AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 27, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. Ameriški general je bil za bzpogojno uklonitev Nemcev ^eriški general Pershing, ki je poveljeval ameriškim četam na evropskem bojišču v svetovni v°jni, je svaril zaveznike pred prelahkimi mirovnimi pogoji. Bal se je, da se bo Nemčija zo-■ Pet oborožila, kar se je izkazalo kot resnično. ANGLEŽI IN FRANCOZI SO PA REKLI, DA SO TO PRAZNE SANJE J^hington, D. C. — Ko se j« CLa 1918 vnih začelo govoriti o miro- in V panjih med zavezniki j^ijo, je ameriški general Svo». ^ershing temu ugovarjal'. in Sal tla]; V"1 Je zaveznikom, naj na-^ z vojno do "kompletne tlajIex 111 do: "brezpogojne pre- j, Nemčije. Prišlo.na dan sedaj, ko je Qbg] 111 oc^elek ameriške vlade d^0^3"]! razne važne listine te-državnega tajnika Lan-8ri,0 . v teh listinah je tudi pi-ga pisal Lansin£ pred- '2fa2'i ^''sonu> v katerem se je j)te(jj ' da ne zaupa mirovnim °Som naneža Benedikta Xv ■ ker baje preveč drži z Nem- Gen bca Pershing je 30. okto ^ ^ pisal zavezniškemu voj k°icilu pismo, ko je zve N^!1, srednji zavezniki, to je 'n njeni prijatelji, pro-premirje. Pershing je da zdaj, ko so se za- °Jiia ; %> Pačili s pomočjo ameri-ade, se je njih moč po-g Nemčija pa se je oslabi-ai"'l je, da bodo Nemci iz-^ J1''emirje samo za to, da se dož. l?tl°Va oborožili in tako bo-i« j, ezniki, če sklenejo premir-tijVh: ' priliko za trajen sve- dvi la. >ili h mir h"^'11^ je Pros^ zaveznike, ia^. 0 Previdni in naj ne ver-%jt!v° P°nižnosti nemških vodica ker niro axron m ip se samo hlinijo. No LaPershingova svarila V^il vodja Angležev, Lloyd 'da je to Pershingovo '"Ho P°litično in ne vojaško in le 'r°sit:r> moral nekdo k temu na- ^K, „ Je^Francoski Clemenceau ^^a]'6 ' Je Pisrn0 navadna 'Ska ovetura." Benedikt je predlagal ''"i b , - Ameriška letala ne bodo več pristajala na Bermudi New York. — Ameriška letala, ki vozijo pošto in potnike med Zed. državami in Evropo, se po 15. marcu ne bodo več ustavljala na angleškem otoku Bermuda, kjer so 18. januarja angleške oblasti zaplenile ameriško pošto. Ameriški kongres je bil zelo razburjen, ko je zvedel o tej zaplembi pošte in poslanci so zahtevali, da se letala odslej izognejo temu otoku. Zrakoplovna družba je zdaj to storila in naznanja, da bodo avijoni leteli naravnost na Azorske otoke in od tam v Lizbono. Letala so pristajala na Bermudi največ radi tega, da so tam dobila poročila o vremenu nad Atlantikom.) Tega ni zdaj več potreba, ker sta sredi Atlantika vednc po dve ameriški ladji, ki pošiljata zdaj ta poročila. Zdaj, ko letala ne bodo več pristajala na Bermudi, ne bo mogla Anglija več pregledovati ameriške pošte, najsi bo one, ki je namenjena v Evropo, ali one, ki prihaja iz Evrope. V Lizboni, na Portugalskem, čakajo na potnike in pošfo iz Amerike francoska in italijanska letala. zahteve neodvis- V, ^ili t>",e Pogoje, ki naj bi povr-,}), . ijcem njih deželo, Nem-j bi dobila nazaj svoje ko-\a'^8tvarila naj bi se neod-država in nobena je bila zapletena v h % ki v0jriiJ naJ bi ne zahtevala kakih t> uDi«rV °dškodnin. Temu se je V Opera v Clevelandu Od 8. do 13. aprila bo gostovala v Clevelandu operna družba Metropolitan Opera Co. iz New Yorka. To bo že trinajsto gostovanje te operne družbe v Clevelandu in vstopnice bodo kot navadno, od $1 do $6. Vstopnice se lahko že sedaj naročijo po pošti in sicer pri Union Bank of Commerce, Cleveland, O. Sledeče opere bodo predstavljene : v pondeljek 8. aprila