je bilo potrjenih 10 milijonov evrov za globalni sklad za ukrepe glede t.i. kompleksnih industrijskih območij. Sicer je skupščina sprejela še druge spremembe. Med temi sta nadzor nad izvajanjem zakona, za kar bodo zadolženi deželni odbor za oceno in kontrolo ter posamezne komisije. Deželni odbor je sprejel tudi dnevni red, ki so ga podpisale vse politične sile z izjemo Gibanja 5 zvezd. Predlog predvideva podporo finančnim družbam z javno udeležbo, ki bodo sodelovale pri projektih za ponovni industrijski razvoj in za reševanje podjetij v krizi, finančne prispevke za jamstvene konzorcije, ki spodbujajo izvoz in poslovanje na mednarodni ravni, ter olajšave ze ukrepe za energetsko varčevanje v gradbenem sektorju. Deželna skupščina je z glasovi levosre-dinske večine sprejela tudi nov zakon o lovu, ki je delno spremenil deželne zakone 14/2007, 6/2008 in 15/2012. Pred tem je bila daljša razprava glede raznih vprašanj v luči globalne reforme zakona o lovu. O tem bo govor v septembru v okviru resne razprave, je poudaril pristojni deželni odbornik Sergio Bolzonello. Deželna uprava je torej sprejela dnevni red, ki ga je napisal deželni svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar ob podpori nekaterih kolegov iz vrst DS, a tudi Severne lige, Ljudstva svobode, AR in Občanov. Dnevni red obvezuje deželno upravo, da globalno pregleda in spremeni zakon o lovu. Deželna predsednica Debora Serracc-hiani in deželna odbornica za delo Loredana Panariti sta medtem sklenili sporazum s predsednikom deželne Confindustrie Alessandrom Calligarisom ter deželnimi tajniki sindikatov Cgil, Cisl in Uil Franco Belcijem, Gio-vannijem Fanio in Giacintom Menisom. Dokument določa pravila za dogovarjanje med Deželo FJK, delodajalci in sindikati, ki bodo odslej udeleženi tudi glede deželne gospodarske in socialne politike, sprememb v deželni zakonodaji ter ukrepov na institucionalnem in finančnem področju. Na sedežu deželne vlade so podpisali dokument o dogovarjanju med Deželo FJK, Confindustrio ter sindikati Cgil, Cisl in Ul DEŽELA - Podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec (SSk) Deželna zakonodaja o lovu naj upošteva potrebe kmetov »Zakonodajo o lovu mora Deželni svet korenito premisliti, saj so zakoni zastareli in vsekakor pomanjkljivi, obenem pa ne dajejo nobenih odgovorov na vrsto problemov, zlasti v odnosu do kmetijstva« je izpostavil deželni svetnik SSk Igor Gabrovec v svojem posegu med splošno razpravo o zakonskem osnutku, ki uvaja manjše, dolžnostne spremembe v deželni zakon o lovu. Deželni poslanec je v nadaljevanju opozoril na škodo, ki jo divjad povzroča na kmetijskih površinah, saj so se prekomernemu razmnoževanju merjascev v zadnjem obdobju pridružili še jeleni in druge vrste divjadi. »Na neznosno stanje nas skoraj vsakodnevno opo- Igor Gabrovec zarjajo obupani kmetovalci, ki se čutijo osamljeni in prepuščeni samim sebi v brezupni bitki. Obdelanih površin večkrat ni mogoče zadostno zaščititi, reden in izreden odstrel divjadi pa ostaja nezadosten. Da ne govorimo o odškodninah, ki so sramotno nizke in dejansko žaljive do dela naših ljudi« je še dejal Gabrovec. Obenem je podpredsednik deželnega sveta opozoril na potrebo, da deželni zakonodajalec čimprej poenoti pokrajinske pravilnike, ki urejujejo delovanje vodnikov krvo-sledcev. »Tudi glede habilitacije vodnikov in urjenja psov pa mora deželni zakonodajalec upoštevati načelo enakopravnosti in torej pravne veljavnosti licenc, ki so jih posamezniki pridobili v drugih državah Evropske unije, začenši s Slovenijo,« je zaključil Gabrovec, ki je Deželni svet pozval, naj se teh vprašanj loti takoj po poletnem pre- 110 let Planinskega društva Ajdovščina ČAVEN - V nedeljo, 4. avgusta, organizira Planinsko društvo Ajdovščina proslavo na Čavnu, ki se bo pričela ob 11. uri. Ob bogatem kulturnem programu bo slavnostni govornik predsednik PZS Bojan Rotovnik. Srečanje je namenjeno vsem planincem in ljubiteljem gora ter je posvečeno 110-letnici PD Ajdovščina, 120-letnici PZS, 60-letnici ustanovitve Slovenske planinske poti in 20-letnici pohoda na Čaven. (OK) Smrt italijanske turistke na Braču ZAGREB - Nedaleč od hrvaškega otoka Brač se je včeraj smrtno poškodovala mlajša Italijanka, je sporočila policija. Turistka je padla s sedeža padala, ki ga je vlekel gliser. Natančne okoliščine tragičnega padca še niso znane. Kot je še povedala policija, se je nesreča pripetila okoli 14.30 pri med turisti priljubljenem Bolu na Braču, medtem ko je omenjena Italijanka skupaj s prijateljico letela s padalom, ki ga je vlekel gliser. V nekem trenutku je padla s sedeža padala. Čeprav so jo hitro rešili iz vode in prepeljali v zdravstveni dom, je umrla. Vožnja s padalom, ki ga vleče gliser, t.i. parasailing, je ena od priljubljenih dejavnosti številnih turistov na hrvaški obali, ki si želijo panoramskega ogleda območja. Osebe, ki letijo s posebno oblikovanim padalom, nimajo praktično nobenega nadzora nad njim, saj je višina poleta odvisna od hitrosti čolna. Če je čoln močan, lahko vleče dve ali tri osebe istočasno. Spet potresni sunek v bližini Senja ZAGREB- Hrvaški seizmologi so sporočili, da so se včeraj osem minut po poldnevu na območju Senja ob hrvaški obali znova zatresla tla. Moč včerajšnjega potresnega sunka je bila tri stopnje po Richterju, medtem ko so v torek zabeležili potres stopnje 4,6 po Richterju. Epicenter potresa je bil 16 kilometrov severovzhodno od Se-nja. Torkov potres je imel epicenter kakšnih 15 kilometrov severovzhodno od Senja. Čutili so ga tudi prebivalci Reke in Zagreba ter ljudje v južni in osrednji Sloveniji. DIVAČA - Letni kino v Muzeju slovenskih filmskih igralcev V duhu sedme umetnosti Drevi bo na platnih zaživel film Poletje v školjki - Od 5. do 9. avgusta delavnica igranega filma Slovenska kinoteka izvaja poleti svoj filmski program v Muzeju slovenskih filmskih igralcev (MSFI) v Divači. Letošnji letni kino (vsak torek in petek v avgustu) je posvečen filmom, ki so zaznamovali vrsto generacij. Drevi se bo ob 21.30 na borjaču pred muzejem od-vrtel najbrž najbolj priljubljen mladinski film osemdesetih, Poletje v školjki Tuga Štiglica iz leta 1986. Dvanajstletni Tomaž (David Sluga) preživlja z mamo v Piranu zadnje dni poletja. V igrah ob morju in še posebno v sporih med tolpami iz Portoroža in Pirana pozablja na nesporazume med staršema, ki živita ločeno. Oče (Dare Valič) se je namreč zaradi ambicij v službi preselil v Ljubljano. Tako postane Tomažev najboljši prijatelj računalnik Vedi, tu pa je tudi vrstnica Milena (Kaja Štiglic), v katero se Tomaž zagleda. Naslednji teden, med 5. in 9. avgustom prirejajo v sodelovanju z Društvom zaveznikov mehkega pristanka iz Krškega petdnevno delavnico igranega filma, katere končni rezultat bo kratki igrani film. Delavnica je namenjena otrokom med 11. in 16. letom starosti, ki bodo v skupini zasnovali idejo za film, si razdelili naloge, ki jih bodo pri Utrinek iz filma Poletje v školjki (Davis Sluga in Kaja Štiglic) izdelavi filma opravljali (igra, snemanje, montaža ...) ter posneli kratki igrani film. Več informacij na spletni strani www.muzej divaca.si. VIDEM - Karabinjerji General Flavio Garello prevzel poveljstvo legije VIDEM - Na slovesnosti v kasarni »Attilio Basso«, sedežu Legije karabi-njerjev Furlanije Julijake krajine v Vidmu, je včeraj brigadni general Luciano Zubani predal poveljstvo legije novemu komandantu, brigadnemu generalu Fla-viu Garellu. Slovesnosti je prisostvoval general armadnega korpusa Giuseppe Rositani meddeželni poveljnik karabinjerjev »Vittorio Veneto«. Ob predaji poveljstva so nastopili gojenci konservatorija »Jacopo Tomadini«, slovesnosti pa so se udeležili tudi predstavniki različnih karabinjerskih enot v deželi. / TRST Petek, 2. avgusta 2013 4 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu ŽELEZARNA - Pozitivno srečanje med podjetnikom Giovannijem Arvedijem in sindikati »Arvedi? Končno v Trstu podjetnik kot se spodobi« V Trstu se je končno predstavil podjetnik, ki ima jasne pojme o svojem načrtu glede prihodnosti škedenjske železarne in ki je svoje gledanje tudi jasno predstavil sindikalnim predstavnikom zaposlenih. Arvedi namerava prevzeti v najem tovarno za šest mesecev in jo nato odkupiti, vanjo in v ukrepe proti onesnaževanju pa bo takoj vložil več deset milijonov evrov. Kar zadeva zaposlene, ne bodo odpustili nobenega delavca. Nasprotno, v prihodnosti naj bi nastala tudi nova delovna mesta. Skratka, v Trst je prvič prišel podjetnik, kot se spodobi, so povedali predstavniki zveznih sindikatov Cgil, Cisl in Uil, ki so se včeraj dopoldne na sedežu tržaške Confindustrie sestali s podjetnikom Gio-vannijem Arvedijem. Sestanek je sledil srečanju med Arvedijem, deželno predsednico Deboro Serracchiani in lokalnimi upravitelji, ki je bilo v sredo na sedežu deželne vlade, na obeh zasedanjih pa je Arvedi poudaril pomen zaščite delovnih mest in upoštevanja okolja. Sestanka na sedežu Confindustrie so se udeležili pokrajinski tajniki sindikatov Cgil, Cisl in Uil, sindikatov kovinarjev Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil, sindikata Ugl, sindikata Failms in enotnega sindikalnega predstavništva zaposlenih v železarni Rsu. Splošna ocena je bila, da je bilo srečanje zelo pozitivno, poleg vsebine Arvedijevega izvajanja pa je bil pomemben tudi »način«, kako je podjetnik govoril o delavcih in sploh o delu. Arvedi je namreč še posebej poudaril nekatere vrednote, ki ga vodijo pri svojem poslovanju, med glavnimi pa sta ravno upoštevanje delavcev oziroma ljudi ter okolja. Arvedi je sindikalnim predstavnikom razložil svoj projekt. Poslovni načrt predvideva, da bo proizvodnja spet dosegla najvišjo možno stopnjo, vendar ob strogem upoštevanju okoljevarstvenih normativov in zakonodaje. Železarne torej ne bodo zaprli konec avgusta, nasprotno, to bo datum za začetek njenega preporoda. Toda poglavitno bo upoštevanje nekaterih točk, kot je dejanska podvojitev pomola pri železarni, pa tudi gradnja logistične ploščadi, kar bo temeljni mejnik za rast pristaniških dejavnosti. Za ponovni razvoj železarne bo poglavitna tudi bonifikacija, za katero ne bo seveda plačala skupina Arvedi. Za to in tudi za nekatera druga vprašanja bo torej izrednega pomena učinkovito nadaljnje delo javnih uprav in institucij. V tem okviru bo zelo pomembno današnje srečanje v Rimu, ki se ga bosta med ostalimi udeležila tudi Debora Ser-racchiani in Giovanni Arvedi. Po vključitvi Trsta na seznam t.i. kompleksnih industrijskih območij morata namreč ministrstvo za gospodarski razvoj in ministrstvo za okolje tudi postaviti temelje za koriščenje evropskih finančnih prispevkov, ki jih predvideva Evropska unija v tem sektorju v okviru t.i. načrta za jeklo. Gre za nepovratna finančna sredstva, ki jih ponuja EU za obnovo oziroma proizvodno preobrazbo industrijskih objektov, ki jih nameravajo lastniki posodobiti in prilagoditi novim okoljevarstvenim zakonom in normativom. Projekt skupine Arvedi lahko upravičeno računa na ta sredstva. Sindikati Cgil, Cisl in Uil so torej poudarili, da so imeli prvič pred sabo podjetnika, ki se je z odločnimi in jasnimi besedami lotil prihodnosti železarne in razložil perspektive za gospodarski in industrijski razvoj območja, ki bo med drugim zajamčil delovna mesta zaposlenih. Prva Arvedijeva naložba bo zadevala ukrepe proti onesnaževanju, saj ne smejo delavci in občani več vdihavati strupe- nih prašnih delcev, je povedal podjetnik. Kar zadeva produktivnost, bodo v prihodnosti uporabljali dva plavža, plin iz železarne pa bodo še naprej posredovali družbi Elettra za proizvajanje električne energije. Dalje bo potreben, kot rečeno, dva krat večji pomol, ker je za prihodnost tega območja temeljnega pomena razvoj pristaniških dejavnosti. Načrt skupine Arvedi bo osnova za nadaljnje postopanje v luči preobrazbe območja. Današnjemu srečanju v Rimu, kjer je napovedan sestanek s podtajnikom na ministrstvu za gospodarski razvoj Clau-diom De Vincentijem ob udeležbi predstavnikov ministrstva za okolje, bo predvidoma sredi prihodnjega tedna sledila seja deželnega omizja o železarni. Zasedanje bo v luči izdelave dokončnega programskega sporazuma, ki ga bo potrebno izdelati v sodelovanju z vsemi dejavniki. Temeljnega pomena bo seveda upoštevanje vseh rokov, saj je konec avgusta za vogalom, prvi korak pa predstavlja zaključek pogajanja za prevzem železarne v najem. A.G. Zgoraj: Giovanni Arvedi. Desno: srečanje med Arvedijem in sindikati na sedežu tržaške Confindustrie kroma PRISTANIŠČE Vlak Italo od Benetk do Trsta? Visokohitrostni vlak Italo, ki je last družbe NTV, naj bi v prihodnosti povezoval Trst z Benetkami. Nova povezava bi predstavljala novo ponudbo za turiste, ki se izkrcajo v Trstu z ladij za križarjenje, nenazadnje pa bi to bila dragocena obogatitev za Trst, ki so ga italijanske železnice oziroma družba Trenitalia in pooblaščeni upravitelj Mauro Moretti v zadnjih letih hudo zapostavili. Predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi se je namreč včeraj v Rimu sestala s pooblaščenim upraviteljem družbe NTV (Nuovo Trasporto Viaggiatori) Giuseppejem Sciarronejem. Spomnimo naj, da je družba NTV nastala v zadnjih 6 letih na pobudo Luce Cordera di Montezemola, Diega della Valleja, Giannija Punza in omenjenega Sciar-roneja, ki so dejansko odprli vrata za konkurenco na področju visokohi-trostnih vlakov. Osrednja tema pogovorov v Rimu so so bili prihod vlaka Italo v Trst ter sprejem in namestitev potnikov, ki se vkrcajo oziroma izkrcajo v Trstu. Do dogovarjanja je prišlo v luči napovedanega razvoja tržaškega pristanišča in v okviru »podaljšanja« prog nekaterih vlakov Italo, ki povezujejo južno Italijo in Benetke. Sciarrone in predsednica Monassijeva sta se pogovarjala tudi s predsednikom Pristaniške oblasti v Benetkah Paolom Costo. Kot smo že poročali, je prišlo med sejo pristaniškega odbora prejšnji teden do ostrega napada na Benetke, češ da lo-birajo zanjo in oškodujejo Trst. Glede na to, da se je število ladij za križarjenje v Trstu povečalo, se je torej povečalo tudi zanimanje NTV za Trst. V Rimu so se v tej luči odločili za izdelavo vprašalnika, ki ga bodo delili na ladjah. Agamemnon spet v Trstu Danes pa bo v Trst spet priplula ladja Agamemnon. To je največja med ladjami za prevažanje kontejnerjev, ki pluje v Jadranskem morju. Ladja Agamemnon naj bi v prihodnosti povezovala Trst z Daljnim vzhodom dva krat tedensko. A.G. POKRAJINA TRST - Nepričakovan izid seje pokrajinskega sveta ČRNA KRONIKA - Smrtna nesreča Dopustniško nesklepčni Avto jo je zbil Opozicija prevarala skromno večino - Med drugim bi se morali izreči o železnici med Koprom in Divačo J J Sinočnja seja pokrajinskega sveta se je začela ... in se kaj kmalu tudi končala, ker je svet bil nesklepčen. Svetniki naj bi se med drugim izrekli o novi železniški povezavi med Koprom in Divačo, ki je aprila zaradi pomanjkljive dokumentacije požela vrsto kritik. Dežela FJK mora namreč do 8. avgusta pridobiti tudi mnenje pokrajinske uprave, šele takrat bo lahko izdelala nov dokument in ga posredovala okoljskemu ministrstvu, ki bo imelo zadnjo besedo pri končni oceni glede izdaje čezmejnega postopka okoljske presoje. Predsednik pokrajinskega sveta Maurizio Vidali ni pričakoval takega klavrnega izida seje, čeprav, priznava, je bila sklicana na vrat na nos. »Kot večina nismo razpolagali z zadostnim številom svetnikov, saj so številni upravičeno na dopustu z družinami.« Računali pa so na »pomoč« iz opozicijskih vrst ... Načelnica svetniške skupine Demokratske stranke Maria Mon-teleone je namreč opozicijskega kolego Claudia Grizona iz vrst Ljudstva svobode vprašala, ali bo vsaj njih dovolj; slednji ji je zagotovil, da ne bo težav s sklepčnostjo, naposled pa, na seji, ugotovil, da se številke nikakor ne izidejo. On in kolegi so zatem vstali in zapustili dvorano. Vidaliju ni preostalo drugega kot da je zaključil sejo. Grizonovo obnašanje je predsednik sinoči ocenil kot sila nesramno. »Obžalujem sicer tudi početje predstavnikov Liste Dipiazza in Laltra Trieste, ki so navadno nekoliko bolj kolabo-rativni, tokrat pa so nasedli Grisonove-mu diktatu.« Vidali se sicer zaveda, da so sami zgrešili, ker je bila večina preskromno zastopana, vendar je vseeno verjel, da bodo stvar rešili. Kako pa s sklepom o novi železniški povezavi med Koprom in Divačo? »Pokrajinska uprava se mora do 8. avgusta izreči: svet se ne bo do takrat več sestal, tako da bo o sklepu odločal pokrajinski odbor, kot to predvideva pravilnik.