Aida, v torek Tannhauser, v sredo La-Boheme, v četrtek Carmen, v petek popoldne Madame Butterfly, zvečer Tristan unci Isolde, v soboto popoldne La Traviata, zvečer La Gioconda. Nova za Cleveland bo opera Madame Butterfly, ki je najod-ličnejše delo mojstra Puccinija. Pela se bo v italijanščini v petek popoldne 12. aprila. Zadnjič se je pela ta opera v Clevelandu leta 1910. Pri teh operah bodo nastopile najboljše pevske moči, kot: Kir-sten Flagstad, Grace Moore, Gladys Swarthout, Helen Jep-son, Kerstin Thorborg, Bruna Castagna, Zinka Milanov, Rose Bampton, Hilda Burke in Irra Petina, med moškimi pa: Lawrence Tibbett, Lauritz Melchior, Ezio Pinza, Richard Crooks, Giovanni Martinelli, Armand Toka-tyan, Charles Kullman, Giuseppe De Luca, Alexander Kipnis, John Brownies in Leonard Warren. Zanimanje za opere je že sedaj veliko in naročila za vstopnice že prihajajo od vseh strani. Ta operna sezija obeta biti ena najboljših, kar jih je še videl Cleveland v mnogih letih. Kadar se vname star panj Bari, Italija. — Francesco Lenoci, zelo bogat človek, star 7U let, se je-poročil z 19 letno Emilijo Lončar o. Ženin pravi, da bi rad dobil otroka, kateremu bi zapustil svoje premoženje. J***, ki je rekel, da se Sf vzeti Ho: M? Belgiji, Franciji, imunski in Črni gori ■ "'c ortvZa^tevati od Nemčije k°dnine za škodo, ki jo 'Nj. ne"iška armada pri <)5-aj ,premotrimo današnji po-videli, da je imel ge-% /Ashing prav in da je % Pež Benedikt prav. Nem- ^v, Je 20pet oborožiia Pole in za- .^U^ g izgubljenih kolonij Na Zemljo, do katere sicer ^nciVaVice- T°da Anglija in k'la nista Rusi na delu, da se vprizori vstaja v Indiji London. — Poleg domačinov v Indiji po nosti, skrbijo angleško vlado tu di poročila, ki zatrjujejo, da je poslala Rusija v Indijo svoje tajne agente, ki šuntajo Indijce k vstaji. Iz Bombaya se poroča da so na delu tam ruski komunisti, ki nagovarjajo domačine, naj se ne podajo Angležem, ki skušajo doseči sporazum izlepa. Daši se Anglija zaenkrat ne boji, da bi poslala Rusija v Indijo armado, pa dohajajo vznemirljiva poročila, da so dosegli komunisti v Indiji med domačini velik vpliv. Ko so se nedavno razbila pogajanja med angleško vlado in vodjem Indijcev, Mahatma Gandhi, se je slednji izjavil: "če v kratkem ne bo prišlo do sporazuma, bo gorje Indiji, Angliji in vsemu svetu." Gandhi pa ne želi revolucije in tudi ne želi, da pride Indija komunistom v roke, ampak želi doseči nekako tako obliko, kot jo imajo Kanada ali Avstralija, to je svobodo pod angleškim pokroviteljstvom. Zavezniki vedno bolj stopajo Rusiji na prste Rim. — S tem, da je začelo angleško časopisje ostro napadati Rusijo in pa dejstvo, da so angleške bojne ladje pri ruskem pristanišču Murmansk na severu, se da sklepati, da hočejo zavezniki svariti Rusijo, naj ne pomaga Nemčiji, ali pa bodo začeli nastopati proti njej tam, kjer jo bo n a j b o 1 j bolelo. Vprašanje je še odprto kako daleč bodo šli v tej grožnji zavezniki. Zaenkrat hočejo zavezniki preprečiti vsak dovoz' potrebščin Nemčiji iz Rusije. Zavezniki hočejo tudi preprečiti, da bi šle iz Murmanska ruske podmornice na pomoč Nemčiji. Doslej so nemške ladje nemoteno vozile iz Murmanska ob norveški obali in v Nemčijo. pri sklepanju ver- SAM DOBIL STRUP ZA PSE Elizabeth, 111.—Noah Jone$, 46-letni premogar, je s svojo ženo pripravil strup za pse, ki se potepajo po cestah. To priliko je porabila njegova žena, da mi mu je dala mesto zdravil za želodec ta strup. Priznala je dejanje in izpovedala, da je hotela dobiti moževo zavarovalnino $1,000. Filmski igralci obtoženi komunističnega delovanja Washington, D. C. — Diesov preiskovalni odbor je osem mesecev preiskoval med filmskimi zvezdami v Hollywoodu. Agentom se je posrečilo razkriti delovanje 43 filmskih igralcev in igralk, ki so ali samo komunisti, ali pa z denarjem pomagajo komunistični propagandi, šestnajst od teh igralcev je priznano naj-odličnejših v filmski industriji, ki tudi privabijo največ gledalcev k njih slikam. Kot so preiskovalci dognali, se je začela komunistična propaganda v filmski industriji leta 1935, ko je začela komunistična sekcija iz Los Angelesa z sistematičnim organiziranjem med filmskimi igralci in začela tudi redno pobirati od njih prispevke. Preiskovalci so dognali, da je 43 filmskih igralcev, ki redno prispevajo v blagajno komunistične stranke. Imena so znana, toda zaenkrat ne bodo1 še izdana v javnost. Poleg denarnih prispevkov je imela komunistična stranka tudi namen, da se je v govoreče slike vpeljalo besedilo propagande in pa da se je vprizarjalo slik«, ki so imele namen zbuditi sovraštvo do kapitalizma. Odbor bo obelodanil imena teh slik, ki so bile prirejene nalašč za komunistično propagando. Te slike so namenjene v prvi vrsti mladini da se navzame komunističnega duha. Kanada je poslala svoje prve pilote v Anglijo London. — Prvi škadron kanadskih izvežbanih avijatičar-jev je dospel na ngleško. Njih število in tudi pristanišče, kjer so se izkrcali, je vojaška tajnost. Samo toliko se ve, da jih je dospelo več sto. Anglija ima po vseh svojih Dominionih šole za zrakoplovstvo, s čemer upa trenirati vsako leto do 30,-000 avijatičarjev, Kanadčani so prišli povsem tajno. Ko so jih ljudje videli korakati prepevaje od pristanišča, niso niti vedeli, da so to priljubljeni Kanadčani. šele ko so prišli blizu in so jih spoznali po njih našivih, jih je narod veselo sprejel in jim klical dobrodošlico. Ponovno se zatrjuje, da so angleški letalci poleteli zadnjo soboto nad Prago in Brno in so metali nad škodovimi tovarna-municije v ,Pilznu in nad orožarno Bren v Brnu letake. S tem so hoteli opozoriti Nemce, j da bi prav tako lahko metali bombe, kadar se bodo za to odločili. Welles se bo odpeljal v Berlin FINCI SO SE UMAKNILI IZ TRDNJAVE Helsinki 2G. febr. — Po več dnevih silovitega boja, so Finci končno zapustili trdnjavo Koivi-sto na otoku istega imena. Ta trnjava je bila skrajna točka desnega krila Manerheim linije. Iz Moskve so poročali o zavetju te trdnjave še v soboto, toda Finci so še danes zjutraj trdili, da se trdnjava še ni udala. Armadno poveljstvo ne poroča o usodi bra-niteljev trdnjave, ki so se upirali ruskim navalom že od začetka vojne. Brambovci te trdnjave so bili več dni popolnoma odrezani od ostale armade in so z vso močjo obstreljavali rusko levo krilo, ki je prodiralo proti mestu Viipuri. Mnenje vojaških izvedencev pa je, da se je posadka rešila oaz led v Finskem zalivu. Rusi hočejo za vsako ceno zavzeti mesto Viipuri,. kjer nameravajo postaviti novo finsko vlado, na čelu katere bo finski komunist Otto Kuusinen. Rusi so to vlado uradno priznali že takoj v začetku vojne. Kot poroča armadno poveljstvo, so Rusi še vedno kakih 10 milj od mesta Viipuri. Severno in zapadno od tega mesta so Finci napravili novo obrambeno linijo v gozdovih. Vprašanje je, koliko časa bodo Finci vzdržali v teh novih postojankah. Drugo največje finsko mesto, Viipuri, je izpraznjeno in čaka prihoda ruske armade. Svanik, Norveška, 