« (sas) Kopališče »diga« na valobranu spet vabi Tržaški valobran, pravzaprav kopališče Diga spet vabi Tržačane na kopanje »v mestu«. Po neštetih sodnih težavah, bo združenje L'an-tica diga - L'isola di Trieste drevi (ob 19.30) spet odprlo kopališče in tudi lokal ob njem, kjer bodo prirejali degustacije in plesne večere. Pomorsko povezavo bo letos kopalcem in »nočnim pticam« zagotovila družba Trieste Terminal Passeggeri (TTP), ki upravlja pristaniški potniški terminal v Trstu, in ne več družba Araxi. Do 15. oktobra naj bi s pomola Audace vsake pol ure ladjica čakala stranke. V Ulici Paisiello je včeraj zjutraj prišlo do hude prometne nesreče z žal smrtnim izidom. Ob 8.20 je 84-letna Tržačanka Anna Bozic prečkala ravno omenjeno ulico na prehodu za pešce. Bila je namenjena v Ulico Salita di Zugnano, ko jo je avtomobil chevrolet spark, ki je prihajal po Ulici Costalunga, silno zadel; avtomobil je upravljal 71-letni Tržačan. Takoj je bilo jasno, da je ženska utrpela hude poškodbe. Z rešilcem so jo odpeljali v katinarsko bolnišnico, kjer je nekaj ur zatem izdihnila. Dinamiko incidenta preučuje tržaška mestna policija. Zasledili so ga v hotelu Mobilni oddelek tržaške kvesture je v sredo popoldne v hotelu Milano v Ulici Ghega zasledil 19-letnega romunskega državljana G.G., ki mu je prefekt iz Ferrare že pred časom odredil izgon iz Italije. Ker morajo hotelske strukture vsak dan tržaški kvesturi sporočiti osebne podatke svojih gostov, so policisti takoj zasledili mladega moškega. Slednji bo moral v teku desetih dni zapustiti italijanska tla. Kradli v baru v Ul. Fabio Severo V noči na četrtek so se neznanci vtihotapili v nek bar v Ulici Fabio Severo. Kaže, da so s pomočjo izvijača odstranili leseno okno in vdrli v lokal. Iskali so najbrž denar, saj so prerešetali vsak kotiček lokala, naposled pa se lotili še igralnih avtomatov in avtomata za menjavo bankovcev za kovance, pri katerih so bili bolj uspešni. Preiskavo vodijo forenziki. / TRST Petek, 2. avgusta 2013 5 OBČINA TRST - Župan Roberto Cosolini o odobrenem finančnem dokumentu m ■ • ^ V •• V »Najtežji proračun« Manj prenosov z dežele, pakt stabilnosti »preprečil« številna javna dela Odbornik za proračun Matteo Montesano o »omiljenem davčnem pritisku« Tržaški župan Roberto Cosolini je bil včeraj zadovoljen. »Uspelo nam je odobriti enega od najtežjih proračunov zadnjih let, in to konec julija. Smo ena od prvih večjih italijanskih občin, ki ji je to uspelo; številne druge občine bodo to storile tja proti koncu septembra,« je pojasnil na srečanju po odobritvi proračunskega dokumenta. Z odbornikom za proračun Matteom Montesanom je razčlenil težave, s katerimi so se morali letos soočiti uprava in občinski tehnični uradi. Denarja je vse manj. Za 13 milijonov so se znižali prenosi z dežele; letos ni bilo mogoče vključiti v proračun preostanka iz prejšnjega leta; pakt stabilnosti je zamrznil celo vrsto posegov. Cosolini se je obregnil prav ob pakt stabilnosti. Občina je že financirala celo vrsto javnih del, a jih zaradi pakta stabilnosti ne sme začeti. Prav tako ne sme izplačati podjetjem že opravljena dela. S tem trpijo tako podjetja kot občani, ker so ob potrebne javne posege. »Tako ni mogoče več nadaljevati,« je ocenil Cosolini. Kljub težavam s pridobivanjem sredstev je občinska uprava ohranila dosedanjo stopnjo davka na nepremičnine Imu na prvo stanovanje: 3,9 promile, kar je med najnižjimi v državi za tako velike občine, kot je tržaška. Uprava je bila prisiljena zvišati količnik davka Imu na drugo stanovanje z 9,7 na 10,6 promile (»... a druge občine so se že prej odločile za najvišjo možno stopnjo,« je poudaril odbornik Montesano. Davek na odpadke Tares je bil »minimalno povišan«, a le zato, da bi spodbudili ločeno zbiranje odpadkov, ki je bilo sedaj v Trstu »deficitarno«. Javnim delom je bilo odmerjenih 39 milijonov evrov, manj kot prejšnja leta, a glavni krivec za to je pakt stabilnosti, je ponovil Montesano. Davki bodo navrgli občinski blagajni skupno nekaj več kot 151 milijonov evrov, to je kar 36 milijonov več kot lani. Dobrih 26 milijonov več bo navrgel povišek davka na nepremičnine Imu, a Montesano je opozoril, da bo 18,3 milijona od tega poviška romal v Rim, ker pač tako predvideva vsedržavni zakon. Uprava je vsekakor poskrbela za varčevanje. Tako so se namreč stroški za osebje zni- žali za milijon 257 tisoč evrov (od lanskih 100 milijonov 892 tisoč na 99 milijonov 635 tisoč). Med srečanjem se je predsednik občinske proračunske komisije Igor Švab zahvalil občinskemu tehničnemu osebju, ki se je v tako težkem položaju dobro obneslo. Delo v komisiji je trajalo skoraj mesec, soočenje je bilo odprto, opozicija se ni odločila za obstrukcijo, ker se je očitno zavedala, da je priprava proračuna v tako težkem gospodarskem trenutku zahtevno dejanje. Podobno se je o početju opozicije izrazil Patrick Karlsen (Občani), medtem ko je predsednik občinskega sveta Iztok Furlanič naglasil, da je Zveza levice odgovorno podprla proračun. Švab je izpostavil dejstvo, da je bila uprava prisiljena v določene reze, ki pa so bili »kakovostni«, saj je bila zagotovljena ohranitev in okrepitev služb na socialne, vzgojnem in kulturnem področju. M.K. Odbornik za proračun Matteo Montesano (levo) in župan Roberto Cosolini kroma OBČINA TRST - Odbornica za vzgojo Antonella Grim Več mest v jaslih Osvojen popravek o utrjevanju znanja slovenskega in angleškega jezika v otroških vrtcih V času suhih proračunskih krav je včerajšnje sporočilo tržaške občinske odbornice za vzgojo in šolstvo Antonelle Grim kot balzam na ske-lečo rano obubožanih javnih dohodkov. Tržaška občinska uprava bo septembra odprla nove jasli v strukturi na Trgu Niccolini. Sprejele bodo lahko 23 malčkov, jasli pa bo neposredno upravljala tržaška občina. Nadalje je občinska uprava podpisala konvencijo z upravitelji nekaterih zasebnih jasli, in sicer za deset mest. Tako bodo v teh strukturah sprejeli deset otrok staršev, ki bodo imeli pogoje za vpis otrok v javne jasli. »Od prvega septembra bo tako v javnih in zasebnih jaslih na raz- kroma polago skupno 33 mest več kot v preteklem šolskem letu,« je zadovoljno ugotovila odbornica Grim, kar je po njenem mestu izjemen dosežek v vsedržavnem merilu, saj drugod po državi v tem kriznem obdobju krčijo mesta v vzgojnovar- stvenih strukturah, v Trstu pa se je ponudba mest povečala. Odbornica Grim je nadalje izrazila zadovoljstvo nad osvojenim popravkom o utrjevanju znanja slovenskega in angleškega jezika v otroških vrtcih, ki je bil predložen ob proračunski razpravi. »Popravek sem takoj osvojila, ker so številni starši zahtevali, naj že v vrtcih ponudimo pouk slovenskega in angleškega jezika. S tem je hotela naša uprava zadostiti njihovim željam,« je po včerajšnji tiskovni konferenci o odobrenem občinskem proračunu povedala občinska odbornica za vzgojo in šolstvo Antonella Grim. M.K. OBČINA TRST Na Krasu nobenega javnega posega? Občinski odbornik za proračun Matteo Montesano je na zadnjih treh straneh svojega proračunskega poročila objavil dva seznama. Prvi zadeva nova javna dela, za katera je občinska uprava že iztaknila finančno kritje; drugi pa tista dela, ki bodo opravljena, če bo uprava pridobila ustrezna finančna sredstva. Na prvem seznamu se je znašla obnova štirne Ciganka in ureditev muzeja o vodi na Krasu v Gropadi. Poseg sodi v okvir evropskega strateškega načrta Car-so-Kras, stal bo 190 tisoč evrov, občina ga bo krila z evropskim prispevkom. Ampak: v prejšnjih dneh smo poročali, da je spomeniško varstvo že trikrat zavrnilo načrt za ureditev muzeja o vodi. Tako se je občina znašla v paradoksalnem položaju: ima sredstva za poseg, a ga ne more opraviti zaradi polen, ki jih načrtu pod noge meče spomeniško varstvo. Obstaja zato resna možnost, da bo občina »izgubila« evropski prispevek. Na seznamu del, ki »čakajo na financiranje«, so se znašli tudi posegi na Zahodnem in Vzhodnem Krasu: popravilo cerkvice sv. Roka v Križu (predvideni strošek 470 tisoč evrov), obnova šolskega centra v Bazovici (milijon 900 tisoč evrov), vzdrževanje šole Lona na Opčinah (500.000 evrov), vzdrževanje in ureditev centra Ervatti na prose-ški Rouni (750.000 evrov). Če bo občina prejela ustrezne prispevke, bodo dela opravljena. V drugačnem primeru bodo ostala le na papirju, ali pa jih bo občinska uprava preložila na boljši jutri. Obstaja torej konkretna možnost, da ne bo občinska uprava opravila letos na območju Zahodnega in Vzhodnega Krasa prav nobenega posega. M.K. NABREŽINA - Prostovoljci civilne zaščite so skoraj izpraznili ogromni zbiralnik vode pod placom V štirni čista voda in ... nečisti grafiti Velika cisterna iz avstrijskih časov pod nabrežinskim placom je postala zadnje dni prava vaška atrakcija. Prostovoljci občinske ekipe civilne zaščite so konec preteklega meseca še tretjič odprli pokrov, ki se nahaja nekaj metrov pred vhodom v knjigarno Terčon, in nadaljevali s črpanjem vode. Tokrat so »aktivirali« staro veliko črpalko, da je bilo črpanje bolj učinkovito in hitrejše. Analize so pokazale, da je voda čista, kot je že nekaj dni po »odkritju« velikega podzemskega vodnega zbiralnika sporočil devinsko-nabrežinski odbornik za javna dela Andrej Cunja. Cisterna je dolga kakih 12 metrov, široka sedem, globoka pa kakih šest metrov. V tako velikem prostoru se je nabralo ogromno vode. »Da ne bi metali stran dragocene tekočine, ki je kljub dolgoletnemu zaprtju rezervoarja še kristalno čista, so prostovoljci civilne zaščite z izčrpano vodo napolnili nekaj zasebnih štirn v starem vaškem jedru in velik javni vodnjak na Kržadi,« je pojasnil odbornik Cunja, ki je dodal, Notranjost štirne pod nabrežinskim placom angela spechar da je bila voda bila ponujena tudi kmetovalcem širom obcine, vendar se ni nihče odzval na poziv. Ob koncu tretjega črpanja je v štirni ostal še manj kot meter vode, kar je omogočilo vodji ekipe občinske prostovoljne za- ščite arh. Danilu Antoniju, da se je lahko spustil na dno zbiralnika in se - prvič po skoraj 65 letih - sprehodil po dnu štirne. Antoni je opazil, da so se na dnu nahajalo nekaj odpadkov: opeke, prazne steklenice in razni strohneli predmeti. Arhitekt pa je z zadovoljstvom ugotovil, da so ometane stene in kamniti obok štir-ne v neoporečnem stanju. Iz nekaterih lukenj v stropu zbiralnika sicer uhajajo v notranjost dolge drevesne korenine, kar pa ne predstavlja nevarnosti za stabilnost strukture. Kljub temu, da je bil prostor več kot šest desetletij zaprt, pa ni bilo v njem nobenega neprijetnega vonja. Arhitekta Antonija je med ogledom notranjosti štirne čakalo »umetniško« presenečenje: na steni blizu železne lestve, ki vodi do dna, se nekaj metrov nad le-tem nahaja nekaj opolzkih grafitov. Najverjetneje so izraz risarskega izživljanja skupine delavcev, ki so - pred letošnjim »odkritjem« štirne - zadnjič izpraznili in očistili cisterno. To naj bi se po spominu nekaterih starejših vaščanov zgodilo leta 1949. »Očitno je puščanje obscenih risb priljubljena dejavnost vseh časov,« je pokomentiral odbornik Cunja. M.K. 6 Petek, 2. avgusta 2013 GORIŠKI PROSTOR / REPNIČ - Gledališka predstava v opuščenem kamnolomu Presunljiva pripoved o tragediji zlorabe otrok povzeta po resnični zgodbi učitelja, ki je v Venetu 30 let zlorabljal otroke V sugestivnem okolju opuščenega kamnoloma pri Repniču, ki ga je pred leti Pokrajina Trst opremila tudi za predstave na prostem, so predsinoči uprizorili zanimivo, predvsem pa družbeno angažirano predstavo Si-lenzio (Molk) na temo spolne zlorabe otrok in pedofili-je. Uprizoritev spada v okvir izobraževalnega in izpo-polnjevalnega projekta med-institucionalne skupine za boj proti zlorabi otrok MalAb; poleg tega je pri realizaciji večera sodelovalo Glasbeno-kulturno društvo Dru-gamuzika. Pobuda je privabila veliko gledalcev, med katerimi je bilo zlasti veliko socialnih delavcev, ki so angažirani v boju proti temu pojavu. Predstava, ki se je leta 2010 uvrstila na drugo mesto natečaja Premio Off Stalnega gledališča iz Veneta, je nastala na pobudo združenja Dafne za boj proti nasilju in zaščito otrokovih pravic iz občine Tric-hiana v Venetu. Osnovni namen je bil izpričati gorje žrtev dolgoletnega nasilja v občini sami: trideset let se je namreč učitelj, ki je veljal za zglednega državljana, izživljal nad številnimi učenkami. Čeprav je marsikdo vedel, kaj se dogaja - med temi učiteljeva žena, župnik in drugi duhovnik, zdravniki, ginekolog, nekaj odvetnikov in starši nekaterih žrtev, ki so za svoj molk dobili denarno odškodnino - nihče ni posegel, da bi dogajanje ustavil, dokler ga ni ob dopolnitvi osemnajstih let prijavila bivša žrtev. Režiserka predstave Daniela Mattiuzzi je v sodelovanju z Albertom Grazianijem v besedilu poleg dogodkov v Trichiani nanizala vrsto drugih primerov, od zlorabe v družinskem krogu, ki je najbolj pogosto, do pe-dofilskega turizma in izredno krutega primera očeta, ki je po ločitvi ugrabil mlajšo hčerko, in tudi prikazala od- ? JI m d* [i Gledališki prikaz je v veliki meri slonel na igri luči in senc kroma nos družbe in medijev, ki se pojava marsikdaj lotevajo na zgrešen in včasih omalovaževalen način. V predstavi nastopata Patricia Zanco in Linda Bob-bo, ki prestopata iz vloge v vlogo in si predajata masko male bele čaplje, ki med letom nad Trichiano in drugimi kraji posluša krike žrtev in pogovore ter šušljanje ljudi. Ni mogoče spremeniti vseh stvari, ki se jih lotimo, toda nobene stvari ni mogoče spremeniti, če se je ne lotimo: to misel Jamesa Baldwina je združenje Dafne natisnilo v zgibanki, v kateri opisuje svoje delovanje. Ravno molk, kot nazorno izpričuje naslov predstave, je razlog, da se stvari ne spremenijo: z ene stra- GLASBA - Pri svetišču na Tabru jubilejni koncert ob 10-letnici Praznik tria Etnoploč Pridružili so se jim kontrabasist in bobnar iz Celovca in harmonikarski ansambel Accordion Trio Etnoploč je v ponedeljek tvegal dobesedno počastitev svojega imena, saj je za praznovanje desetletnice izbral edini večer, ko so poletno soparo olajšale plohe in nevihte, ki so do zadnjega trenutka postavile pod vprašaj izvedbo jubilejnega koncerta. Od popoldneva do večera so glasbeniki prenašali glasbila in opremo od terase Marijinega svetišča na Tabru do bližnje, male razstavne dvorane in nazaj, nazadnje pa jim je vreme prizaneslo, čeprav so se morali odpovedati ozvočenju in so izvedli napovedan program v skrajšani obliki. Osvežitev ozračja ni preusmerila publike, ki se je v lepem številu udeležila koncerta, s katerim je trio predstavil svojo značilno mešanico žanrov, tudi v sodelovanju z gosti večera. Iz Celovca sta prišla namreč kontrabasist Stefan Gfrerer in bobnar Emil Krištof, iz Benečije pa harmonikarski ansambel Accordion group 4-8-8-16. Onkraj meja glasbenih zvrsti, se je Bach srečal z jazzovsko improvizacijo, sardinsko pesem je obarval zvok duduka in didgeri-dooja, armenski in makedonski motivi so se znašli zraven balkanskega bluesa, avtorske Piškice pa so se prelile v glasbo Pata Methenyja. Harmonikar Aleksander Ipavec, saksofonist Piero Purini in trobentač Matej Špacapan so pred desetimi leti ustanovili trio v crossover duhu, ki jih še zaznamuje in s katerim bodo še naprej zabavali občinstvo na koncertih jubilejne sezone, kot nam je povedal Ipa-vec: «Na začetku nismo imeli imena. Nek večer nas je lastnik tržaškega jazz lokala vprašal, kako naj bi nas lahko predstavil. Piero je naštel vse zvrsti, ki spadajo v našo glasbo in on je zato predlagal ime Etnoploč. Od ustanovitve igramo vedno isti trije glasbeniki in si ne predstavljam, da bi lahko bilo drugače. Naša koncertna dejavnost se odvija pretežno v tujini ali izven Trsta in tako bo tudi ob desetletnici. Kmalu bomo na teh koncertih predstavili tudi novo skladbo Mateja Špacapana. Vse nadaljne koncerte bomo najavili na našem profilu facebook.» ROP Trio Etnoploč in spremljevalci na koncertu kroma Milje se pripravljajo na Praznik prijateljstva ob radoživem poletnem evrokarnevalu Milje se spet pripravljajo na skoraj enotedensko praznovanje, saj se v petek, 9. avgusta, spet začenja priljubljeni Praznik prijateljstva oz. poletni evro-karneval, ki ga prireja godba Guggenband Muja v sodelovanju z miljsko občinsko upravo ter združenji miljskih pustnih skupin in Pro Loco. Program letošnjega dogajanja so predstavili včeraj. Tako kot že štiri leta bo dogajanje odlična priložnost za spoznavanje evroregije, ne da bi se premaknili z miljskih tal. Na slikovitem mandraču bodo namreč od 19.30 do polnoči pri stojnicah ponujali kulinarične specialitete iz Slovenije, Furlanije, Srbije in s Hrvaškega - krompir, polento in friko, pleskavice, kuhani pršut, palačinke, žganja, istrski pršut in vino, sardone in kalamare ter še marsikaj slastnega. Vse skupaj bo vsak večer ob 20.30 oplemenitila glasba godb iz širšega evroregijskega območja. Po lanskoletnem uspehu bodo prireditelji tudi tokrat poskrbeli za poletni pustni sprevod od pristana San Rocco do Marconijevega trga (v soboto, 10. avgusta, ob 19. uri). Nedelja, 11. avgusta, bo minila v znamenju res razposajene prireditve Vogadamata (ob 19.30), se pravi tekmovanja v veslanju, v okviru katerega se bodo pomerile miljske pustne skupine na priložnostnih plovilih. Naj opozorimo, da bodo v sredo, 14. avgusta, ob 21.30 nastopili srbski trubači orkestra Elvisa Bajramovica, ki bodo oživeli pristni duh Guče (v primeru slabega vremena bo koncert v Verdijevem teatru). Na veliki šmaren, se pravi na zadnji dan prireditve, bodo za praznično vzdušje poskrbeli sami prireditelji: zastavonoša miljskega karnevala v Evropi in svetu, znamenita domača godba GuggenBand Muja, ki jo sestavlja kakih 100 glasbenikov, bo ob 21. uri postregla s celovečernim nastopom. popoln program je na voljo na spletnih straneh www.guggenband.it, www.benvenutiamuggia.eu in www.carnevaldemuja.com. Občina Dolina išče »dedke redarje« Uprava Občine Dolina obvešča, da bodo tudi letos uvedli službo nadzora v bližini šol, ki jo bodo opravljali nezaposleni občani z nazivom »dedki redarji«. Občani občine Dolina, stari od 50 do 75 let, z znanjem slovenskega jezika in s psiho-fizi-čnimi pogoji za opravljanje službe, lahko predložijo prošnjo na občino do petka, 13. septembra, najkasneje do 13. ure. Obrazci so na razpolago v uradu občinske policije ali na občinski spletni strani www.san-dorligo-dolina.it. Kandidati bodo imeli razgovor s pristojno komisijo, na podlagi katerega bodo sestavili lestvico za dodelitev mest. Izbrani osebki se bodo udeležili izobraževanja, ki ga bo vodil urad krajevne policije, da bi pridobili osnovno znanje o naravi, okviru in mejah svojega delovanja. Maša v spomin na Edija Kanziana Danes, 2. avgusta, ob 19. uri bodo v škedenjski cerkvi domači župnik Dušan Jakomin, Pierluigi Di Piazza in don Mario Vatta darovali sveto mašo v spomin na nedavno preminulega Edoarda Kanziana, ki je bil po rodu prav iz delavske vasice ob železarni. Po obredu se bodo pod kostanji pri cerkvi prijatelji glasbeniki in literati s svojim umetniškim pričevanjem spomnili znanega kulturnega aktivista, pesnika, časnikarja, poznavalca glasbe in obmejne krajevne zgodovine. Vabljeni vsi, ki jim je blizu poseben Edijev čut za dialog, družbena vprašanja in solidarnost. Nocoj Pupkin Kabarett V občinski knjižnici Stelio Mattio-ni v Ul. Petracco 10 v Naselju sv.Ser-gija bo drevi ob 21. uri nastopil Pup-kin Kabarett. Večer prireja Občina Trst, vstop bo prost. Kabaretisti bodo ob glasbeni spremljavi Niente banda predstavili izbor uspešnic iz več kot desetletne kariere, dotaknili pa se bodo tudi aktualnih zadev. Včeraj danes Danes, PETEK, 2. avgusta 2013 ALFONZ Sonce vzide ob 5.50 in zatone ob 20.32 - Dolžina dneva 14.42 - Luna vzide ob 1.55 in zatone ob 17.19 Jutri, SOBOTA, 3. avgusta 2013 LIDIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 28,5 stopinje C, zračni tlak 1016 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, jugovz-hodnik 3 km/h, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 26 stopinj C. [13 Lekarne ni molk žrtev, ki nimajo moči in predvsem ne poznajo besed, da bi izpovedale gorje, ki ga morajo prenašati, in z druge strani molk družbe in okolja, ki o tem raje ne govori in si pred celo zelo jasnimi znaki zapira oči, da ne bi motila svoje spokojnosti. Uprizoritev v Repniču je bila uokvirjena v informacijsko in družabno srečanje med delavci, ki se z vprašanjem ukvarjajo, vključno z uvodnim pozdravom predstavnice Občine Zgonik in kratkim opisom razsežnosti pojava na Tržaškem, ki ga je po predstavi nakazala predstavnica skupine MalAb, ter z neformalno zakusko na koncu. (bov) Od ponedeljka, 29. julija, do sobote, 3. avgusta 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 - 040 812325, Trg Gioberti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Maz-zini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 - 040 364928. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Loterija 1. avgusta 2013 Bari 41 31 21 77 72 Cagliari 70 46 48 02 87 Firence 39 86 28 31 02 Genova 13 78 03 60 62 Milan 35 21 32 83 29 Neapelj 49 75 34 65 89 Palermo 22 60 65 23 02 Rim 79 48 78 88 90 Turin 71 40 13 55 03 Benetke 11 60 46 23 10 Nazionale 79 19 82 36 01 Super Enalotto Št. 92 8 21 24 25 27 75 jolly 34 Nagradni sklad 1.551.288,50 € brez dobitnika s 6 točkami --€ brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 8 dobitnikov s 5 točkami 29.086,66 € 922 dobitnikov s 4 točkami 262,97 € 34.495 dobitnikov s 3 točkami 13,77 € Superstar 51 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 3 dobitniki s 4 točkami 26.297,00 € 142 dobitnikov s 3 točkami 1.377,00 € 2.185 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 13.489 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 26.368 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Petek, 2. avgusta 2013 7 SKD JOŽE RAPOTEC vabi na tradicionalno ŠAGRO od 2. do 4. avgusta v Prebeneškem parku DANES, 2. avgusta, ples s skupino KRAŠKI OVČARJI Q Kino M Osmice &6RAM PROSEKU j Danes ^ nastop plesne skupine Club DIAMANTE AMBASCIATORI - Kinodvorana bo zaprta za dopust. ARISTON DEI FABBRI - 16.30, 18.45, 21.30 »Violeta Parra - Went To Heaven«. CINECITY - 16.30, 19.00, 21.30 »I mag-hi del crimine«; 16.30, 19.10 »Pacific Rim«; 20.20, 22.10 »Se sposti un posto a tavola«; 18.15 »Dream Team«; 16.30 »Eco Planet - Un pianeta da salvare«; 16.30, 19.05, 21.40 »Wolverine l'immortale«; 21.50 »Wolverine l'im-mortale 3D«; 16.30, 18.20, 20.25, 22.15 »The Purge - La notte del giu-dizio«; 16.20, 18.20, 20.10, 22.15 »Esp 2 - Fenomeni paranormali«; 18.40, 21.30 »L'uomo d'acciaio«; 16.45 »Di-no e la macchina del tempo«. FELLINI - Kinodvorana bo zaprta za dopust. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.00 »I maghi del crimine«. GIOTTO MULTISALA 2 - 18.00, 19.45, 21.30 »Se sposti un posto a tavola«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »Nella casa«; 16.30 »Titeuf - Il film«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.00 »By-zantium«; 20.10, 22.55 »Napad na belo hišo«; 16.30 »Očiščenje«; 18.20, 20.30, 22.40 »Odrasli 2«; 16.00 »Osamljeni jezdec«; 15.20 »Pr' konc sveta«; 16.05, 17.00, 18.20, 19.10, 20.35, 21.20, 22.50 »Smrkci 2«; 15.10, 17.30, 19.45, 22.05 »Smrkci 2 3D«; 21.25 »Wolverine«; 17.35 »Zakon molka«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Una famiglia perfetta«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Wolverine l'immortale«; 18.00 »Wolverine l'immortale 3D«; Dvorana 2: 16.15, 20.15, 22.15 »ESP 2 - Fenomeni paranormali«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La notte del giu-dizio«; Dvorana 3: 17.00 »Dino e la macchina del tempo«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 19.50, 22.10 »Wolverine l'immortale«; 21.30 »Wolverine - L'immortale 3D«; Dvorana 2: 20.10 »Se sposti un posto a tavola«; Dvorana 3: 20.00, 22.10 »I mag-hi del crimine«; Dvorana 4: 22.00 »Pacific Rim«; Dvorana 5: 19.50 »Eco Planet - Un pianeta da salvare«; 20.15, 22.15 »La notte del giudizio«. Odprtje kioskov ob 18. uri Specialitete na žaru Pri Zorki in Dejanu se znova zibelka premika, Petri se je pridružila mala Niha! Presrečni noni, tete in strici Mala Niha je osrečila sestrico Petro, mamo Zorko in očeta Dejana. Z njimi in ostalimi sorodniki se veselimo, Niki pa želimo veliko sreče in uspehov prijatelji ¿I Čestitke ŽIGON MIRO je odprl osmico v Zgo-niku. Tel. št.: 040-229198. DRUŽINA SLAVEC je odprla osmico v Mačkoljah št. 133. Vljudno vabljeni. Tel. : 040-231975. DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Toplo vabljeni. Tel. 040-299450. NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. Vabljeni. OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni. OSMICA STAREC je odprta v Boljun-cu št. 623. OSMICO sta odprla Marčelo in Ervin Doljak v Samatorci. Tel. št.: 040229180. REBULA MARKO je v Slivnem št. 6 odprl osmico na kraškem borjaču. Pričakuje vaš obisk! Tel. 3475686191. V PRAPROTU ŠT. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni. Te. št.: 349-3857943. V SALEŽU N'PULJH sta odprla osmico Just in Bojana. Vabljeni! Naša draga NINA praznuje danes 7. rojstni dan. Da bi bila vedno tako pridna ji voščimo vsi, ki jo imamo zelo radi. B Mali oglasi 500 KV.M. ZAZIDLJIVEGA ZEMLJIŠČA pri Domju prodam. Tel. št.: 3495477622. IŠČEM ŽENSKE ČEVLJE za Kraško oh- cet št. 40. Tel. št.: 340-2291299. KUPIM knjige za prve razrede znanstvenega in klasičnega liceja F. Prešeren. Tel. št.: 335-7492616 (ob uri obedov). NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU prodamo gumenjak zodiac - 3 m in motor tomos (45), malo rabljena. Tel. št.: 040-200201(ob uri kosila). NOŠA: za Kraško ohcet primerne nove usnjene črne ženske čevlje prodam, 2 para - št. 35 in št. 36. Cena na par 35,00 evrov. Klicati v večernih urah na 347-4435854. PODARIMO simpatične mucke. Tel. št.: 040-568071. PRODAJAM knjige za 1. in 2. razred vseh smeri liceja F. Prešeren. Tel. št.: 345-0804304. PRODAM novo tržaško moško nošo, velikost 52-54. Tel. št.: 334-7848227. PRODAM po ugodni ceni klimatizirani avtodom (kamper) znamke fiat du-cato 2800 td-mclouis 261, z vsemi dodatki, letnik 2001, 78.000 km. Tel. št.: 339-1539753. PRODAM samičko nemškega ovčarja z rodovnikom, staro 2 meseca, po ugodni ceni. Tel. št.: 338-5098764. PRODAM KNJIGE za vse razrede in smeri liceja F. Prešeren iz Trsta, za zavod Z. Zois v Trstu in Gorici ter za humanistični znanstveni in klasični licej v Gorici. Tel. št.: 040208002. DRUSTVO »VAŠKA SKUPNOST PRAPROT« 2., 3., 4. avgusta 2013 39. ŠAGRAV PRAPROTU DANES, 2. AVGUSTA ob 15.00 uri odprtje kioskov; ob 20.30 uri ples z ansamblom „NE B0J5EGA" M Izleti JSKD. Koncert bodo godbeniki ponovili v Slovenski filharmoniji v Ljubljani (24. avgusta, ob 20. uri) in na Titovem trgu v Kopru (25. avgusta, ob 19. uri). Več informacij na www.zskd.eu. DRAGA MLADIH 2013: Društvo Mosp prireja debato »Novi mediji in socialna omrežja: med pastmi in priložnostmi« v soboto, 31. avgusta, ob 10.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah v sklopu študijskih dnevov Draga. Toplo vabljeni k sodelovanju! Jj Obvestila H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da je nova telefonska številka šole 040-3798900. NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo v pole tnih mesecih uradi zaprti ob sobotah in v petek, 16. avgusta. Urnik tajništva: 8.30-12.30. RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA obvešča, da bo šola zaprta v petek, 16. avgusta, ter vse sobote do 31. avgusta. RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bo šola med poletjem zaprta vse sobote ter v petek, 16. avgusta; začetek pouka v ponedeljek, 9. septembra. DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD JOŽEFA ŠTEFANA obvešča, da bo šola do vključno 24. avgusta, ob sobotah zaprta. SLOV.I.K. razpis in prijavnica za programe 2013-14, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: in-fo@slovik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00). www.primorski.eu OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet v Belo Krajino v soboto, 24. avgusta. Potovali bomo do Delnic po Hrvaški, potem ob reki Kolpi, ki nas zapeljivo vabi na raf-tinge. Vpis in ostale informacije na tel. št. 347-9322123. 0 Prireditve DRUŠTVO VAŠKA SKUPNOST PRAPROT s pokroviteljstvom občine Devin-Nabrežina organizira 39. ša-gro v Praprotu: danes, 2. avgusta, ples z ansamblom »Ne Bojsega«; v soboto, 3. avgusta, turnir v briško-li in ex-tempore, Mali pianisti združenja Il Punto Musicale, festival Tango za razmišljanje »Temni ritem« s kvartetom »Neotango«; v nedeljo, 4. avgusta, turnir v skrlah za »16. memorial Doljak Radovan«, tekma v košnji, film Martina Turka »Nahrani me z besedami«. FC PRIMORJE vabi na Prosek na ša-gro s ponudbo specialitet na žaru, plesi ter z glasbo v živo: danes, 2. avgusta, nastop plesne šole Diamante; v soboto, 3. avgusta, ansambel Souvenir; v nedeljo, 4. avgusta, ansambel Blue Night Band. SKD JOŽE RAPOTEC IZ PREBENE-GA vabi na tradicionalno šagro v prebeneškem parku od danes, 2. avgusta, do ponedeljka, 5. avgusta. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na predstavo (u)TRI(n)KI, ki bo v sredo, 7. avgusta, ob 20.30 na prireditvenem prostoru ob sedežu društva, Nabrežina Kamnolomi 12. Nastopata Matej Gruden in Iztok Cergol. V primeru slabega vremena bo potekala predstava dan kasneje. KONCERT MO INTERCAMPUS IN TABORA MUSICA CREATIVA bo v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu v petek, 23. avgusta, ob 20. uri. Koncert prireja ZSKD v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb in KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje z možnostjo prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje v Šmarjeških Toplicah, od 25. avgusta do 4. septembra. Informacije in prijave na novem sedežu krožka, ul. Cicerone 8 v 2. nadstropju - tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it, od ponedeljka do petka, od 9. do 13.ure. KRU.T obvešča člane, da se lahko že prijavijo za skupinsko bivanje v Ta-laso Strunjan od 13. do 23. oktobra z individualno prilagojenim paketom za zdravje oziroma dobro počutje. Podrobnejše informacije in prijave na novem sedežu krožka, ul. Cicerone 8, v 2. nadstropju - tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV obvešča udeležence seminarja v Lendavi, da bo v nedeljo, 4. avgusta, avtobus čakal nanje na avtobusni postaji blizu pekarne na Dunajski cesti na Opčinah. Odhod je predviden ob 14.30. Povratek bo v soboto, 10. avgusta, na isto mesto, predvidoma ob 17.30. JADRALNI KLUB ČUPA IN ZSŠDI organizirata tečaje jadranja na jadralnih deskah za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 13. leto starosti, od 5. do 9. avgusta, 11.0017.00. Po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Vpisovanja in info.: tajništvo pon-sre-pet, 10.00-13.00, sobote 16.0018.00, v našem sedežu v Sesljan-skem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org. KRU.T obvešča, da bodo društveni prostori zaprti od 5. do 16. avgusta. Z 19. avgustom pa bo recepcija odprta na novem društvenem sedežu v ul. Cicerone 8, v 2. nadstropju, s poletnim urnikom, in sicer: od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00. Vsem lepe počitnice! SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 30. avgusta odprta od torka do četrtka. Za dopust bosta urada v Trstu in Gorici zaprta od 5. do 25. avgusta, urad v Čedadu pa od 5. do 19. avgusta. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA SKUPAJ Z OBČINO TRST organizira laboratorij pravljic za otroke od 2. do 10. leta in njihove starše v Vili Sartorio v ulici Strada di Fiume (vhod v ulici Modiano 5). Predvidena je animacija, ki se bo vršila v torek, 6. avgusta, od 17.45 do 19.00. V slučaju grdega vremena animacija odpade. Prost vstop. Za dodatne informacije: 320-7431637. AŠD PRIMOREC vabi na šagro, ki bo od 9. do 12. avgusta na športnem igrišču v Trebčah. Specialitete na žaru, plesi in glasba v živo. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo zaradi dopusta zaprta do 9. avgusta, nato bo do 31. avgusta odprta od 8. do 16. ure. OBČINA KNJIŽNICA V SALEŽU bo zaradi dopusta zaprta od 12. do 20. avgusta. POLETNI CENTER V GRLJANU: Center otrok in odraslih Harmonija organizira v sodelovanju z Združenjem tržaških potapljačev 5-tedenski poletni center pri morju v Grljanu za otroke od 8 do 14 let, od ponedeljka do petka do 6. septembra (razen tedna od 12. do 16. avgusta). Informacije in vpis na info@bambinieadulti.org. ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki do 6. septembra po poletnem urniku (9.00-13.00). Zaprti bodo med 12. in 16. avgustom. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo do nedelje, 18. avgusta, zaprto zaradi dopusta. PISANJE POLETNIH DOMAČIH NALOG: Center otrok in odraslih Harmonija, v sodelovanju z Združenjem staršev in otrok osnovne šole Virgil Šček, organizira vodeno pisanje domačih nalog v Na-brežini. Osnovnošolci lahko obiskujejo delavnice z urnikom 9.0012.00 v sledečih skupinah: 1. skupina od 19. do 23. avgusta; 2. skupina od 26. do 30. avgusta in/ali 3. skupina od 2. do 6. septembra. Za dodatne informacije in vpis: in-fo@bambinieadulti.org. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI (Prosvetni dom - Opčine) obvešča, da bo zaprta do petka, 30. avgusta. ANED - Združenje bivših deporti-rancev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Na-brežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo ludoteka, ki deluje v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra, zaprta do 31 avgusta. POKRAJINSKI URAD ANPI-VZPI na Trgu Stare Mitnice 15 (Largo Barriera Vecchia) bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala na št. 040-661088. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo v kratkem uvedena služba nadzora v bližini šol za »Dedke redarje«. Občani občine Dolina, stari od 50 do 75 let, z znanjem slovenskega jezika in s psihofizičnimi pogoji potrebnimi za opravljanje službe, lahko predložijo prošnjo na občinsko vložišče do petka, 13. septembra. Obrazci za prošnjo so na razpolago na Uradu občinske Policije ali na občinski spletni strani www.sandorligo-dolina.it. SPI - CGIL obvešča vse upokojence, da je INPS prestavil rok za predstavitev dohodkov preko modela RED na 31. oktober 2013. Prispevki V spomin na dragega Steva Zahar-ja darujeta Bruno in Marija Zahar 30,00 evrov za SKD Slovenec. V spomin na dragega Steva Zahar-ja darujeta Marta in Edvin Rapo-tec 50,00 evrov SKD Slovenec. V spomin na dragega Učija Dolenca darujeta družini Roi in Lauren-cic 50,00 evrov za Sklad Luchetta-Ota-DAngelo-Hrovatin. V spomin na Zdravkota Rebulo darujejo sestrične Marija, Ivanka in Cvetka 30,00 evrov za NK Kras -Repen. V spomin na Silvano Malalan daruje Jadranka 20,00 evrov za MoPZ Tabor. V spomin na Milko Zagar darujeta Karmela in Piero 50,00 evrov za KD Slovan. V spomin bivše sošolke Nade Simoneta daruje Vali Kozina 50,00 evrov za Pevski zbor Rdeča zvezda. Ob 3. obletnici smrti Miljota Zobca daruje žena Egidija 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Boljuncu. Ob boleči izgubi članice MARICE HMELJAK izrekajo svojcem občuteno sožalje odborniki in člani TPK Sirena 24 Petek, 2. avgusta 2013 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Razstava in katalog '900&oltre Dela ducata goriških umetnikov obogatila pokrajinsko pinakoteko Pridobili so jih v sklopu projekta Agora v želji, da bi muzej bil v sozvočju s teritorijem Včeraj so v osrednji dvorani Palače Attems Petzenstein v Gorici predstavili katalog '900&oltre, o novih pridobitvah likovne zbirke goriških Pokrajinskih muzejev v sklopu projekta Agora. Odbornik za kulturo Federico Portelli je poudaril, da je podpora kulturi vedno investicija, muzeji potrebujejo dinamično prenovo in soočanje preteklosti s sodobnostjo v tesni navezi s teritorijem, kar je proces v stalnem razvoju. Direktorica Pokrajinskih muzejev Raffaella Sgubin je izpostavila, da je želja po bogatenju zbirke v veliki meri vezana na razpoložljivost sredstev, katerih je žal vedno premalo. Donacije privatnikov so v času veliko prispevale k ohranjevanju kulturne dediščine. Leta 1934 so npr. umetniki poklonili muzeju likovno delo v spomin na Sofronia Pocarinija, avantgardista in animatorja kulturnega življenja v Posočju. Za izbor bolj reprezentativnih likovnikov je poskrbela strokovna komisija, ki so jo sestavljali direktorica Raffaella Sgubin, bivša direktorica muzeja in sedanja direktorica tržaških občinskih muzejev Maria Masau Dan ter Isabella Reale, kustosinja Pordenonskih muzejev in obenem avtorica strokovnih tekstov v katalogu. Od leta 2008 so obi- Zgoraj odprtje razstave in predstavitev kataloga, spodaj nekatere med razstavljenimi umetninami bumbaca skali ateljeje umetnikov in skupaj izbrali njihova dela. Za izvirno in funkcionalno grafično podobo kataloga je poskrbel oblikovalec Roberto Duse (Obliquestudio), ki je za naslovnico izbral detajl slike Maria Di Ioria. Kakovostna zunanja podoba in umetnostno zgodovinska umestitev avtorjev je pomembno dopolnilo k razstavi in obenem trajno zabeleži dokumentacijo. Isabella Reale je posebej poudarila pomen sinergičnega povezovanja društvenega delovanja, likovnih šol kot je Inštitut Max Fabiani, predvsem pa neprecenljivo vlogo galerije Spazzapan z arhivom avantgardne in sodobne umetnosti. Nekateri od izbranih dvanajstih avtorjev so že umrli, med temi je tudi Dora Bassi, vsestranska ustvarjalka, ki je veliko vložila v raziskovanje in vzpostavljanje dialoga, njen opus označuje izrazit emocionalni naboj. Izbrano delo je iz zadnjega ustvarjalnega ciklusa Sobe spo- S podelitvijo Zlatega leva za umetniške dosežke se bo danes (petek, 2. avgusta) pričel 42. Mednarodni gledališki festival beneškega Bienala, ki bo v naslednjih desetih dneh ponudil srečanja z referenčnimi umetniki in delavnice za bodoče mojstre. Zlati lev za življenjsko delo bo letos nagradil Romea Castelluccija, ustanovitelja ansambla Societas Raffaello San-zio »za novo gledališko govorico, v kateri so prisotni gledališče, glasba in plastične umetnosti. Za ustvarjanje svetov, v katerih je mogoče dosegati onirično stanje. (...) Ker je Italija z njim postala referenčnega pomena v mednarodnem merilu. Nenazadnje, ker je postal vir globokega navdiha za naslednje generacije, katerim je podaril obilico novih gledaliških izrazov.