26. febr. — Največja bitka med Rusi in Finci v severnem delu Finske se je bojevala danes ves dan, kot se poroča od meje. Večje število finskih letal je napadlo ruska letala in jih več zbilo na tla. V boj je poseglo tudi topništvo in pehota. Rusi so vrgli veliko silo v boj in zdelo se je, da bodo zmaga li, ko so prileteli na pomoč finski avijatičarji iz drugih front. Finci so odbili vse napade. Imel je kratek razgovor z laškim zunanjim ministrom Cianom, nakar se bo odpeljal naravnost v Berlin. Imel je tudi eno uro trajajoč razgovor z Mussolinijem. DANES DOPOLDNE^VTOREK) BO SPREJEL PAPEŽ ROOSEVELTOVEGA ODPOSLANCA TAYLORJA Proti davkom V Clevelandu se organizirajo razne grupe, ki bodo nastopile proti davčni meri za vzdrževanje mosta, ki bo predlože-' na volivcem pri izrednih volitvah na 27. marca. Takrat bodo morali volivci glasovati za ali proti predloženi davčni meri 8.2 in za ali proti stalnim davkom, ali kot pravimo "za Kot izgleda, bo imel Roosevelt veliko večino na konvenciji Washington. D. C. —- Garner jeva kampanja za predsednika je dobila velik udarec od Roosevelta, ker slednji ni ukazal umakniti svojega imena iz primarnih volitev za delegate v državi Illinois. Roosevelt sicer ni dovolil, da se rabi njegovo ime pri volitvah delegatov, toda istega tudi prepovedal ni. To je znamenje, da bo šel Roosevelt na konvencijo kot kandidat, ali pa bo imel vso moč nominirati drugega novo-dealerja. Vse kaže ,da bodo na demokratski konvenciji v veliki večini Rooseveltovi kandidatje, ki mi.)'prej informiral bodo pripravljeni glasovati zanj, ali za vsakega, ki ga bo on priporočil. V tem slučaju bo najbiže državni tajnik Hull. Najnovejša poročila zatrjujejo, da Roosevelt sam ne želi kandidirati v tretje, toda radi položaja v Evropi ne more tega sedaj še izjaviti. Do poleti se lahko spremeni svetovni položaj tako, da bo Roosevelt prisiljen'sprejeti kandidaturo, zato si ne mara že sedaj zapreti vrat pr?d nosom. To, da Roosevelt molči in daje s tem upanje njegovim pristašem, da bo kandidat, je zelo porazno za vse nasprotnike tretjega termina. Politikarji so; mnenja, da bo Roosevelt priporočil državnega tajnika Hulla, ki bo z njegovim blagoslovom na konvenciji tudi nominiran brez vsake težave. I -o-- Nagla smrt V pondeljek zvečer ob desetih je nagloma preminil John Novak, star 47 let, stanujoč na 983 IE. 67th St. Tukaj zapušča žalu-I jočo soprogo Mary roj. Bole iz j sv. Križa pri Sežani in tri otro-Ike : Mary, Metoda in Cirila, očma ! Louis Grilca v Euclidu in več sorodnikov. Sin John mu je po nesreči utonil leta 1938. Rojen je bil v vasi Grad, št. 28, po domače pri Španju, fara Cerklje na Notranjskem, kjer zapušča eno stalno ropanje žepa davkopla- |aestro in več sorodnikov. Tukaj teh|je bival 26 let. Leta 1917 je služil v ameriški armadi. Bil je član društva Zavedni so- čevalcev." Za pobijanje davkov se je priglasilo več kot 50 organizacij, tako delavske, bratske, civične in obrtniške. VREME Za danes prerokujejo gor-kejše in dež, za jutri pa mrzle-je in sneg. f^ miru P°slušali nik0 tft). -tlai s« jima to zelo opie v !!ab0P0tu V domovino i ^ovi« a se podala v staro H n • ° V>? Krt Cvine- L c*«iH s PPV ^lland Posred°vanjem tvrd-Gr- Srečno pot! Šolski bondi Clevelandski šolski odbor je danes dal pred volivce odobritev bondov v svoti $1,250,000. 