« Srebrni lev pa bo prejela kontroverzna katalonska režiserka in performerka Angélica Liddell, za katero sta bolečina in upor temelja umetniških usmeritev. V okviru festivalskega programa bo podpisala svojevrstno priredbo Shakespearjeve-ga Riharda tretjega, ki je že doživela zelo dober odziv na festivalu v Avinjonu, in delavnico na temo Shakespearjeve pesnitve The Rape of Lucretia o nasilju nad ženskami. Program festivala se bo pričel nocoj s koncertom nemške pevke Ute Lemper, izvrstne dedinje Brecht-Weillovega ekspresionizma. Jutri se bo program pričel ob 12.00 z italijansko praizvedbo hudomušnega minimalističnega »gledališča kriznega časa« Mi Gran Obra Davida Espinose, zvečer pa bo uprizorjena avtobiografska freska Seuls Wajdija Mouawada, kateri bo sledila izpovedna monodrama Sunken Red Guya Cas-siersa. Glavni dogodek nedeljskega programa pa bo »viharna« produkcija ansambla Motus Nella tempesta. Kdor želi spoznati od blizu močne umetniške izraze nekaterih od največjih gledaliških ustvarjalcev današnjega časa in razmišljati z njimi o sodobni družbi, tudi v odnosu do prodornih sugestij genialnega poznavalca človekovih šibkosti kot je bil William Shakespeare, bo v naslednjem tednu imel veliko zanimivih priložnosti. Med temi bodo predstava Marketplace 76 ansambla Needcompany, Bernhardov Ritter, Dene, Voss v režiji in adaptaciji Krystiana Lupe in predstava 32 mina. Marmornati kip Stefana Comelli-ja upodablja tihožitje med imaginarnim in stvarnim, prikazuje fosil in prvobitno moč metamorfoze. Alfred De Locatelli je prisoten s triptihom treh letnih časov in sliko Človeka po meri, kjer razmišlja o vsakdanu ter preko simbolične upodobitve izpričuje eksistencialne tematike. Mario Di Iorio enovito spaja ge-stualnost z znakovno govorico in ek-spresivnostjo barve, umetniški izraz dovoljuje izražanje globljih emotivnih stanj. Med izbranimi deli zasledimo tudi Di Io-riov portret izpod čopiča Franca Duga, virtuoznega grafika in cenjenega portre-tista. Dugova Pregorela cipresa, pastel na lepenki iz ciklusa študije dreves, izpričuje umetnikovo mnogostranskost. Evoka-tivnost slik Gianne Marini sloni na po-doživljanju svetlobe in tonskih prehodov. Prikaz poletja Maura Maurija v mešani tehniki na dinamičen način preveva vir-tualni prostor likovnega polja. Mario Pal-li je prisoten z novejšim delom: triptihom Razkrite sinopije, kjer raziskuje vibracije barvnih skladov. Sergia Pausiga označuje fantastični prikaz namišljenih vrtov. Sergio Scabar je v zbirki prisoten z dvema unikatnima fotografijama tihožitij, ki na meditativen način vabi h kontempla-ciji. Mario Tudor s pomočjo tekstila ustvarja geometrijsko zasnovan preplet površin z različno otipno valenco. Giorgio Valvassori s svojim posegom v prostor Speculo iz svinca in lesa razmišlja o podobi kot odsevu in možnosti razkrivanja, ki nam jo nudi. Pokrajinski muzeji načrtujejo v bodoče izid drugih dveh katalogov: Raffaella Sgubin bo poglobila zgodovino odkupov muzeja, medtem ko bo kustos Saša Quinzi poglobil področje donacij. Jasna Merku FILM - Paklenica Predstavitev slovenskih dokumentarcev Na 4. filmskem festivalu Sta-rigrad Paklenica, ki bo potekal med 3. in 8. avgustom, bodo prikazali tudi dokumentarne filme o Marku Breclju, Otrocih socializma, Damirju Avdicu, Vladi Divljanu, Tošu Proeskem in Janu Plastenja-ku. Slovenija je država partnerica letošnjega festivala dokumentarnih glasbenih filmov. Napovedanih je 148 dokumentarnih celovečercev in kratkih filmov, v konkurenci za festivalsko nagrado pa je tudi film o Damirju Avdicu, ki ga je režiral Dušan Moravec. Nagrade velika Paklenica bodo podelili za najboljšo režijo, scenarij, kamero in posebej za prispevek k filmski in glasbeni industriji, malo Pakelnico pa bo dobil film po izbiri občinstva. Pet slovenskih filmov bodo predvajali izven konkurence v sklopu slovenskega tedna na festivalu. Moravec so bo predstavil tudi z dokumentarcem o Otrocih socializma, sicer pa bodo slovensko dokumentarno glasbeno kinematografijo zastopali še Janez Burger s filmom Marko Brecelj, Rudi Uran s filmom Vlada, Boštjan Slatinšek s filmom Toše - The Hardest ter Bojan Dovrtel z dokumentarcem Jan Plastenjak: Priznam. Festival bodo jutri zvečer odprli z dokumentarcem »U2: From the Sky Down« režiserja Davisa Guggenheima. Obiskovalci lahko pričakujejo tudi filme o Coldplay, Bobu Marleyu, Freddieju Mercu-ryju in številnih drugih znanih skupinah in glasbenikih. Organizatorji festivala v kraju, ki je bolj poznan med plezalci kot med filmofili, kot enega najbolj zanimivih napovedujejo dokumentarec »Down by the River« o britanskem igralcu in glasbeniku Hughu Laurieju, ki bo tudi posebni gost festivala. (STA) BENETKE - 42. Mednarodni gledališki festival Gledališki bienale Začetek nocoj s koncertom nemške pevke Ute Lemper - Do 10. avgusta vrsta močnih umetniških izrazov glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS Romeo Castellucci, ustanovitelj ansambla Societas Raffaello Sanzio, bo na festivalu prejel zlatega leva za življenjsko delo Rue Vandenbranden ansambla Peeping Tom Po zamisli umetniškega vodje Alexa Rigole, bodo veliki mojstri vodili šestnajst delavnic, na katerih se bodo soočili z mojstrovinami Wil-liama Shakespearja. Za zaključek festivala 10. avgusta bodo Angelica Liddell, Gabriela Carrizo (Peeping Tom), Krystian Lupa, Claudio Tolcachir in Jan Lauwers (Needcompany) predstavili petdelno predstavo Shakespeare, ki bo sad njihovih gledaliških delavnic. Protagonist zadnjega dneva bo tudi Thomas Ostermeier, tokrat s svojo najnovejšo uprizoritvijo, Ib-senovim Sovražnikom ljudstva v uprizoritvi berlinskega Schaubühne, ki je vznemirila publiko zaradi zelo neposrednega stika z dogajanjem. ROP Gazpacho Eusebio Martinelli and the Gipsy Abarth Orkestar Balkan, gipsy, folk, mariachi Samozaložba / CD Baby, 2011 Ocena: ★★★★★★★ Prvenec Gazpacho, italijanskega glasbenika Eusebia Martinellija, ni ravno najnovejša plošča. Album je namreč izšel pred dvema letoma, ampak iskreno povedano sem o Martinelliju prvič slišal, ko je pred kratkim nastopil na festivalu balkanske glasbe Guča na Krasu. Nastop Martinellija in njegovega Gipsy Abarth Orkestra je prav gotovo pozitivno presenetil prisotne in seveda tudi mene. Gazpacho je torej naslov prvega glasbenega izdelka šestintridesetletnega italijanskega trobentača, ki je s študijem trobente začel že pri osmih letih, kar se na ploščku pozna! Martinelli je izreden trobentač, ki je veliko sodeloval z drugimi glasbeniki in skupinami, kot so na primer Vinicio Capossela, Roy Paci, Modena City Ramblers in Mau Mau. Pred nekaj leti je sestavil bend Gipsy Abarth Orkestar, v katerem igrajo glasbeniki iz držav bivše Jugoslavije, Anglije in seveda Italije. Sound, ki ga je Martinel-li dosegel, je torej močno pod vplivom balkanske glasbe, pomešan pa je tudi z mehiškimi mariachi ritmi, gipsy in folk glasbo nasploh. Rezultat te posebne glasbene mešanice je razviden že v uvodnem avtorskem komadu Sud Est Mariachi, v katerem pridejo takoj do izraza izredne Martinellije-ve trobentaške sposobnosti. Ravno tako avtorska je tudi naslednja Gazpacho, komad, ki daje ime prvencu. Poskočna pesem je neke vrste miks mehiških »vaških fešt« in grških planot, poleg Martinellijeve trobente pa gre tu podčrtati tudi sound flamenko kitare Paola Schianchija. Artijiana je ljudska skladba, s katero nas Mar-tinelli pospremi na Balkan, na kak žur v vzhodni Evropi pa spominja naslednja Hora Staccato. Abarthzeana je hitra in poskočna skladba, dvominutni »pot-po-urri« trobent. La Tharda je še ena priredba ljudskega komada, sledita pa še zadnji avtorski pesmi Balkavalz in Migrant Slow Train. Stopite tudi vi na Martinel-lijev vlak in privoščite si enkratno glasbeno popotovanje! / ALPE-JADRAN, RUBRIKE Petek, 2. avgusta 2013 9 GLOSA Gibanje za cono A STO še ena utvara JoZe Pirjevec V torek grem v tržaško Mestno knjižnico, ker potrebujem spomine Togliattijeve-ga tajnika Massima Caprare. Toliko časa že nisem bil v njej, da nisem niti vedel, da so jo preselili. Na srečo ne daleč od tradicionalnega sedeža na trgu Hortis. Seveda nimam izkaznice, ker sem staro bogve kam založil. Moram torej najprej v tajništvo, da se prijavim. Komaj stopim v urad v tretjem nadstropju, vzbudi mojo pozornost pult, na katerem so razstavljene nove knjige. Takoj opazim, da je med njimi tudi nekaj slovenskih. Prijetno sem presenečen, saj je ta knjižnica v mojih časih veljala za trdnjavo italijanstva in slovenskih knjig, kolikor jih je imela, gotovo ni dajala na ogled. Medtem ko imam opravka z uradnico, ki preverja moje podatke in jih vpisuje v računalnik, stopi v sobo gospod, ki je očitno njen kolega. Ogleduje si knjige na pultu in nekoliko zajedljivo komentira: »Vprašujem se, ali imajo v slovenski knjižnici tudi italijanske knjige?« »Ne!«, odgovori gospa. Ne morem se zadržati: »Ker sem bil dolgo predsednik slovenske knjižnice, vam lahko zagotovim, da jih imajo«. Molk. Ta majhna epizoda me je potrdila v prepričanju, da v glavah marsikaterega od naših italijanskih someščanov še ni prišlo do tistega premika, ki bi bil potreben, da bi se Trst rešil spon preteklosti in se brez zadržkov soočal s svojo slovensko »dušo«. Če pa se že, potem se na zgrešen način. Poglejmo na primer gibanje za avtonomijo cone A STO-ja, ki je v zadnjih časih razgibalo lokalno politično sceno. Ko sem na ovinku pri Obelisku na zidu zapuščenega hotela prvič opazil napis »viva TLT«, sem se zarežal, češ, gre pač za no-stalgike, ki se ne morejo sprijazniti z zgodovino. Pozneje sem spremenil mnenje, saj sem ugotovil, da je motor gibanja skupina politikov in intelektualcev, med katerimi imam tudi znanca, ki mu ni odrekati ostrine misli. Njihova teza, če jo pravilno razumem, je naslednja: »Nimamo revanšističnih popadkov, saj ne zahtevamo obnovitve celotnega STO in torej ne postavljamo vprašanja cone B. Tej se je Italija dokončno od- povedala z Osimskimi sporazumi. Menimo pa, da je še odprto vprašanje cone A, ki jo je rimska vlada dobila v upravo z Londonskim memorandumom oktobra 1954. Čeprav je omenjeno cono vključila v svoj matični teritorij in jo povezala s Furlanijo, to še ne pomeni, da nimajo Tržačani pravice zahtevati posebno avtonomijo znotraj italijanske republike. Avtonomijo, ki naj bi seveda zajezila tudi odliv davkov, kot se dogaja na primer na Tridentinskem in Južnem Tirolskem. V trenutku krize, v primežu katere je država, je ta govorica seveda privlačna tako za Italijane kot za Slovence. Toliko bolj, ker gibanje za obnovitev STO-ja poudarja njegovo etnično večplastnost. Pravijo mi, da ljudje vneto podpisujejo v tem smislu oblikovano peticijo, ki jo je med drugim mogoče najti v trafikah, barih in verjetno še kje drugje. Do italijanske države nimam posebne simpatije, ker tiči do vratu v korupciji in nepoštenosti, katere poglavitne žrtve smo tisti, ki si ne moremo privoščiti davčne utaje. Mnenja sem tudi, da je zanjo Trst deveta briga: to me prepričuje med drugim vsako potovanje z vlakom v Mestre pa tudi podpora rimske vlade blaznemu načrtu uplinjevalni-ka v miljskem zalivu. Očitno je zanjo slepo črevo, da ne rečem smetnjak, v katerega je mogoče zatrpati tudi tempirano bombo. Kljub temu pa se z gibanjem za cono A STO-ja ne morem sprijazniti, ker se mi zdi, da gre še za eno od tistih utvar, ki se v Trstu pojavljajo znova in znova zaradi tega, ker je mesto s priključitvijo Italiji izgubilo svoj raison d'être. Trsta ne morejo ozdraviti posebni privilegiji, ki naj bi si jih pridobil z obnovitvijo avtonomnega statusa, podobnega tistemu, ki ga je v kolonialni preteklosti imelo maroško pristanišče Tanger. Mislim, da v EU za take enklave ni več prostora. Iz zagate, v kateri je, mu lahko pomaga samo tesno sodelovanje s slovenskim in hrvaškim zaledjem, kar seveda predpostavlja priznanje, da italijanski Tržačani brez dialoga s sosedi, tudi tistimi, ki živijo z njimi v isti hiši, nimajo perspektive. ŽARIŠČE Kako bo z dvojezičnim poslovanjem javnih uprav? Ivo Jevnikar_ S 1. avgustom je začel veljati deželni zakon št. 6/13 ali rebalans deželnega proračuna za leto 2013, ki ga je deželni svet odobril 18. julija. Zakon v svojem dolgem 6. členu določa tudi namembnost 989.000 evrov iz skupne vsote 7.514.031 evrov, ki jo je za ustanove in dejavnosti slovenske manjšine deželni upravi letos nakazala država. Zakaj je od celotne vsote ostalo nerazporejenih še 100.000 evrov, ni jasno, vsekakor se je v glavnem končala nenavadna in javnosti premalo pojasnjena zgodba o državnih prispevkih za leto 2013, ki ima svetle in temne plati. Kot je znano, je zaščitni zakon za Slovence iz leta 2001 med ostalim določil, da mora država letno dodeliti deželni upravi Furlanije Julijske krajine sredstva za uveljavljanje rabe slovenskega jezika v krajevnih in drugih javnih upravah (8. člen; določena je bila vsota 5.805.000.000 lir letno), za ustanove in dejavnosti slovenske manjšine (16. člen; za leto 2001 je bilo določenih 5 milijard lir, za leto 2002 10 milijard lir, za naslednja leta naj bi vsoto vsako leto sproti določil »finančni zakon«, ki je danes znan kot »zakon o stabilnosti«) in za razvoj občin videmske pokrajine, v katerih živijo Slovenci (21. člen; določil je 1 milijardo lir letno). Ko so začeli v Rimu izvajati varčevalne ukrepe, je bila med omenjenimi tremi postavkami zaradi svoje nedoločenosti najbolj pod udarom tista, ki govori o slovenskih ustanovah in dejavnostih. Z velikimi političnimi napori naših predstavnikov in sil, ki jih podpirajo, ter z diplomatskim posredovanjem matične države Slovenije je kljub temu v glavnem uspelo, da se postavka ni preveč oddaljila od poprečja 5.300.000 evrov. V lanskem letu pa je vlada »odščipnila« postavki 1.230.000 evrov ter v osnutek zakona o stabilnosti za vsako izmed treh naslednjih let (2013, 2014 in 2015) odrezala celo več kot polovico pričakovane vsote. Za leto 2013 bi sicer kljub načrtovani razpolovitvi sredstev slika ne bila tako črna, ker je bila pred leti med bitko proti nižanju prispevkov odobrena izredna postavka dveh milijonov in pol evrov letno v korist slovenske kulture za leta 2011, 2012 in 2013. V proračunski komisiji poslanske zbornice je novembra lani uspelo Demokratski stranki in manjšinskim poslancem najprej zvišati postavko za ustanove in dejavnosti za 300.000 evrov letno. Nato je takratni furlanski demokratski poslanec Ivano Strizzolo na pobudo takratne sena- torke Tamare Blažine in njenega sodelavca Livia Semoliča ob političnem pritisku slovenske manjšine in matice prodrl s popravkom, po katerem so postavko zvišali še za 2.700.000 evrov, tako da je bila prvotno zaželena vsota zagotovljena za vsa tri leta. Vendar pa v tem primeru ni šlo za nov denar, temveč le za prerazporeditev sredstev, ki so bila že namenjena slovenski manjšini v treh prej omenjenih »slovenskih« postavkav: za ustanove in dejavnosti, za občine v videmski pokrajini in za dvojezično poslovanje javnih uprav. No, potem je spet prišlo do novih avtomatskih rezov postavk. Ker pa je bilo za ustanove in dejavnosti na voljo še prej omenjenih 2.500.000 dodatnih sredstev, se je na koncu v ta namen zbrala doslej rekordna vsota 7.514.031 evrov, medtem ko je za razvoj slovenskih občin v videmski pokrajini ostalo le 104.576 evrov (prej običajno nad 500.000 evrov), za dvojezično poslovanje javnih uprav pa samo 607.064 evrov (prej skoraj trije milijoni evrov). Sredstva za kulturo se niso torej čudežno povečala in niso nepričakovano padla z neba, temveč so sad politične akcije iz novembra lani. Vsaj za leto 2013 se da razpravljati, ali je bilo potrebno tako oskubiti postavki za Benečijo in javne uprave. Pozitivna novost je bila letos v tem, da je vlada že marca/aprila posredovala denar deželi. Deželni odbor je porazdelil denar za primarne ustanove in za druge z zakonom že določene potrebe, deželna posvetovalna komisija za slovensko manjšino pa je večkrat razpravljala o tem, kako uporabiti nepričakovano visoka sredstva, kako porazdeliti prispevke med »manjša« društva in kako ublažiti reze za videmsko pokrajino in javne uprave. Gordijski vozel uporabe še nerazdeljenih sredstev je prerezal rebalans deželnega proračuna, menda na podlagi pogovorov med pristojnim odbornikom, predsednikoma krovnih organizacij in slovenskima deželnima svetovalcema. Iz teh sredstev bo šla večina za projekte slovenskih društev in ustanov, od tega kakih 370.000 evrov za projekte slovenskih ustanov in društev, ki imajo sedež v videmski pokrajini. Klestenje sredstev za Benečijo je torej nekako zakrpano. Kaj pa dvojezično poslovanje javnih uprav? Brez sredstev bodo dvojezični uradi zamrli, tiskovine bodo pošle in bleščeče naprave za simultano prevajanje bodo zarjavele. PLISKOVICA - V nedeljo pod latnikom prijateljstva Nova kraljica terana bo širila ugled dobre kraške kapljice I/ PLISKOVICA - Letošnji že 43. Praznik terana in pršuta, ki bo v Duto-vljah potekal od 9. do 11. avgusta, se sicer pričenja že ta petek, 2. avgusta, ko bodo na Bunčetovi domačiji v Dutovljah odprli razstavo slik domačega umetnika Slavka Guština. Njegova dela, nastala v zadnjih letih, z naslovom Resonance bodo na ogled ves čas praznika. Je pa tradicionalna prireditev razdeljena na dva dela. Teden dni pred osrednjo prireditvijo, ko bodo 11. avgusta razglasili zmagovalne terane in pripravili povorko okrašenih kmečkih voz, bodo razglasili tudi novo kraljico terana. Prireditev bo potekala to nedeljo, 4. avgusta, s pričetkom ob 19. uri pod evropskim latnikom prijateljstva v Pli-skovici. Slavnostno bo dosedanja kraljica terana Katrin Štoka iz Briščkov nadela krono novi kraljici, ki jo bodo predstavili prav na dan prireditve. Nova kraljica terana bo tako širila dober glas žlahtne kaplice po Sloveniji in tujini v naslednjem letu dni. Poleg predaje krone novi kraljici so organizatorji domače Razvojno društvo Pliska in mladinski hotel Pliskovica, Društvo vinogradnikov in vinarjev Krasa, sežanska Kmetijsko svetovalna služba in Trgovina in servis Peter Gec Du-tovlje poskrbeli tudi za zabavni program ter predstavitev in degustacijo teranov letošnjih nagrajencev ocenjevanja vin. Skozi »Smeh in čakule pod latni-kom« bodo obiskovalce v Pliskovici nasmejali Gasilec Pepo, Pepina in Rozina, Kraški komedijanti, Zofka iz društva Kraški slavček ter članice Društva kmetic sežanske regije, ansambel Zvita felt-na pa bo poskrbel za dobro glasbo. Olga Knez ŠKRBINA - Od danes do nedelje Teganda na Krasu, košček Senegala ŠKRBINA - V Škrbini bo prvi vikend v avgustu afriško obarvan, saj bodo lahko obiskovalci spoznavali Afriko, Senegal in Senegalce, njihovo kulturo in se učili afriških plesov ter se razvajali ob dobri senegalski hrani. Prireditvi, ki bo potekala od danes do 4. avgusta v šoli in na šolskem vrtu v Šrkbi-ni, so dali naslov Teganda na Krasu. Teranga v senegalskem jeziku wolof pomeni gostoljubnost. Organizira jo Vesna Benedetič v sodelovanju z Vaško skupnostjo Škrbina in Pepo s Krasa. Krasno umetniško dogajanje so poimenovali V petek bodo ob 20. uri odprli razstavo »senegalskih« akvarelov slikarke Vesne Benedetič. Umetnico bo predstavil pesnik Jurij Paljk. Sledila bo predstavitev senegalskih umetnikov Souleymane (jules) Ndoye in njegove skupine. V soboto in nedeljo bo potekal tečaji afriških plesov, poskrbljeno bo za pravo senegalsko hrano ter veselo glasbeno vzdušje. Vse informacije in vpis: mailto:terangakras@gmail.com" terangakras@gmail.com, ali na tel. št. +386 (0)30 352262. (OK) V Divači danes odprtje razstave Vlada Maršiča DIVAČA- V prostorih Občine Divača bodo danes, 2. avgusta, ob 17.uri odprli razstavo Vlada Maršiča z naslovom Kreativnost skozi prosti čas. Prireditev, ki bo obogatena s kulturnim programom, organizira Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa Vezi Štorje. (OK) Resonance Slavka Guština DUTOVLJE - V okviru letošnjega Praznika terana in pršuta v Dutovljah, ki bo potekal od 9. do 11. avgusta, bo tudi otvoritev razstave domačega umetnika Slavka Guština iz Dola pri Vogljah. Razstavo slik iz njegovega zadnjega ciklusa z naslovom Resonanca bodo odprli danes ob 20.uri na Bunčetovi domačiji v Dutovljah. Umetnostna zgodovinarka Tina Ban bo spregovorila o umetniku in njegovem delu, slikah, s poudarkom na žarečih barvah in močnih kontrastih, ki pripovedujejo vsakemu opazovalcu svojo zgodbo. / TRST Petek, 2. avgusta 2013 26 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu ŠTANDREŽ - Na pokopališču so se pojavili letaki, ki opozarjajo na zapadle koncesije Prekop preti grobu Andreja Budala Tudi grobovom se izteče rok trajanja. Na štandreškem pokopališču so se na raznih grobovih, ki ležijo v oddelku B, pojavila obvestila z neizprosnim napisom »concessione scaduta«, kar pomeni, da je koncesija za te grobove zapadla. Grobove bi lahko v kratkem prekopali. Med njimi je tudi grob Andreja Budala (1889-1972), pisatelja, prevajalca in kulturnega delavca, po katerem nosita ime štandreški kulturni dom in zelenica ob Ulici Antona Gregoriča. V kamnitem grobu sta pokopani tudi žena Edka in hčerka Sonja. Podrobnejše informacije o zapadlem dovoljenju smo poiskali v pristojnem uradu Občine Gorica. Uradnica nam je pojasnila, da je bil B oddelek štandreškega pokopališča občinska last, njegova uporaba pa brezplačna. »Brezplačna koncesija je za te grobove trajala vsaj deset let, to je za obdobje mineralizacije trupla, ker se na pokopališču niso soočali s prostorsko stisko, pa tudi dlje«. V Štandrežu pa trenutno primanjkuje prostora, zato so se odločili za prekop grobov z zapadlo koncesijo. »Tista obvestila smo razobesili že pred meseci, če se ne motim januarja. Če se ni medtem nihče zglasil v naših uradih in glede na pretečeni čas, bi lahko te grobove že prekopali in ostanke prenesli v Kdo je bil Andrej Budal? Kmečki sin, ki se je v skromni štan-dreški družini rodil 31. oktobra 1889. Šolo je obiskoval v domači vasi in Gorici, kjer je tudi zaključil klasično gimnazijo. Doktor romanistike, ki je študiral na na Dunaju in v Parizu ter poučeval slovenščino, francoščino in latinščino. Poznavanje jezikov mu je pomagalo, da ni bil poslan na fronto, ampak v vojaško cenzuro v Ljubljani, kjer je prebiral pisma v kar trinajstih jezikih. Med fašizmom je poučeval v Tolminu, Idriji in Vidmu, zaradi stikov s slovenskimi kulturnimi in politični delavci pa so ga leta 1940 premestili v Pe- rugio. Prosvetni delavec, ki se je po vojni vrnil v Štandrež in se kot član goriške delegacije udeležil mirovne konference v Parizu. Z Andrej Budal družino se je nato preselil v Trst, kjer je bil več let upravnik Slovenskega narodnega gledališča in v vodstvu Slo-vensko-hrvatske prosvetne zveze in predsednik Slovenske prosvetne zveze (predhodnice ZSKD). Strasten pisec dnevnikov, v katere je preko 60 zapisoval svoje občuke, avtor pesmi, proze, ocen, učbenikov (velikokrat pod psevdonimom). Vnet prevajalec, predvsem iz francoščine in italijanščine; prevedel je med drugim Boccacciev »Dekameron«, De-leddine »Sardinske novele« in Man-zonijeva »Zaročenca«. Umrl je v Trstu 7. junija 1972, pokopan je v Štandrežu, kjer nosita po njem ime prosvetni dom in manjši park v obrtni coni. (pd) skupno kostnico. Ampak tega postopka nismo še začeli.« Kot pojasnjuje uslužbenka, imajo pokojnikovi potomci različne možnosti. Lahko se na primer odločijo za skupno kostnico ali prekop v drug grob, s katerim morebiti razpolaga družina. Če pa želijo ohraniti sedanjega, morajo za Letak na Budalovem grobu foto s.g. dvajsetletno koncesijo odšteti 745 evrov (+ 16 evrov raznih kolkov). Urad na županstvu je v ta namen odprt ob ponedeljkih med 15.30 in 17. uro, ob torkih in četrtkih pa med 8.45 in 12. uro. »Koncesijo lahko plačajo tudi pokojnikovi prijatelji ali znanci, bolje pa je, če pridejo sorodniki.« Po mnenju nekdanjega predsednika rajonskega sveta Marjana Brescie obstaja tudi četrta možnost: vložiti prošnjo za trajen in brezplačen grob. »Ta možnost je predvidena, ko gre za zaslužne in pomembne ljudi. Andrej Bu-dal je to nedvomno bil. Prednost imajo nedvomno sorodniki, prošnjo na občino pa bi lahko vložili tudi predstavniki kulturnega doma, ki nosi po njem ime. Oni bi bili najbolj poklicani za to.« Med tistimi, ki so bili najbolj zaslužni, da je Občina Gorica po Budalu poimenovala tudi manjši park ob robu vasi, je bil takratni član komisije za to- ŠTANDREŽ - Dolžnost spomina Grobovi samevajo, grobovi tulijo Budalov park v štandreški obrtni coni Bilo je 15. aprila 2007, ko je goriška občinska uprava poimenovala manjši park v štandreški obrtni coni po pisatelju Andreju Budalu. Bil je praznik za vso vas, a tudi za širši prostor. Slavnostni govornik je bil Aldo Rupel, kulturni spored so izoblikovali člani obeh domačih kulturnih društev. Ljudje, ki so padli za svobodo, ne zaslužijo, da se jih njihova skupnost spomni samo na dan mrtvih, vztrajno ponavlja tržaški pisatelj Boris Pahor: bolj pogosto bi morali izkazovati hvaležnost njihovemu spominu in po njihovi poti stopati vsak dan. Ta primer lahko razširimo na vse ljudi, ki so prispevali k rasti neke skupnosti, k bolj raznolikemu ali pravičnemu svetu. Med te spada tudi Andrej Budal, če so so-vaščani po njem poimenovali prosvetni dom, če mu je Gorica posvetila park, če se goriški otroci o njem učijo v šoli, če nam je zapustil številne knjige in prevode... Nedopustno bi bilo, če bi njegov grob prekopali ob brezbrižnosti te iste skupnosti. Budalov grob verjetno ni izjema. Grobovi samevajo tudi drugje ... in tulijo, kot je zapisal že Oton Župančič. (pd) ponomastiko Aldo Rupel, ki je rojaku posvetil tudi svojo diplomsko nalogo. Rupla skrbi, koliko časa ostaja za ureditev potrebne dokumentacije, da ne bi slučajno medtem prekopali groba. V podporo Bresciovemu predlogu je dejal, da predstavlja ravno poimenovanje parka močan adut: občinski uradi že GORICA - Gradbišče v mestu Ni samoumevno, je pa dobrodošlo Kar je samoumevno, ne zasluži časopisne omembe. Kar se je zgodilo na goriškem gradbišču, pa v mestu še ni samoumevno. Čakamo seveda na čas, ko bo. Podjetje, ki v Ulici Leopardi opravlja cestna dela, je na dva konca gradbišča namestilo tabli z dvojezičnim napisom »Deviazione - Obvoz« in »Strada chiu-sa - Zaprta cesta« (na križišču z Ulico Leoni in na vogalu z Ulico Brigata Casale). Na tretjem koncu jim je znamenj očitno zmanjkalo, zato je tam obvoz le »deviazione«. V Leopardijevi ulici koplje podjetje Isontina Reti Gas, ker nadomešča stare plinske cevi iz litega železa. Rok za dokončanje del je 6. september. Dvojezični znamenji bumbaca razpolagajo z vso dokumentacijo, na podlagi katere je takratna uprava Vitto-ria Brancatija sprejela predlog o poimenovanju. Na tej podlagi morda ne bo težko dodeliti Andreju Budalu tudi trajno brezplačen grob. Tokrat za časa žu-panovanja Ettoreja Romolija. Poljanka Dolhar POKRAJINA - Danes Z mirovniško karavano v Bratunac Iz Trsta bo danes krenila že peta karavana miru, ki jo združenje Tenda per la pace e i diritti (Šotor za mir in pravice) prireja v sodelovanju s Pokrajino Gorica. Karavano, ki so jo z odbornikom Federicom Portellijem predstavili včeraj, so namreč letos uvrstili v projekt Form@InNova, ki ga goriška pokrajinska uprava vodi v občini Bratunac v Republiki Srpski, nedaleč od zloglasne Srebrenice. 28 udeležencev, predvsem Goričanov in Tržačanov, a tudi nekaj mladih iz drugih italijanskih mest, bo danes odpotovalo iz Trsta proti Zagrebu in v naslednjih dneh obiskalo Jasenovac, Beograd, Tuzlo, Sarajevo in Mostar. Po poti se bodo srečali z organizacijami in posamezniki, s katerimi so navezali stike med prejšnjimi izvedbami mi-rovniške karavane. Letošnja poteka pod naslovom »Begunci med spominom in an-gažmajem«: govor bo tako o vzrokih in posledicah vojn na Balkanu kot o novih (predvsem bližnje-vzhodnih in azijskih) pribež-nikih, ki danes potujejo po Bosni, Hrvaški in Srbiji. Osrednji del dogajanja bo v ponedeljek in torek v Bratuncu, kjer deluje zadruga Insieme; ustanovile so jo leta 2003 tamkajšnje ženske sredi težkih povojnih razmer ter se posveča predvsem gojenju malin in drugega sadja, ki jih izvažajo v Italijo, Nemčijo, Holandsko in Hrvaško, od česar živi več sto družin. Številnim beguncem je z zaposlitvijo omogočila povratek domov. Vrnitev je predvidena 11. avgusta. Kdor želi pobliže slediti karavani, bo na spletni strani www.meltingpot.org v prihodnjih dneh lahko bral spletni dnevnik njenih udeležencev. Ženske podjetnice, pozor! Goriška trgovinska zbornica obvešča, da je do 10. septembra čas za prijavo na nagradnem natečaju »Magicamente im-prenditrice«, ki je posvečen krajevnim »magičnim« podjetnicam. Nagrado razpisujejo že četrtič v sodelovanju z Odborom za promocijo ženskega podjetništva in goriško pokrajino. Besedilo razpisa je na voljo na spletni strani www.go.camcom.gov.it (v sekciji News), informacije pa nudijo tudi na spletnem naslovu spazio.impresa@go.camcom.it in na telefonski številki 0481 384202261. Predvidene so štiri nagrade, vredne od 1.000 do 2.500 evrov. Zanje se lahko potegujejo podjetnice, ki so se posebno izkazale s svojo izvirnostjo, ino-vativnostjo, z ovrednotenjem zaposlenih .... Posebna nagrada (2.000 evrov) je predvidena za podjetje, ki najbolje skrbi za enake možnosti med moškimi in ženskami in za uspešno usklajevanje delovnih in družinskih obveznosti. Pogovor na gradeški plaži V sklopu »Pogovorov na gradeški plaži« bodo danes v Velariumu gostili novinarja Maria Giordana, direktorja TV programa Tgcom24. Izhodišče za pogovor bo njegova najnovejša knjiga »Tutti a casa!«, v kateri obravnava nekatere italijanske nepremičninske škandale. Pričetek ob 18. uri. Balet na tržiškem trgu Na tržiškem Trgu Republike bo nocoj ob 21. uri nastopil Ballet Club in predstavil izbor svojih klasičnih in sodobnih koreografij. Dom Serena vabi na kabaret Danes ob 17. uri bodo v domu Serena (Ulica Ciprirani 71) gostili kabaretno predstavo »Cogolo in Strindule«; prireditelji obljubljajo obilo zabave. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 2. avgusta 2013 1 1 GORICA - Starši bodo od doma imeli vpogled v šolske ocene otrok Spletna »revolucija« Nadgradnja brezžičnega omrežja Wi-Fi bo tudi na slovenskih višjih srednjih šolah v Gorici prinesla malo »revolucijo«, ki bo vstopila v vsakdanjost družinskega življenja. Z novim šolskim letom bodo namreč uvedli elektronski razredni dnevnik, za katerega bo med drugim značilno, da bo omogočal družinam, da preko interneta - od doma in malodane v realnem času -spremljajo sinovo ali hčerino šolsko »kariero«, uspehe in neuspehe. Dostopnost brezplačnega brezžičnega interneta na višjih srednjih šolah financira goriška pokrajina, ki bo med dvajset višješolskih zavodov razdelila skupno 29 tisoč evrov. Denar so odmerili na osnovi potreb posameznih šol. Licejski in tehniški pol slovenskega višješolskega središča v Ulici Puccini sta skupaj pridobila 6 tisoč evrov. S tem denarjem bodo zaključili že začeta dela za vzpostavitev brezžičnega omrežja. Po navajanju pokrajine bo denar služil tudi za nakup brezžičnih anten, ki bodo omogočile dostop na brezplačno internetno omrežje: to je na pokrajinskem ozemlju že dostopno na osem- desetih lokacijah. »Poleg dejstva, da je to najhitrejši in najbolj poceni način za upravljanje z elektronskim razrednim dnevnikom, bomo mladim tako omogočili stalen dostop do svetovnega spleta, kar bo prispevalo k temu, da bodo bolj konkurenčni,« razlaga predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta in ponosno poudarja primat: v deželi FJK bo samo Goriška pokrajina opremila vse višje šole z brezžičnim internetom. »Nihče od ravnateljev, ki so sodelovali na delovnih pogovorih s pokrajinskimi upravitelji, ni izrazil posebnega navdušenja nad tem, da bodo imeli dijaki na šolah prost dostop do interneta,« pojasnjuje ravnateljica slovenskih višjih srednjih šol Mihaela Pirih. V Ulici Puccini v Gorici bo po novem vsak razred opremljen z WiFi mrežo in računalnikom, dostop do spleta pa bo s kodo omogočen le profesorjem, ki bodo internet uporabljali za di-daktiko. »Tako kot doslej bodo imeli dijaki dostop do spleta le v laboratorijih za informatiko,« dodaja ravnateljica in hkrati napoveduje letošnjo novost - elektronski GORIŠKA - Poletni urniki in zaprtje Nekateri si izposodijo tudi deset knjig hkrati V času, ko se zdi, da mlajše generacije živijo le še v digitalnem in vir-tualnem svetu, se sliši skoraj neverjetno. Pa vendar: med nami so tudi taki otroci, ki redno obiskujejo knjižnice in si v njih izposodijo tudi deset knjig hkrati! Dva tedna kasneje jih vrnejo in se na dom vrnejo z novim izborom. Tako se vsaj dogaja v KB centru na Verdijevem korzu v Gorici, kjer domuje knjižnica Damirja Feigla. Poleg otrok jo v teh poletnih mesecih najraje obiskujejo upokojenci; morda zato, ker se zaradi vročine bolj tiščijo doma in imajo več časa za branje. Statistike Feiglove knjižnice vsekakor kažejo, da izposoja poleti ni višja kot v ostalih letnih časih. Njene knjige si lahko izposodite samo še danes: knjižnica bo od ponedeljka zaprta zaradi poletnega dopusta, knjige bodo javnosti ponovno na voljo od ponedeljka, 19. avgusta (med 8. in 16. uro). Celo poletje pa bo imela odprta vrata novogoriška knjižnica Franceta Bevka, čeprav bo njen urnik okrnjen (ponedeljek in torek med 12. in 20. uro, sreda, četrtek petek med 8. in 16. uro); trenutno beležijo povečan obisk, saj je »skoncentriran« v osemurni urnik (namesto običajnega dvanajsturnega), število obiskovalcev pa ostaja v bistvu nespremenjeno. Mnogi prihajajo tudi iz Italije, tako Slovenci kot Italijani, saj razpolaga knjižni fond s številnimi publikacijami v italijanskem jeziku. V knjižnico jih privabljajo tudi z raznimi brezplačnimi delavnicami, knjige pa ponujajo tudi ob mestnem bazenu. Številne posoške knjižnice pa bodo zaradi omejenega števila uslužbencev (in njihove pravice do dopusta) v teh tednih zaprte. Sovodenjska bo na primer zaprta do 15. avgusta, krminska V Feiglovi knjižici med 7. in 19. avgustom, knjižnica v Mo-šu pa ves avgust. V knjižnici v Ronkah, ki razpolaga tudi s slovenskim oddelkom, je izposoja mogoča vsak dan: ob ponedeljkih med 16. in 20. uro, ob torkih in petkih med 16.30 in 19.30, ob sredah in četrtkih med 9.30 in 12. ter med 16. in 19.30. Tržiška knjižnica pa bo celo poletje obratovala z neprekinjenim urnikom, od ponedeljka do sobote, od 9.30 do 19. ure. Goriška državna knjižnica bo med 12. in 24. avgustom odprla vrata samo v dopoldanskih urah (9.3012.30); od 26. avgusta dalje bo ponovno uvedla redni urnik (od ponedeljka do petka med 7.45 in 18.30, ob sobotah do 13.30). S 5. septembrom bo knjižnica v Ulici Mameli odprla vrata obnovljenih galerijskih prostorov. Vsi razredi višješolskega središča v Ulici Puccini (levo) bodo opremljeni z računalnikom razredni dnevnik. Vanj bo vsak profesor sproti vpisoval vse podatke, ki zadevajo didaktično delo v razredu in posameznega dijaka. »Ko bo sistem utečen, bodo starši dobili kodo, ki jim bo dovoljevala vpogled v ocene sina ali hčere. Dejstvo, da bodo morali profesorji sproti vpisovati podatke, bo omogočilo tudi ravnatelju in razredni- kom, da bodo spremljali dijakovo delo v razredu,« navaja prednosti ravnateljica. Elektronski razredni dnevnik bo seveda v slovenskem jeziku oz. dvojezičen, s septembrom naj bi steklo usposabljanje za profesorje, po ravnateljičinih predvidevanjih pa naj bi z novembrom začel vstopati v navade goriških družin. (ide) NOVA GORICA Mladi in podjetni V Novi Gorici so predstavili drugo skupino desetih mladih, ki se bodo vključili v projekt »Podjetno v svet podjetništva«, s katerim mladim pomagajo pri vstopu v svet podjetništva. Rezultati prve skupine so obetavni. Tako naj bi se zaposlilo najmanj šest mladih, v roku enega leta pa računajo, da bi skoraj vsi dobili delo. S projektom, ki ga sofinancira Evropska unija in so ga začeli izvajati že februarja, so v Regijski razvojni agenciji (RRA) severne Primorske zadovoljni, čeprav so si za drugo skupino obetali nekoliko več prijav, je pojasnil direktor agencije Črtomir Špacapan. Tako se je na tokratni projekt prijavilo le okoli dvajset mladih, so pa zato izbrani kandidati »zelo zagnani in imajo že svoje poslovne ideje«». Zato je Špacapan prepričan, da bodo tudi to pot dosegli zastavljene cilje. EU namreč zahteva vsaj 35-odstotno uspešnost, kar pomeni, da bi se morali vsaj trije ali štirje udeleženci vključiti v obliko redne zaposlitve oz. postati samostojni podjetniki. Rezultati prve skupine desetih mladih so vsekakor zadovoljivi, saj jih bo najmanj šest zelo verjetno dobilo zaposlitev, na agenciji pa računajo, da bi v enem letu skoraj vsi mladi, ki so bili vključeni v projekt, dobili službo. To je po Špacapanovih besedah tudi optimistična napoved za nadaljevanje projekta. Sestava tokratnih kandidatov je zelo pisana, med njimi so gradbeni inženir in inženir računalništva, v okviru projekta pa upajo, da bodo vsem lahko dali nasvete, kako priti do želenega delovnega mesta. V prihodnjem letu bodo število mladih, ki se bodo lahko vključili v projekt, celo podvojilo, ob tem pa bi si v severnoprimorski razvojni agenciji želeli večje povezanosti s podjetji, ki bi bila zainteresirana te mlade zaposliti. JAZBINE - Dogajanje na avgustovsko nedeljo leta 1950 Metle prebile led Dobro obiskana srečanja na kmetiji Komjančevih - Tokratni gost Roberto Covaz Marsikatero kulturno društvo ali celo ustanova bi se upravičeno zadovoljno muzala, če bi redno imela tolikšen obisk, kakršnega beležijo občasna srečanja na kmetiji Aleša Komjanca in sinov na Jazbinah v okviru pobud Vinske ceste, ki želijo ovrednotiti krajevne proizvode. Tudi v sredo se je zbralo, tokrat kar na prostem, več kot petdeset ljudi ob predstavitvi knjižice, ki jo je napisal Roberto Covaz, sicer goriški urednik dnevnika Il Piccolo. Besedilo je sestavil in predstavil že lani v Gorici, a očitno je vsebina dovolj ščegetava in med Brici, zlasti furlanskega in italijanskega jezika, neznana ali pozabljena. Vsekakor se zadnjih deset let redno ponavlja opozarjanje na dogodek, ki se je na meji v Rožni dolini - Rdeči hiši in v Gorici pripetil v avgustu leta 1950. Pisec se mu je posvetil kot prišlek iz Tržiča, kraja ki je živelo in živi precej odmaknjeno od glavnega pokrajinskega mesta. Morda pa prav zato uspe biti bolj neprizadet glede zgodovinskih dogodkov, ki psihično in družbeno, tako je sam dejal, pogojujejo večinsko prebivalstvo. Po nekaj letih stroge zapore po razmejitvi leta 1947, ko se je ustalila navada, da so se sorodniki in znanci z obeh strani meje ob nedeljah zjutraj srečevali pri Severni postaji ali pri Rdeči hiši in se na razdaljo nekaj deset metrov pozdravljali ter se informirali o stanju v družinah, je nekega dne italijanska radijska postaja v Trstu napovedala, da bo mogoče naslednjo nedeljo mogoče prečkati mejo brez velikih težav. Od kod je informacija prišla, tudi sedaj ni znano. Očitno pa je, da so oblasti bile dogovorjene in ljudi se je nabralo več kot navadno. Manj znano je, da je prišlo tudi nekaj tistih tržiških ladjedelničarjev, ki so leta 1947 izbrali izseljenstvo ter odšli na Reko, ker so bili prepričani v zgodovinske spremembe, ki jih je prinašal socializem. So se pa zaradi zaverovanosti v Sovjetsko zvezo ob resoluciji Informbi-roja opredelili za Stalina, kar se jim je v Jugoslaviji zapisalo za slabo. Nelagodje in tudi močni politični pritiski (za nekatere tudi zapor na Golem otoku) so jih silili v iskanje vrnitve in enkratni prosti prehod meje je bila takšna možnost. V dinamično zapisanih poglavjih najdemo tudi osebna pričevanja - včasih jim avtor doda nekaj svoje domišljije -, nabrana med nekaterimi starejšimi občani. Tako nam pričara ljubezensko zgodbo med italijanskim učiteljem z juga države, ki je prišel v Sovodnje pravzaprav ra-znarodovat, a tega ni izvajal načrtno in s hudobijo. Poleg tega se je zaljubil v slovensko dekle in ob razmejitvi sta ostala vsak na svoji strani. Na »nedeljo metel« pa sta se ponovno srečala. Pričevanje mu je posredovala tudi sedaj že ostarela gospa, ki je nekje na Livadi odraščala v gostilniški družini in je zaradi javne očetove opredelitve za Tita, utrpela vse mogoče napade in žalitve v mestnem središču. V času, posvečenemu publiki so se oglasili še drugi in dopolnili avtorjevo pripoved. Sam je dodal spodbudo, naj ob prihajajočem jubilejnem letu o začetku prve svetovne vojne vsi Goričani obiskovalcem iz Italije pojasnijo tukajšnja dogajanja, saj jih drugod ne poznajo. Zaradi boljšega razumevanja pa ni koristno spuščati se v podrobnosti, ki so dosegljive le krajevnemu prebivalstvu. Končno še slednjič ponovimo vzrok, zaradi katerega je tista nedelja v avgustu leta 1950 dobila ime po metlah, in sicer sirkovih metlah. Povojna leta so bila leta pomanjkanja. Težko je bilo najti Z metlo čez mejo 13. avgusta 1950 vrsto drobnih predmetov, uporabnih v gospodinjstvu, obrti in tudi za šolski pouk. Jugoslavija je po vojnem rušenju pospešeno vlagala v energetiko in težko industrijo na račun blaga za široko potrošnjo. Ko so prečkali mejo, so po nekaj letih prebivalci Vipavske in Soške doline preplavili trgovine na drobno. Od kupljenih predmetov so bile najbolj vidne metle. Naknadno so dobile tudi simbolni pomen »pometanja z mejo«, a res precej pozneje, saj se je po tisti nedelji meja spet neprodušno zaprla. Led pa je bil prebit. Vsakič sledi informativnemu in kulturnemu podajanju pokušnja nekaj sort vin, treh vrst ekstradeviškega olja in izbranih grižljajev: tokrat sir, pečena koruza, »frico«, palačinke, namazi na pre-pečencu ... (ar) 12 Petek, 2. avgusta 2013 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Zveza cerkvenih pevskih zborov Ob jubileju razpis za slovensko mašo Pri Združenju cerkvenih pevskih zborov (ZCPZ) iz Gorice so sklenili, da bodo svojo 40-letnico obeležili z razpisom za novo slovensko peto mašo, ki bo služila liturgičnim namenom. »Naši slovenski cerkveni zbori niso tako številčni, so pa zato toliko bolj potrebni pozornosti in pomoči. Med potrebami so tudi notni arhiv in primerne cerkvene skladbe oz. maše,« pobudo pojasnjuje predsednik združenja, Dario Bertinazzi in dodaja: »Odbor ZCPZ ocenjuje, da manjka v naših cerkvenih zbirkah nekaj vmesnega med koncertno in ljudsko mašo. Maša naj bo zato slovesna, a obenem tudi primerna za maloštevilen mešani pevski zbor.« V razpisu je navedeno, da se na skladateljski natečaj za slovensko peto mašo lahko prijavi vsakdo ne glede na starost ali državljanstvo. Delo mora biti izvirno, neizvedeno, neobjavljeno (niti delno), ne sme biti posneto ali predstavljeno na drugih natečajih. Peta maša mora vsebovati sledeče dele: »Gospod usmili se«, »Slava«, »Svet«, »Blagoslovljen« (skupaj ali ločeno od »Sveta«), »Ja-gnje božje«. Besedila morajo biti izključno iz rimsko-katoliškega mašnega or-dinarija, vsak skladatelj pa mora mašo posvetiti (npr. »Maša v čast Presvetemu Srcu Jezusovemu« ipd.). Maša naj bo predstavljena v celoti, notografirana ali v rokopisu; mora biti berljiva in razumljiva, v nasprotnem primeru jo bo komisija izločila. Napisana mora biti za šti-riglasni mešani zbor in orgle, možni so solistični deli in občasno večglasje do pet ali šestglasja. Skladatelj mora pri razvijanju glasbene ideje upoštevati po-ustvarjalno in tehnično zmogljivost ljubiteljskih cerkvenih zborov, saj bo maša namenjena bolj liturgični kakor koncertni uporabi. Vsak skladatelj lahko predstavi po eno mašo; ob vsakem delu maše naj navede trajanje, dolžina celotne maše pa ne sme presegati 20 minut. Partitura mora biti povsem anonimna, brez imen ali podpisov; skladatelj naj jo označi z geslom ali s še neuporabljenim psevdonimom. Partituri mora priložiti zaprto kuverto, označeno z istim geslom ali psevdonimom, v kateri bodo zapisani osebni podatki: ime, priimek, kraj in datum rojstva, naslov, telefonska številka in elektronski naslov. Partituro mora skladatelj odposlati v petih izvodih na naslov: Združenje cerkvenih pevskih zborov, Drevored 20. septembra 85, 34170 Gorica; če je pošiljatelj iz Slovenije, pa na poštno ležeče: Pošta Šempeter pri Gorici, Vrtojbenska cesta 19/C, 5290 Šempeter pri Gorici. Rok bo zapadel 28. februarja prihodnjega leta (velja poštni žig). Osebno oddane partiture brez kuverte in poštnega žiga bodo takoj izključene. Sodelovanje na natečaju je brezplačno. Prijavljena dela bo ocenila petčlanska komisija glasbenikov, ki jo bo imenoval izvršni odbor ZCPZ. Rezultate bo komisija sporočila avtorjem do vključno 29. marca. Skladatelj nagrajene maše bo prejel 1.000 evrov; komisija bo po lastni presoji lahko dodelila posebna priznanja, lahko pa bo tudi sklenila, da nagrade ne dodeli. ZCPZ poslanih del ne vrača ter si pridružuje vse materialne in moralne pravice za uporabo, objavo, izdajo in snemanje skladb, ki bodo ostale njena last. Dodatne informacije lahko vsakdo vpraša prek elektronske pošte na naslov co-rili01@gorica.191.it ali po tel. 048131817 (od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro, urad bo zaprt od 5. do vključno 25. avgusta). GORICA - Združenje naravoslovcev Alvise Comel Mesto čaka na muzej V kratkem bo podpisana pogodba o desetletni uporabi prostorov, v oktobru začetek ureditvenih del Fosil iz Brd V kratkem bo podpisana pogodba o desetletni uporabi prostorov, v oktobru naj bi se začela dela, predvidoma do pomladi prihodnjega leta pa bo Gorica dobila naravoslovni in geološki muzej. Kot smo pred nedavnim že poročali, ga bo v prostorih nekdanje osnovne šole v Ulici Brigata Avellino, pri Madonini, uredilo združenje naravoslovcev Alvise Comel. Comel je bil ugleden geolog. Rojen je bil leta 1902v Roveretu, umrl pa je v Gorici leta 1988. Posvetil se je raziskovanju kamnin in zlasti rdeče prsti ter napisal 190 strokovnih člankov in knjig, ki jih še danes uporabljajo na univerzah v Italiji in tujini. V njegovi zapuščini, ki jo hrani ome- njeno združenje, so njegove knjige, študije, eksponati in tudi nekaj denarja, ki ga bodo uporabili za muzej. V obnovo poslopja in ureditev muzejske zbirke bo združenje vložilo okrog 120.000 evrov, v zameno ga bo goriška občina za obdobje desetih let oprostila plačevanja 3216 evrov letne najemnine za objekt. V nekdanji šolski stavbi bo spominska soba s Comelo-vo opremo, napravami in knjižnico. Na ogled bosta tudi zbirki žuželk in školjk, pa še herbarij ter zbirki fosilov in kamnin. Uredili bodo tudi računalniško sobo za raziskave, napisi ob eksponatih pa bodo - po napovedih pobudnikov - v italijanščini, slovenščini in angleščini. S Poslovni oglasi UGODNO PRODAJAM kvalitetne PELETE in DRVA na paletah. +38651655822 334-2200566 [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V MORARU LAZZARI, Ul. Francesco Petrarca 15, tel. 0481-80335. SI Šolske vesti PRIPRAVA NA ŠOLO v Dijaškem domu v Gorici bo potekala od 26. avgusta do 11. septembra. Učencem osnovne in srednje šole ponuja ponavljanje in utrjevanje učne snovi, tečaj angleščine, inštrukcije, jezikovne delavnice, poučne ekskurzije. Poseben program za otroke, ki bodo obiskovali prvi razred osnovne šole; informacije in vpisovanje na info@dijaskidom.it, do zasedbe razpoložljivih mest. TEČAJ ANGLEŠČINE z jezikovno šolo Papagaj iz Nove Gorice po potekal v Dijaškem domu v Gorici od 26. avgusta do 6. septembra. Namenjem je osnovnošolskim in srednješolskim učencem; informacije in vpisovanje na info@dijaskidom.it, do zasedbe razpoložljivih mest. SLOVIK obvešča, da je odprt razpis za vpis v delavnice obšolskega študijskega program Ekstra in za multidi-sciplinarni program za kakovostno kadrovsko rast za dijake; informacije na spletni strani www.slovik.org in in-fo@slovik.org. POLETNOSTI 2013: Mladinski dom obvešča, da bosta med 26. avgustom in 6. septembrom pripravi na začetek pouka »Šola za šalo« za osnovnošolce in »Srednja na štartu« za srednješolce; med 2. in 6. septembrom tečaj »Vstop v srednjo šolo« za peto-prvo-šolce; informacije in vpisi po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549 / 536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. SLOVIK - razpis in prijavnica za programe 2013-2014, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na spletni strani www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481-530412 (torek-četrtek 10.0012.00). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 19.50 - 22.10 »Wolverine - L'Immortale«. Dvorana 2: 20.15 - 22.15 »Se sposti un posto a tavola«. Dvorana 3: 20.00 - 22.10 »Now you see me - I maghi del crimine«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 19.50 - 22.10 »Wolverine - L'Immortale«. Dvorana 2: 20.00 - 22.10 »Now you see me - I maghi del crimine«. Dvorana 3: 20.15 - 22.15 »La notte del giudizio«; Dvorana 4: 20.10 »Se sposti un posto a tavola«; 22.00 »Pacific Rim«. Dvorana 5: 21.30 »Wolverine - L'Im-mortale« (digital 3D); 19.50 »Eco Planet - Un pianeta da salvare«. S Izleti KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje z možnostjo prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje v Šmarjeških Toplicah, od 25. avgusta do 4. septembra; informacije in prijave v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it ob torkih od 9. do 12. ure ali na novem društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, v 2. nadstropju, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it, od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. KRUT obvešča člane, da se lahko že prijavijo za skupinsko bivanje v Talaso Strunjan od 13. do 23. oktobra z individualno prilagojenim paketom za zdravje oziroma dobro počutje; podrobnejše informacije in prijave v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it ob torkih od 9. do 12. ure ali na novem društvenem sedežu v Trstu, ul. Cicerone 8, v 2. nadstropju, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it, od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. SPDG prireja 24. in 25. avgusta izlet na Cima d'Asta na Tridentinskem. Prijave čimprej, vsekakor najkasneje do 8. avgusta, na sedežu ali po tel. 0481882079 (Vlado). Pravočasna prijava je nujna zaradi rezervacije prenočišča in organizacije prevoza. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO sporoča udeležencem izleta v Tolmin in piknika v Brjah, ki bo v nedeljo, 4. avgusta, da bo avtobus št. 1 odpeljal ob 7.50 iz Štandreža na Pilošču in pri lekarni, nato s postanki v Podgori pri telovadnici, pri vagi in na Goriščku / na trgu Medaglie d'oro. Avtobus št. 2 pa bo odpeljal ob 7.30 iz Jamelj, nato s postanki v Doberdobu, na Poljanah in v Sovodnjah pri občini in lekarni. Organizatorji priporočajo točnost. ZDRUŽENJE TEMPO LIBERO COOP CONSUMATORI NORDEST prireja ob 100-letnici opere v Veroni in ob 200-letnici rojstva Giuseppeja Verdija izlet v Verono 24. avgusta za ogled opere »Aida«; informacije in vpisovanje v veleblagovnicah Coop Con-sumatori Nordest ali po tel. 3357835183 do zasedbe mest. PROSVETNO DRUŠTVO RUPA-PEČ sporoča, da sta se sprostili dve mesti za izlet na Portugalsko od 22. do 29. avgusta; informacije na tel. 0481882285 (Ivo Kovic). 23 Obvestila GLASBENA MATICA GORICA bo do 31. avgusta odprta po poletnem urniku: od ponedeljka do četrtka 11.0012.00, ob petkih zaprto. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo avgusta vsi občinski uradi v popoldanskih urah zaprti. URADI OBČINE SOVODNJE bodo v mesecu avgustu ob ponedeljkih popoldne zaprti. BREZPLAČNA AVTOBUSNA POVEZAVA OVERNIGHT poteka vsako soboto od 13. julija do 10. avgusta ter 15. avgusta; povezovala bo Gorico in Tržič z Gradežem; več na www.apt-gorizia.it/it/13852/Overnight. SKGZ sporoča, da bo goriška pisarna zaprta zaradi dopusta od 12. do 23. avgusta. ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA razpisuje, ob 40. obletnici ustanovitve, skladateljski natečaj za slovensko peto mašo. Vpis na natečaj je brezplačen; informacije o pravilniku in prijave na cori-li01@gorica.191.it ali po tel. 048131817 od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro. Urad bo zaprt zaradi dopusta od 5. do 25. avgusta. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE ASS 2 obvešča, da delujejo nove telefonske številke za zdravniško dežurstvo (»guardia medica«): za Gorico tel. 0481-547209, 0481-538457; za Tržič tel.0481-791981; za Gradež tel. 0431-878154. URAD KROŽKA KRUT v Gorici je odprt vsak torek od 9. do 12. ure. SCGV EMIL KOMEL obvešča, da je tajniš-vo na sedežu v Gorici odprto od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Šola bo zaprta za dopust od 5. do 18. avgusta. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 30. avgusta odprta od torka do četrtka. Za dopust bosta urada v Trstu in Gorici zaprta od 5. do 25. avgusta, urad v Čedadu pa od 5. do 19. avgusta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti do 6. septembra po poletnem urniku (9.00-13.00). Zaprti bodo med 12. in 16. avgustom. AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp za deklice in dečke od 5. do 14. leta starosti od ponedeljka, 19., do vključno sobote, 24. avgusta, na nogometnem igrišču v Doberdobu. Vodili ga bodo slovensko govoreči trenerji za nogometaše in vratarje! Vpisovanje in informacije: tel. 339-3853924 ali erimic65@tiscali.it (Emanuela). KREATIVNI LABORATORIJI V MUZEJU bodo potekali v organizaciji Pokrajinskih muzejev v Gorici v pina-koteki v palači Attems-Petzenstein na Trgu de Amicis v Gorici od 26. do 30. avgusta za otroke med 6. in 12. letom starosti; informacije in vpisovanje po tel 348-1304726 in na didattica@pro-vincia.gorizia.it. 0 Prireditve POLETJE 2013 V PARKU BASAGLIA v okviru projekta »Dolce-mente«: vsak četrtek med 17. in 18. uro bo zdravnik Flavio Komauli imel sprostilna srečanja s tehnikami proti stresu in med 18. in 19. uro bo Annamaria Zin vodila telesne vaje chi kunga z bambusovimi palicami. Srečanja bodo potekala v par- ku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici, ob slabem vremenu v prostorih dnevnega centra; vstop prost. LETNI KINO na ploščadi za občinsko stavbo v mestni občini Nova Gorica ob 21. uri: danes, 2. avgusta »Resničnost« Italija-Francija, 2012; 3. avgusta »Srečen za umret« Slovenija, 2012; 4. avgusta »Kraljestvo vzhajajoče lune« ZDA, 2012; 8. avgusta »Življenje na smetišču« Brazilija-Velika Britanija, 2010; 9. avgusta »Ime mi je Li« Italija-Francija, 2011; 10. avgusta »V letu hip hopa« Slovenija, 2011; 11. avgusta »Ko sem bil mrtev« Nemčija, 1916, »Prstan« Slovenija, 2013 in »Nibiru=Nimiru« Slovenija, 2013; vstop je prost, tuji filmi so opremljeni s slovenskimi podnapisi, v primeru dežja bo predvajanje v veliki dvorani občinske stavbe; več na www.po-letnadozivetja.si/letni-kino. ZDRUŽENJE CUORE AMICO prireja danes, 2. avgusta, ob 17. uri v okviru projekta »Estate serena« kabaretni večer na sedežu v Ul. Cipriani 71 v Gorici. Nastopala bosta Sdrindule in Cogolo. »ONDE MEDITERRANEE« V TRŽIČU: v soboto, 3. avgusta, ob 21.00 na Trgu Republike nastop skupine Ballet Club; v ponedeljek, 5. avgusta, ob 21.00 na Trgu Falcone e Borsellino projekcija filma »La parte degli angeli«; v sredo, 7. avgusta, ob 21.30 na Trgu Republike plesni večer z glasbo v živo; več na www.ondemediterranee.it. 11. JUBILEJNE "MUŠJE DIRKE LEVPA" - ŠKTD LEVPA prireja v nedeljo, 4. avgusta, ob 15. uri tradicionalne mušje dirke (dirke na oslih), nastop harmo-nikašev in mladih glasbenih talentov, nastop reperja Tomosa, letalski akrobatski duo Nik Oblak in Tomaž Bav-daž ter igre z osli; ob 18. uri tombola; ob 20. uri ples s skupino Ansambel Akordi, v primeru slabega vremena bo v dvorani. Ponujali bodo domačo hrano, razstavo domačega peciva, velik vrtiljak in napihljiv tobogan, vstop prost; več na www.drustvo-levpa.si. ENOGASTRONOMSKI DOGODEK POLETJA v Gradežu na nabrežju pred županstvom: v torek, 27. avgusta, od 19.30 dalje bo skoraj 60 kuharskih, vinarskih in drugih enoga-stromskih mojstrov, članov konzorcija Furlanija pot okusov (Friuli, via dei sa-pori) ponujalo skoraj tisoč možnim gostom za to priložnost posebej pripravljene hode. Potrebna je predhodna rezervacija v včlanjeni gostilni iz Gradeža (Androna) ali na www.friuliviadeisapori.it. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Luigi Busut (iz splošne bolnišnice) v kapeli glavnega pokopališča in na glavnem pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 11.00, Isolina Visintin vd. Castellan (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Duha, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 10.00, Irene Far-netti vd. Callea iz bolnišnice na pokopališče. w / TRST Petek, 2. avgusta 2013 13 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Etapa Norvežanu, Mezgec četrti ZAKOPANE - Norvežan Thor Husovd (BMC) je osvojil peto, pretežno hribovsko, etapo kolesarske dirke po Poljski. Norvežan je bil najbolj zbran v ciljnem finišu ter je moštvo prikolesaril tretjo zaporedno etapo. Najboljši slovenski dosežek je s četrtim mestom vpisal Luka Mezgec (Argos Shimano). Slovenec je v cilj 160,5 km dolge etape Nowy Targ - Zakopane prikolesaril tik za najboljšimi. Drugi je bil Francoz Ladagnous (FDJ), tretje mesto pa je zasedel Italijan Daniele Ratto (Cannondale). Vse bogatejši US Open NEW YORK - Teniški turnir US Open bo imel letos največji nagradni sklad v zgodovini tekmovanja. Med najboljše tenisače bodo podelili 34,3 milijona dolarjev, kar je za 8,8 milijona več kot leta 2012. Posamična zmagovalca bosta bogatejša za 2,6 milijona dolar-jev.Povišanje nagradnega sklada ni naključje, ampak predstavlja le del poti, ki so jo začrtali na ameriški teniški zvezi. Največji nagradni sklad med teniškimi turnirji v letu 2013 je imel Wimbledon. Angleži so za nagrade namenili 34,4 milijona dolarjev. SVETOVNO PRVENSTO - Slovenski plavalec Damir Dugonjic po dveh četrtih mestih »Lačen sem uspehov« KOŠARKA - Pallacanestro Trieste Tržaški klub ima novega predsednika Predsednik Pallacanestra Trieste bo Mario Ghiacci. To je glavna novost včerajšnjega sestanka. Nekdanji »general manager« tako v Trstu kot v Vidmu se torej vrača v naše kraje, kjer pa bo tokrat imel vlogo predsednika, ki pa ne bo zgolj karizmati-čna figura in povezovalna nit med društvom in navijači, saj bo imel med raznimi nalogami tudi iskanje novih pokroviteljev in virov financiranja. Ob sebi bo imel še enega starega znanca, Daria Bocchinija, ki bo prevzel vlogo športnega vodjo z več pooblastili. Sledil bo tudi mladinskemu sektorju. Bocchini bo torej nadaljeval z odličnim delom, ki ga je v vseh teh letih opravljal. Med ekipami prvenstva »legadue« bo tržaški klub imel bržkone najnižji proračun. Pogajanja z novimi investitorji so namreč zašla v slepo ulico iz katere ni videti izhoda. Vsi, ki so se ponujali, so v resnici izključno iskali vidljivost, ne da bi nikoli resno razmislili o prevzemu kluba. Ekonomska krepitev je torej izključno posledica pomoči skupine tržaških podjetnikov, ki pa lahko zagotovijo domači vrhunski košarki zgolj nekaj več kot preživetje. In tudi preživetje bo možno le po zaslugi dobrega dela na mladinski ravni, ki bo Pallacanestru Trieste omogočala igranje s skupino mladih in talentiranih igralcev, ki klubu manj stanejo kot kak tujec. Po zadnjih izračunih je že »na zalogi« okrog 600 do 650 tisoč evrov, medtem ko je po predvidevanjih najnižja možna vsota za kritje vsaj dostojne sezone okrog 800 tisoč evrov. To se pravi, da bo moral novi predsednik Ghiacci najti še okrog 150 tisoč evrov. (I.F.) Slovenski plavalec Damir Dugonjic (letnik 1988) iz Raven na Koroškem študira ohranjanje narave in upravljanje z viri na ameriški Univerzi Kalifornije, Berkeley ansa BARCELONA - Damir Dugonjic, dvakrat četrti na svetovnem prvenstvu v plavanju v Barceloni, se je dan po finalu na 50 prsno ozrl na opravljeno. Z dosežki v Španiji je zadovoljen, a potem, ko je dvakrat le tesno ostal brez odličja, priznava, da je lačen uspehov. Dugonjic je na EP na 100 metrov prsno prvič v karieri dosegel izid svetovne vrednosti in se dokončno prebil med najboljše, tudi na 50 prsno je aktualni evropski prvak izboljšal osebni rekord za pol sekunde in postavil nov evropski rekord. Razočaranje je bilo neposredno po tekmi veliko. »Zdaj, ko sem premlel vse, ne smem biti razočaran. Predvsem na 100 prsno sem napredoval veliko, to je olimpijska disciplina in mislim, da do Ria 2016 lahko precej napredujem. Tam je bilo tudi več užitka na tekmi, saj ni vse tako hitro,« je povedal plavalec. Potem, ko je »Dugi« lani v Evropi na vseh tekmah osvajal medalje, nazadnje na svetovnem prvenstvu v kratkih bazenih, jo je napovedoval tudi v Barceloni, zdaj pravi: »Lačen sem medalj na velikih tekmah. Zdaj, ko sta se mi dve izmuznili, še bolj.« A dosežki zadnjega leta in pol ter napredek kažeta, da je slovenski repre-zentant dokončno sestavni del svetovnega vrha. »Izboljševal sem osebne rekorde za sekundo, skoraj kot pri 18 letih. Po eni strani morda sploh ni slabo, da se mi je vse to zgodilo. Lahko bi rekel, vse bom pustil, nimam sreče, lahko pa to obrnem sebi v prid. Zdaj vem, da sem lahko najboljši in to bo moj cilj. Rad bi bil na taki ravni, da se bom lahko igral s tekmeci. Že zdaj vem, da lahko vsakogar premagam in to se bo kmalu zgodilo. Sem talent in imam še rezerve.« Preskok v letu dni je bil ogromen, saj je bil Dugonjic v praktično identični konkurenci na lanskih olimpijskih igrah na 100 prsno le 18. »Mislim, da se bo trud poplačal in da se mi bo nekega dne vse to, kar sem tukaj izgubil, vrnilo.« Najbolj pomemben ostaja napredek na 100 prsno, kjer ostaja občutek, da je bila medalja res dosegljiva. »V malem bazenu sem že boljši na 100, zdaj sem tudi v velikem naredil ta korak. V samem plavanju sem eden najboljših in imam na 100 m celo prednost, moja višina je boljša za 100 prsno. Tudi presenečenj je tam manj, če si res dober.« Kot izjemno se je po študiju na Ber-keleyju v ZDA pokazalo tudi delo z nje- govim trenerjem iz mladih let, Matijo Medveškom. »Morava narediti plan. Splača se tako trenirati in potrpeti.« A vselej plavalcu ni enostavno. Priznava, da je bil v zadnji sezoni skupaj od doma šest mesecev. »Včasih mi manjka to, da bi bil doma, z ženo in bil bi tudi bolj srečen. Verjamem, da bi tudi tekmoval in treniral še boljše. Letos sem bil nekajkrat zaradi tega kar malo osamljen.« (STA) APrimorski ~ dnevnik NOGOMET Evropska liga: Udinese zmagal v Zenici ZENICA - V 3. predkrogu evropske lige je videmski Udinese na prvi tekmi v Zenici zmagal s 3:1 (Di Natale, Muriel 2). Povratna tekma bo v četrtek, 8. avgusta, na stadionu Nereo Roc-co v Trstu. CAGLIARI V TRSTU - Nogometni prvoligaš Cagliari bo skoraj gotovo domačo tekmo državnega pokala (17. avgusta) igral na tržaškem stadionu Rocco. Podobno tudi prvo prvenstveno tekmo proti Atalanti (25.8.) ter mogoče še druga srečanja v prvem delu A-lige. SMRT - V ZDA je umrl nekdanji trener košarkarskega kluba iz Gorice 91-letni Jim McGregor, ki je leta 1980 goriško ekipo popeljal v A1-ligo. Od leta 1954 do 1956 je vodil tudi italijansko izbrano vrsto. Sofia Carciotti od danes na poletnem DP v Rimu Danes se bo v Rimu začelo poletno državno prvenstvo skokov v vodo, na katerem bo v kategoriji članic nastopila tudi tržaška Slovenka Sofia Carciotti (letnik 1994), članica tržaškega kluba Trieste Tuffi. Carciottijeva bo nastopila v vseh treh disciplinah, že danes bo skočila z eno-metrske deske, jutri jo čaka nastop s trimetrske deske, v nedeljo pa še s stolpa. Nastopili bosta tudi Noemi Batki in Maria Marconi, ki sta pred kratkim tekmovali na svetovnem prvenstvu v Barceloni. Ruzzier na WMG v Turinu Od 2. do 11. avgusta bodo v Torinu 8. svetovne veteranske igre (World Master Games), neke vrste olimpijske igre veteranov. V hitri hoji na 5 tisoč metrov na stezi in 10 km na cesti se bo preizkusil tudi Lonjerc Fabio Ruzzier, ki bo tekmoval v nedeljo in v sredo. Tretji svetovni rekord na SP v Barceloni BARCELONA - Danka Rikke Moller Pedersen je na SP v Barceloni poskrbela za tretji svetovni rekord. Z dosežkom 2:19,11 na 200 metrov prsno je bila še 49 stotink sekunde hitrejša kot bivša rekorderka Američanka Rebecca Sony v olimpijskem finalu v Londonu 2012. Izjemen izid je z 2:19,85 v drugem polfinalu dosegla tudi Rusinja Julija Jefimova. Tretjič zapored pa je svetovni prvak na 200 mešano postal Američan Ryan Lochte, ki je z 1:54,98 močno premagal tekmece. Za Američana, ki je veljal za prvega zvezdnika tekmovanja, je to šele druga medalja po štafetnem srebru. Svetovni prvak na 100 prosto je postal Avstralec James Magnussen (47,71), ki je premagal Američana Feigena (47,82). Italijan Luca Dotto se je moral zadovoljiti z osmim mestom (48,58). V štafeti 4 X 200 metrov so zmagale plavalke ZDA (7:45,14) pred Avstralijo in Francijo. Italijanke s Federico Pellegrini na čelu (plavala je tudi Videmčan-ka Alice Mizzau) so se uvrstile na 7. mesto. VATERPOLO - Polfinala, moški: Madžarska - Hrvaška 10:9, Italija - Črna gora 8:10. ODBOJKA - Koledar skupine D B2-lige Sloga Tabor za uvod doma proti Riminiju Emilijevi navijači s Krasa z ... Valentinom Rossijem Prejšnji konec tedna so »presrečni« navijači proseškega motociklista Mitje Emilija, ob robu dirkališča v Imoli srečali nič manj kot motociklističnega zvezdnika, večkratnega svetovnega prvaka, Valentina Rossija. »Valentino se je ustavil, malo pokramljal z nami in se tudi slikal. Bil je zelo simpatičen. V Imoli si je ogledal dirko svojega polbrata Luce Marinija,« nam je povedal Andrej Gruden, doma iz Prečnika. Gruden (prvi od desne) si je že večkrat ogledal Emilijeve dirke. Tokrat pa so z njim bili še (od leve) Tomaž Milič iz Zgonika, Kristjan Rebula iz Šempola-ja, Alen Fabjan iz Slivnega in David Gruden iz Šempolaja (v sredini pa Rossi). Odbojkarji tržaške Sloge Tabor Te-levita bodo v novi sezoni v državni B2-li-gi prvo tekmo igrali v domači telovadnici v Repnu. Državna odbojkarska zveza je namreč objavila koledarje prvenstev B1- in B2-lige, ki se bo začela v soboto, 19. oktobra. Sloga Tabor bo krstni nastop v novi sezoni opravila drugi dan, v nedeljo, 20. oktobra. Varovanci trenerja Gregorja Je-rončiča bodo gostili ekipo Dolciaria Ro-velli iz Riminija. Belo-rdeči bodo namreč domače tekme igrali ob nedeljah v Repnu ob 18. uri. V drugem krogu pa bodo slo-gaši odšli na gostovanje v Casalserugo v Veneto (Casalpool Volley). Deželna derbija bosta v prvem delu na sporedu 24. novembra v Cordenonsu in 1. decembra v Repnu, ko bo prišla na gostovanje Prata. Zadnja tekma v sončnem letu 2013 bo 22. decembra v Bibioneju. Nato se bo prvenstvo nadaljevalo 11. januarja. Prvi del se bo končal 25. januarja. Drugi del sezone se bo začel 8. februarja in končal 10. maja. B2-LIGA SKUPINA D 1. krog (19.10.-2.2.): Sloga Tabor - Dolciaria RN, Volley Treviso - Valsugana, Prata - Bellaria RN, Loreggia - Cordenons, Mestre - Agora Benetke, Glomex Ravenna - Volley Padova, Bibione -Cesena; 2. krog (26.10.-15.2.) Volley PD - Sloga; 3. (3.11.-22.2.) Sloga - Cesena; 4. (9.11.-2.3.) Bellaria RN - Sloga; 5. (17.11.-9.3.) Sloga -Venezia; 6. (23.11.-9.3.) Cordenons - Sloga; 7. (1.12.-22.3.) Sloga - Prata; 8. (7.12.-30.3.) Loreggia - Sloga; 9. (15.12.-5.4.) Sloga - Glomex RA; 10. (22.12.-12.4.) Bibione - Sloga; 11. (12.12.-27.4.) Sloga - Mestre; 12. (19.1.-3.5.) Sloga - Valsugana; 13. (25.1.-10.5.) Treviso -Sloga. NOGOMET - Premiki Iz Štandreža v Fojdo Beneški Slovenec Alessandro Predan, ki je v lanski sezoni igral kot napadalec pri Juventini (14 nastopov, 11 golov), bo v novi sezoni igral pri ekipi Ol3 (promocijska liga) iz Fojde. BALINANJE - Turnir BK Repentabor V Dolu pri Vogljah tudi ekipi iz Zgonika in Repna Balinarski klub Repentabor je pred kratkim organiziral že 38. tradicionalni balinarski turnir, na katerem se je pomerilo 12 ekip. Dobro sta se odrezali domači ekipi BK Repentabor, ki sta zasedli 2. in 3. mesto. Zmago si je priigrala ekipa BK Pliskovica, medtem ko je bil ŠK Golišče pri Litiji 4.. Sicer pa so domači balinarji imeli v igri kar tri ekipe. Ženska ekipa se je dobro izkazala, a če bi imela več sreče, bi prišla tudi v polfinale. Kot vsako leto sta tudi letos na balinišču nastopili tudi ekipi iz Zgonika in Kraškega doma iz Repna. Posebnost balinarskega turnirja v Dolu pri Vogljah je v tem, da pripravijo obenem tudi tekmovanje v bližanju, ki sicer sodi izven konkurence, in kjer poskrbijo za lepe in pestre nagrade za najboljše. Olga Knez / TRST Petek, 2. avgusta 2013 30 Zadnje novičke za dobro voljo Šumova prva sezona se danes zaključuje. Na ul. Montecchi bo šumenje za par tednov utihnilo, saj bomo šumovci zasluženo poležavali na plaži. Pisanje je nekaj, kar lahko človeka le obogati. Vsaka letošnja številka nam je prinesla nov izziv, novo izkušnjo in novo dozo pozitivne energije. Zahvala gre predvsem našim zvestim bralcem in vsem, ki so nas podpirali. Začetek namreč ni nikoli enostaven. Želimo vam prijeten konec počitnic, z letošnjo zadnjo številko pa naj vas spomnimo na par pomembnih dogodkov v letošnjem poletju. Prijetno branje! čemo, da smo prebivalci Občine Trst, morebitnim polemikam in kritikam navkljub, resda lahko zadovoljni, da se lahko ponašamo s takim prvim občanom, kot je Roberto Cosolini. Na tem mestu se nočemo spuščati v ocenjevanje politične plati njegovega županovanja. To zahtevno in nelahko nalogo zaenkrat puščamo pri strani. V vročih poletnih mesecih si vsakdo izmed nas želi imeti ob strani človeka, ki je zabaven in na druge okoli njega učinkuje sproščujoče. Seveda je potem posledica tudi tega, da v tem obdobju tudi najraje prebiramo o takih ljudeh in njihovih neobremenjujočih dogodivščinah. Če se omejimo samo na prejšnji teden lahko rečemo, da je z vrsto neposrednih potez Cosolini pritegnil pozornost nase in prijetno presenetil marsikoga tudi iz širše okolice. V soboto 27. julija se je na tradicionalni Olimpijadi klanf v kopališču Ausonia po uvodnem pozdravu nepričakovano vrgel v vodo in to kar v temni obleki in kravati. Fotografije popolnoma mokrega tržaškega župana so že v par minutah po dogodku dobesedno kraljevale po spletu in bile deležne številnih komentarjev. Sicer je Cosolini obljubil, da bo skočil v morje že po zmagi na občinskih volitvah leta 2011, tokrat pa je obljubo res izpolnil. Njegovo dejanje je poželo tako odobravanje, da se je tudi naslednji dan na proslavljanju še-ststotega rojstnega dneva vasi Konto-vel na prizorišču šušljalo o nevsakdanjem podvigu velikega, težko neopaznega Cosolinija. Ko se je tudi sam pojavil na praznovanju so ga prisotni sprejeli s širokim nasmehom na ustih. Ta se je še dodatno razbohotil, ko so Coso-liniju ponudili, naj pokusi priložnostno pripravljene fancle z diišu. Podoba velike- ■ Ime mu bo , 4 i (F Neustavljivi župan že, ljubitelji di-nastičnih zgodb Kdo si ne bi želel imeti takega župana, v katerem lahko prepozna vse raznolike človeške plati? To se pravi župana, ki ne skriva svoje ljubezni do življenja v vseh svojih oblikah. No, lahko re- Preblisk tedna - Preblisk tedna Taborništvojezame... »Izposojena zobna ščetka.« (sestro Ajda, no Taborniškem roju v Kredu pri Kobaridu) Preblisk tedna - Preblisk tedna in visokega možaka, ki stoji zraven zvrhanega koša fanclou in z užitkom sega po domači poslastici, spravlja v veselje. Obenem pa potrjuje hipotezo, da imajo ljudje radi take predstavnike oblasti oz. inštitucij, ki znajo brez sramu stopiti mednje. Radio, televizija, spletne strani, revije, časopisi in vsepovsod: Royal baby! V letošnjem začetku poletja (a ne samo) so nas mediji kratkomalo servirali z vse mogočimi novicami, podrobnostmi in raznolikimi informacijami o pričakovanju novega angleškega princa. Sprožil se je pravi val ugibanja in stav o tem, kakšno ime bo malček dobil. Na koncu pa smo le izvedeli: ime mu bo George Alexander Louis. Tri imena pa naj bi predstavljala »skromno« izbiro, saj so po navadi člani kraljeve družine dobivali kar cele neskončne sezna- Tudi po rojstvu pa nas nasmejana obraza Williama in Kate nista zapustila. Ob res številnih souvenirjih, priložnostnih predmetih in pobudah so si v Angliji zamislili celo strip o mladem kraljevem paru in njihovem prvo-rojenčku. Angleška televizija BBC je mdr. pripravila dokumentarec »Born to royalty«. V njem lahko dojamemo, kaj pomeni se roditi v kraljevi družini, predvsem pa nam film priča o tem, kakšen pomen ima tradicija v življenju Angležev. George Alexander Louis ni samo sin Kate in Williama, temveč otrok celotne Velike Britanije. Kakorkoli ali pa ne, v vročem poletju lahko postane tudi sti-kanje po podrobnostih zasebnega življenja kraljeve angleške družine za marsikoga zanimivo! Ne bodi zavisten, nasmej se! Bodimo iskreni: marsikdo izmed nas preživlja kar pošteno število ur na Fa-cebooku in Twit-terju. V sebi čutimo kot nekakšen neobrazložljiv nagon in si hodimo tako redno ogledovat, če je kakšen izmed naših spletnih prijateljev objavil kaj še posebno zanimivega in razburljivega. Toda pozor: nekatere raziskave pravijo, da naj bi omenjena socialna omrežja v številnih primerih spodbujala agresivnost, medsebojne nesporazume, nepotrebne frustracije, zavist in tako posledično ustvarjala slabo kri in zamajala temelje tudi najbolj trdnih dolgoletnih prijateljstev. Čeprav zveni nekoliko protislovno pa ponuja rešitev za to ravno splet. Bivša menedžerka Na-taly Kogan je po dvajsetih letih dela v raznih ameriških podjetjih v sebi začutila tako frustracijo in nezadovoljstvo do tovrstne vrste življenja, da je želela postaviti akcent na majhne, navidezno preproste aspekte vsakdana. Ključ do veselja se torej nahaja ravno v poudarjanju teh. Februarja lani je tako nastalo socialno omrežje Happier in lahko trenutno računa na več kot 100.000 »veselih« uporabnikov. Delovalo naj bi kot sredstvo, ki nam pomaga zbrati skupaj vse naše neponovljive, bežne trenutke sreče. Primerov lahko na njem dobimo še pa še: kuhanje palačink z našimi dragimi ali pa presunljiv sončni zaton, srečanje s prijatelji, nepozabna gledališka predstava, nasmeh ljubljene osebe ...Na tak način naj bi se naša stopnja agresivnosti in razočaranja nad dogajanjem okoli nas vidno znižala in naš pogled na svet, naj bi postal manj črnogled. S pomočjo optimizma torej preko težke krizne čase. Dragi bralci in dragi bralke, novo, do človeka prijaznejše socialno omrežje vas že čaka! Če pa sodite v kategorijo »virtualnih skeptikov«, lahko preprosto zaprete računalnik, doma pustite vaš pametni telefon in se prepustite toku življenja v vsej svoji pristnosti. Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šum sanja ... o človečanstvu, delu za človeka »Meni drhti srce od strahu pred hlapčevstvom«, je eden prvih verzov v Kosovelovi knjižici Človek, ki je izšla letos poleti pri založbi Sanje Ja, lahko nam rečete, da smo Šumovci na nek način obsedeni s t.i. kosovelomanijo, a kaj moremo: Kosovel se s svojo aktualnostjo kar sam usidra v naše misli in v naš mlad pogled na svet. »Bodimo eno po duhu in ljubezni, a ohranimo svoje lastne obraze.« Naša generacija sanja o tem, da bi naš narod, kot mu pravi pesnik, razumel, da imamo eno samo kulturo. Sanja o tem, da bi razumel, da lahko ima na tisoče obrazov, na tisoče oči in tisoče čutov, kijih združuje eno sa- mo: kultura. Zakaj mislite, da se mladi v Sloveniji (in seveda pri nas) izogobajo politiki, kot večkrat slišimo? (s tem se nanašamo predvsem na študente, ki na politiko gledajo kot na nek tabu, za milje oddaljen od realnosti, v kateri jim dejansko danes še ničesar ne manjka in de facto ne občutijo krize, ki jih podzavestno duši... ). Ker podzavestno čutijo, da naša politika narod razdvaja. Da razdvaja kulturo, iz katere se je narod razvil. Čeprav je ena sama in je zgodovina ne more uničiti. »Dejstvo, da nismo nikoli našli soglasja med slovenskimi življenjskimi vprašanji in med problemi, ki si jih je stavila Evropa, to dejstvo je vzrok naše poli- tične in kulturne zaostalosti v preteklosti in sedanjosti. / Nastale so optimistične utopije, polne samozadovoljnega redoljubja, himnarjenja in laži, nastale so grenke utopije predsmrtno sanjajočega utrujenega slovenskega človeka, ki je nekoč preveč ljubil Slovence in slovenski narod.« Kosovelov ključen ideal je v zbirki kratkih verzov in zapisov prav človek. Človek s svojimi ideali, upanjem, utopijo. Predvsem pa človek s svojim delom. Vprašanje, ki nas iz verza v verz muči, je prav to: kam je izginilo delo? Kaj mladim danes pomeni pojem dela? Dela človeka, ki si lahko ustvarja svoje življenje, ki lahko piše svojo zgodovino in daje pečat svoji kulturi in svojim temeljem? Je torej delo pravica vsakega državljana, dolžnost, ali nekaj, kar nas danes duši? Koncept pojma dela se iz generacije v generacijo spreminja. Drugačen odsev ima tudi v različnih mišljenjih ali ideoloških prepričanjih ljudi. »Ti bodi minister, kameleon, in ministriraj, a ti, ki imaš ideale, delaj zastonj in z mano podiraj!« Danes nihče ne dela zastonj. Nihče zastonj ne dela za narod. Za ideale. To lahko razumemo. Mladi pa se morajo zavedati enega: politika in družba sta njihova bodočnost. In nekaj, kar je tvoja bodočnost, ti ne more in ne sme biti tuje. Kar je dejal Cankar, da nismo rojeni za hlapce, lahko velja tudi za današnjo najmlajšo generacijo. Mogoče marsikaterega od mladih, ki razume (oz. vsaj skuša razumeti, ker se razumeti ne da), v kakšnem sistemu živimo, prizadene dejstvo, da večkrat nima sogovornika ali nekoga, ki bi mu odgovoril na vprašanje, zakaj politika še vedno ni dokončno umrla. In da človeštvo z vsemi tehnološkimi napredki ni uspelo praviti skupaj novega človeka. Še enkrat nam tu odgovarja Kosovel: »Ne pišem, da učim, marveč da vzbujam tudi vam misli«. Odgovor moramo najti sami. Šumov kosovelomanijski nasvet: BERI, MISLI, DELAJ! Nujno potrebno: KNJIGA, GLAVA, ROKE. / RADIO IN TV SPORED Petek, 2. avgusta 2013 15 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Nad.: Il segreto 15.40 Nad.: Un amore e una vendetta 18.00 Film: Inga Lindstrom - Un'estate a Norrsunda 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Film: Rosamunde Pilcher - Die falsche Nonne 23.10 Dnevnik ^ Rai Uno O Italia 1 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 11.15 Road Italy - Day by day 11.25 Nad.: Don Matteo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nad.: Cugino & cugino 15.10 Film: Un simpatico antipatico 16.50 Dnevnik 17.15 Aktualno: Estate in diretta 18.50 Igra: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Techetechete, vista la rivista 7.00 Nan.: Tutto in famiglia 7.50 Nan.: I maghi di Waverly 8.40 Nad.: Kyle XY 9.30 Nad.: Gossip Girl 11.30 Nad.: Pretty Little Liars 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: The Cleveland Show 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nad.: What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naruto Shippuden 15.25 Nad.: The Vampire Diaries 16.20 Nad.: Smallville 17.45 Igra: Top one 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Miami 21.10 Dok.: Mankind 21.10 Nan.: Fuonclasse 23.20 Wind Music Awards 2013 V^ Rai Due 23.15 Film: Il nascondiglio del diavolo - The Cave 7.00 Risanke 8.25 Nan.: Heartland 9.05 Nan.: Settimo cielo 10.30 Dnevnik: Tg2 In-sieme, sledijo rubrike 11.20 Nad.: Il nostro amico Charly 12.10 Nad.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nad.: Castle 14.50 Nad.: The Good Wife 16.15 Nan.: Guardia Costiera 17.55 SP 2013 - Plavanje 18.30 20.30, 23.30 Dnevnik in športne vesti 21.05 Nan.: Ombrelloni 21.10 Nan.: NCIS 22.45 Nan.: Vegas 23.45 Stra-cult (A casa) di Marco Giusti La 7 LA 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 20.30 In Onda Estate 11.301 menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 16.30 Nan.: The District 18.10 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 21.10 Crozza a colori 22.20 Film: Piume di struzzo ^ Rai Tre ^ Tele 4 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 8.00 Aktualno: Agora 10.30 Film: Senza pieta 12.00 Dnevnik 12.15 Nan.: New York, New York 13.05 Comic-he all'Italiana 13.10 Nad.: Lena, amore del-la mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.55 Nan.: Le nuove avventure di Flipper 15.40 Film: Se lo scopre Gargiulo 18.00 Dok.: Geo Magazine 18.55 23.20 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Simpa-tiche Canaglie 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Dok.: La grande storia 0.00 Sfide (J Rete 4 6.20 Mediashopping 6.50 Nan.: Chips 7.45 Nan.: Charlie's Angels 8.40 Nan.: Pacific Blue 9.50 Nan.: Distretto di polizia 10.50 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Siska 13.00 Nan.: Renegade 14.00 Dnevnik. Vremenska napoved 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.35 Nan.: My Life 16.05 Film: Ormai non c'è più scampo (dram.) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Danni colla-terali (akc., i. A. Schwarzenegger) 23.15 Nad.: Longmire Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Film: Il mammo 9.10 Film: Festa di fine estate (kom.) 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 7.00 8.30, 13.20 Deželni dnevnik 7.25 12.45 Aktualno: Musa Tv 7.40 17.40 Dok.: Luoghi magici 8.05 18.05 Dok.: Piccola grande Italia 13.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio News 17.00 Dnevnik 18.30 23.30 Trieste in diretta 19.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Io la conosce-vo bene 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved (T Slovenija 1 6.45 Poletna scena 7.15 Odmevi 8.00 Risanke, otroške nan. in odd. 10.30 Nad.: Mladi Leonardo 11.05 Dok. film: Slovenci onkraj Atlantika 12.00 Sveto in svet 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Polnočni klub 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 18.35 Risanke 16.05 Nan.: Taborniki in skavti 16.20 Nad.: V boju s časom 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Poletna scena 17.35 Nad.: Strasti 18.05 Dok. odd.: Življenje na produ 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Števerjan 2013, 1. del 21.30 Slikovitih 55 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 22.50 Poletna scena 23.20 Polnočni klub (f" Slovenija 2 7.00 Otroški infokanal 8.00 Zabavni infokanal 12.45 Točka 13.30 Koncert 14.35 Prisluhnimo tišini 15.45 Knjiga mene birga 16.20 Mostovi - Hidak 16.50 Dok. serija: Zakaj revščina 17.55 SP - Plavanje, prenos 20.15 Košarka - prijateljska tekma: Slovenija : Latvija, prenos 22.45 Nad.: Kennedy-jevi 23.30 Nad.: Svet brez konca Slovenija 3 6.00 10.30, 19.55, 22.00, 23.15 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.25 9.25, 12.25 Evropski premislek 8.25 Beseda volilcev 9.40 Slovenska kronika 12.40 Politik, to sem jaz! 13.30 Prvi dnevnik 13.55 SVS, izbor 15.30 17.30 Poročila 17.50 Kronika 19.00 Dnevnik 19.25 Beseda volilcev 19.30 19.40, 21.50, 23.20 Kornika 20.00 22.30 Aktualno 20.15 23.00 Tedenski pregled 20.40 Poslanski premislek 20.45 Slovenci Evropejci 21.25 Beseda gledalcev 21.30 22.45 Žarišče 23.30 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.40 Film 16.00 Dok.: K2 16.30 Buon vento 17.00 Eno življenje, ena zgodba 18.00 Ljudske zgodbe s Krasa 18.10 Iz popotne torbe 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Potopisi 20.30 Arriva la primavera 21.00 Calegaria & ospiti Tv Primorka 8.00 19.30, 21.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostra-ni 8.35 10.30, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Žogarija v Domžalah 9.30 ŠKL 11.00 Videostrani 17.30 Na kavi z Giannijem 18.00 Ukradena svetilka 18.30 Naš čas 20.00 Na Postojnskem 20.30 Koncert: Prijatelji, ostanimo prijatelji, 1. del 22.00 Glasbeni večer, sledi TV prodajno okno, videostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 8.35 12.50 Nan.: TV Dober dan 9.3010.40, 11.45 Tv prodaja 9.45 16.05 Nad.: Ljubljena moja 10.55 17.10 Nad.: Rožnati diamant 12.0018.00 Serija: Kot ukaže srce 13.50 Nan.: Naša mala klinika 14.45 Nad.: Mladi zdravniki 15.15 Nan.: Precej legalno 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 21.45 24UR - novice 20.00 Film: Hiša debele mame 22.05 Film: Sanjske punce (ZDA, '06, i. B. Know-les, J. Hudson, E. Murphy) Kanal A 6.35 Risane serije 7.50 Nan.: Will in Grace 8.15 12.55 Nan.: VIP 9.05 Faktor strahu ZDA 9.55 Top Gear 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 13.50 19.10 Nan.: Vsi moji moški 14.15 19.35 Nan.: Dva moža in pol 14.45 Film: Igra z asi 16.30 18.00 Svet, Novice 16.35 Nan.: Jimova družina 17.05 Nan.: Na kraju zločina - New York 18.35 Volan 20.00 Film: Domovina junakov 21.55 Film: Pa ne še en film za mulce RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V studiu Romeo Grebenšek in Marko San-cin); 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D; 13.20 Zborovska glasba, sledi Music Box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Alojz Rebula: Nok-turno na Primorsko - 21. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Čisto blizu nas; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Dnevnik; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnev- _ P k 2 VREDNO OGLEDA HM Petek, 2. avgusta - LaU Raistoria, ob 21.30 Un solo errore. Bologna, 2 agosto 1980 Italija 2012 Režija: Matteo Pasi Nekateri trenutki tistega atentata, ki je pred triintridesetimi leti šokiral italijansko in svetovno javnost, so v dokumentarcu nekakšen leitmotiv: vlak privozi na postajo, poletje je, tipični italijanski avgust, ko ljudje odhajajo s kovčki in nahrbtniki na počitnice. Naenkrat pa ekran potemni... Petinosemdeset smrtnih žrtev in dvesto ranjencev. Drugega avgusta 1980 je na bolognjski železniški postaji, v toplo poletno jutro močno zaječala bombna eksplozija. Ob veliki stenski uri, katere kazalci so od takrat ustavljeni na desti uri in petindvajset minut (ko je eksplodirala bomba), je v spominu ljudi ostala samo temna zgodovinska stran, ki še nima razlogov in ne odgovorov in je prav zato, po mnenju režiserja in sooblikovalcev dokumentarca, zelo pomembno, da se o njej še vedno pripoveduje in razpravlja. Preiskave in sodniki so dokazali, da je za atentat odgovorna italijanska neofašistična organizacija NAR (Nuclei Armati Rivoluzionari) v sodelovanju z ložo P2 in Liciom Gellijem, ki si je prizadeval, da bi resnica nikoli ne prišla na dan. Film pa je nastal v sodelovanju z združenjem družinskih članov žrtev atentata in Kinoteko v Bologni, ki velja za najkakovostnejšo tovrstno inštitucijo v Italiji. nik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Poletni mix; 9.35 Appunta-menti d'estate; 10.05 Vremenska napoved; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima Classifica; 11.00, 21.00 L'argomento; 11.35, 15.00, 19.00, 20.00, 21.30, 23.00 Glasbena lestvica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Summerbeach; 13.35 Ora musica; 14.00 Mi ritorni in mente; 14.35, 22.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonorica-mente Puglia; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.45 Od muhe do slona; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.55-12.30 Svetovni dan srca; 10.00, 10.45, 11.10 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Izvidnica; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 17.10 Evrotip; 18.00 Express; 19.00 Dnevnik; 19.30 Stop pops 20 in novosti; 20.30 Klub klubov; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Nova elektronika. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna, J. S. Bach; 11.05 Eppur si muo-ve; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arso-ve spominčice; 13.05 Glasbena medigra; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Gremo v kino; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Literarni nokturno; 19.30 Povabilo na koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 16 Petek, 2. avgusta 2013 VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Inštitut za preučevanje Chavezove misli CARACAS - Venezuela se bo znova poklonila spominu pokojnega predsednika Huga Chaveza. Sedanji predsednik Nicolas Maduro je v okviru proslavljanja Chavezovega rojstnega dneva odredil ustanovitev inštituta za preučevanje njegove misli. Ustanovili bodo državni sklad z imenom Visokošolski inštitut o idejah vrhovnega poveljnika Huga Chaveza Friasa. Chavez, vodilni levičarski predsednik v Latinski Ameriki, je umrl pred petimi meseci za posledicami raka. Inštitut bo odobril in nadziral predavanja o idejah "voditelja bolivarske revolucije za programe na diplomski in podiplomski ravni", kot tudi pravila za uporabo imena pokojnega predsednika na javnih krajih, piše v odloku, ki je bil včeraj objavljen v uradnem listu. (STA) Turški cariniki zasegli 717 kilogramov heroina CARIGRAD - Turški cariniki so na meji z Bolgarijo v tovornjaku s hrvaškimi registrskimi tablicami odkrili 717 kilogramov heroina. Voznika, sicer hrvaškega državljana, so nato aretirali. Vrednost zaplenjenega heroina bi na turškem trgu dosegla 310 milijonov hrvaških kun oziroma 41 milijonov evrov. Drogo so odkrili na tovornjaku, ki je prevažal pralne stroje in LCD televizorje. Heroin je bil na tovornjak natovorjen v Carigradu, njegova končna destinacija pa naj bi bila Bosna in Hercegovina. Gre za rekordno količino zaplenjene droge na mejnem prehodu Hamzabeyli-Lesovo. (STA) MAMILA - Spodnji dom parlamenta sprejel zadevni zakonski predlog Urugvaj bi lahko postal prva država, ki bo proizvajala in prodajala marihuano MONTEVIDEO - Spodnji dom urug-vajskega parlamenta je v sredo potrdil predlog zakona o nadzorovani prodaji marihuane. Gre za ukrep, s katerim želi država okrepiti boj proti nezakonitim mamilom. Kot navaja francoska tiskovna agencija AFP, je s tem Urugvaj blizu temu, da postane prva država na svetu, ki bo proizvajala in prodajala ma-rihuano. Po 13-urni razpravi so poslanci s 50 glasovi za in 46 proti podprli zakon, ki dovoljuje starejšim od 18 let, da na mesec v lekarnah kupijo do 40 gramov marihua-ne ali pa da sami vzgojijo do šest rastlin kanabisa, če so na seznamu uživalcev ma-rihuane. Predlog zakona levo usmerjene vlade predsednika Joseja Mujice, ki je po izobrazbi zdravnik, bodo sedaj obravnavali še v zgornjem domu parlamenta, kjer ima predsednikova stranka Frente Amplio tesno večino. Če bo zakon potrdil tudi zgornji dom parlamenta, bo država dobila "nadzor nad uvozom, izvozom, sajenjem, vzgojo, skladiščenjem, reklamiranjem in distribucijo marihuane in njenih derivatov". S tem bo urugvajska vlada postala prva na svetu, ki bo nadzorovala proizvodnjo in trgovino zakonite marihuane. Posedovanje marihuane za lastne potrebe je sicer v Urugvaju že dovoljeno. Predlog zakona je lani prvič predstavil obrambni minister Eleuterio Fernandez Huidobro v okviru boja proti kri- TAJSKA - Bhumibol je kralj že 67 let Kralj po štirih letih zapustil bolnišnico BANGKOK - Na tisoče navdušenih Tajcev je včeraj pozdravilo kralja Bhumi-bola Adulyadeja, ki je po skoraj štirih letih zapustil bolnišnico v Bangkoku. Najdlje vladajočega monarha na svetu, ki ga nekateri na Tajskem častijo skoraj kot božanstvo, so sprejeli v bolnišnico v Bangkoku septembra 2009 zaradi težav z dihanjem. Včeraj je 85-letni kralj skupaj z ženo, 80-letno kraljico Sirikit, ki je bila v isti bolnišnici Siriraj zadnje leto, odšel v svojo rezidenco v obmorsko mesto Hua Hin, ki je od Bangkoka oddaljeno kakih 200 kilometrov. Ob poti ju je v prestolnici Bangkok pozdravilo na desettisoče ljudi, podatke policije navaja francoska tiskovna agencija AFP. Guverner province, kjer se nahaja rezidenca, ni vedel povedati, koliko časa bo kraljevi par ostal v rezidenci, kjer je živel minalu. Takrat je ocenil, da prepoved prodaje marihuane predstavlja za družbo večji problem kot samo mamilo. Opozicijska stranka Colorado nasprotuje legalizaciji marihuane, saj po njenem mnenju ni dokazov, da bi v katerikoli državi privedla do zmanjšanja uživanja mamil. Predsednik Organizacije ameriških držav Jose Miguel Insulza je izrazil podporo ukrepu. po njegovem mnenju ni potrebe, da bi Urugvaj o tem koraku govoril s svojimi sosedami, ki se soočajo z enakimi problemi glede nezakonite trgovine z mamili. V tej 3,4-milijonski južnoameriški državi se je poraba marihuane v zadnjih desetih letih podvojila. Po podatkih nacionalnega odbora za mamila jo dnevno uživa 20.000 ljudi, skupno pa okoli 120.000. Letno v državi prodajo okoli 22 ton marihuane v skupni vrednosti od 30 do 40 milijonov ameriških dolarjev, še navaja AFP. (STA) Petdeset odtenkov sive uspešnica v Guantanamu WASHINGTON - Med najbolj varovanimi zaporniki v ameriškem taborišču za teroristične osumljence v Guantanamu na Kubi je priljubljeno čtivo svetovna erotična uspešnica Petdeset odtenkov sive. Roman o sadomazohističnem odnosu je po besedah člana ameriške kongresne delegacije med njimi bolj iskan kot Koran. Demokratski senator Jim Moran, ki se sicer zavzema za zaprtje tega zapora, je povedal, da so ujteniki v najbolj varovanem delu zapora prebrali celotno trilogijo v angleščini. "Domnevam, da se ne dogaja veliko. Ti moški nimajo kaj delati, pa si rečeš, zakaj pa ne," je dodal. Moran je to povedal med obiskom senatne delegacije v najstrožje varovanem delu zapora, nekoč tajnega taborišča številka sedem. Obiskali so ga v spremstvu poveljnika oporišča, glavnega zdravnika in častnika, ki je odgovoren za ta del zapora. V taborišču sedem so zaprti najbolj nevarni zaporniki, tudi pet moških, obtoženih za teroristične napade v ZDA 11. septembra 2001. Novinarji lahko obiščejo Guan-tanamo, kjer imajo zaporniki dostop do cenzuriranih filmov in knjig, vendar do tega dela zapora ne morejo. Predsednik ZDA Barack Obama je že ob nastopu prvega mandata leta 2009 obljubil zaprtje taborišča, ustanovljenega po terorističnih napadih v ZDA. Kljub temu je tam še vedno zaprtih 166 moških, od katerih mnogim še niso ne sodili niti proti njim vložili obtožnic. Avtorica Petdesetih odtenkov sive E.L. James je po vsem svetu prodala že več kot 70 milijonov kopij trilogije. (STA) Bhumibol Adulyade zapušča bolnišnico že pred kraljevim odhodom v bolnišnico. Kraljevi zdravnik Udom Kachintorn je na drugi strani povedal, da bosta tako kralj kot kraljica deležna enake zdravstvene oskrbe kot v bolnišnici. Ob tem je poudaril, da sta sedaj oba dobrega zdravja in da je zato kralj ocenil, da bi morala bivati v Hua Hinu, da javnosti ne bi skrbelo. Bhumibol, ki je kralj že 67 let, je po hospitalizaciji leta 2009 zaradi težav z dihanjem imel še vrsto zdravstvenih težav, a se je včasih udeleževal uradnih dogodkov, večinoma v Bangkoku. Med drugim se je novembra lani srečal z ameriškim predsednikom Barackom Obamo med njegovim obiskom na Tajskem. Kraljica se v javnosti skoraj ni pojavljala od lanskega julija, ko so jo sprejeli v bolnišnico zaradi zmanjšanega pretoka krvi v možgane. Monarhija na Tajskem nima uradne politične vloge, ima pa pomembno moralno avtoriteto in je zaščitena z enim najstrožjih zakonov na svetu. (STA)