65% glasov je potrebnih za odobritev. Denar se potrebuje za neplačane entin Hvasti v Ore-[račune od lanskega leta in pa da in širne Ilinič v.sq plača uslužbence, ki delajo že otujeta na parniku pet tednov brez plače. Odbor upa, da bodo volivci bonde odobrili. Za podpredsedniško mesto se poganjajo Washington, D. C. — Mesto podpredsednika Zed. držav je bilo v časih smatrano od politika-rjev za urad, ki ga nihče ni maral. Šele sedanji podpredsednik Garner je napravil ta urad tako važen, da se zanj potegujejo letos rtajodličnejši politikarji, tako v demokratski kot v republikanski stranki. Ta urad je po stal končno tako važen, kot ga je smatrala ustava Zed. držav, ki ga je ustvarila. Poleg tega pa vsak kandidat za ta urad goji na skrivnem željo, da bo posegla usoda vmes in ga napravila predsednikom Zed. držav. Med politikarji namreč je vraža, da vsak predsednik Zed. držav, ki je nominiran v letu, ki se končuje z ničlo, umrje v uradu. Izjema je bil samo Jefferson, ki je bil nominiran leta 1800. Predsednik Harrison, ki je bil nomi- sedje št. 158 SNPJ ter delničar Slovenskega društvenega doma v Euclidu. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj iz pogrebnega.zavoda Jos. žele in Sinovi na pokopališče sv. Pavla v Euclidu. Naj počiva v miru, preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje. Mr. Traven bolan niran 1840, je umrl en mesec poj Na svojem domu, 11202 Re-nastopu urada. Lincolna, ki je'vere Ave. leži bolan dobro pozna-bil nominiran I860, je nadomes til podpredsednik Johnson. Gar-fielda, ki je bil nominiran 1880. je nadomestil Arthur. Hardin-ga, ki je bil nominiran 1920, je nadomestil podpredsednik Coo-lidge. Tako upajo podpredsedniški kandidati, da bodo letos, v 1940, nedomestili prej ali slej predsednika. ni Anton Traven. Komaj se je nekoliko pozdravila njegova soproga, se je pa on vlegel. želimo mu skorajšnjega okrevanja. Zadušnica V'sredo se bo brala v cerkvi sv. Vida ob 6:30 sv. maša za pok. Rozalijo Zupančič. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Rim 26. febr. — Ameriški dr-'žavni podtajnik Welles je imel ! danes razgovor z laškim zuna-!njim ministrom Cianom ter nato Iz premierjem Mussolinijem, s | katerim se je razgovarjal eno j uro. Welles je izročil Mussolini-l ju pismeno poslanico od Roose-I velta, katere vsebina ni znana. V j torek o polnoči se bo odpeljal proti Berlinu, dasi je nameraval sprva ostati najmanj tri dni v Rimu. Oba, Mussolini in Ciano sta Wellesa sprejela zelo prijazno. Ne ve se, zakaj bo Welles tako naglo odpotoval v Berlin. Naj-brže je zvedel od Mussolini j a važne stvari in je uvidel, da je odvisno vsako možno premirje od Hitlerja. Zato se bo Welles zdaj pri Hitlerju, nato se bo odpeljal v Pariz in London. Domov grede se bo ustavil še enkrat v Rimu, kjer se bo zopet posvetoval z Mussolinijem. Italijansko časopisje je prineslo Wellesovo sliko in poročilo o njegovem prihodu. Ničesar se pa ni omenilo o namenu prihoda in tudi ne, da bo obiskal druge evropske prestolice. V očigled Mussolinijevega prijateljstva z Hitlerjem, se sklepa, da bo dal Mussolini Wellesu mnogo informacij glede nevtralnosti Italije in glede odnošajev med Italijo in Nemčijo. Med diplomati se tudi govori, da bo Mussolini povedal Rooseveltove-mu odposlancu o stališču Italije napram boljševiški Rusiji iii tudi glede stališča Italije v slučaju, da vpadeta v Balkan Nemčija ali Rusija. ' Veliko pozornost je vzbudilo med diplomati tudi dejstvo, da bo osebni Rooseveltov odposlanec Taylor sprejet pri papežu že jutri (v torek) ob 9:30 dopoldne. To je nekaj izvanrednega, da bi bil kak poslanik ali odposlanec tako hitro sprejet. Videti je, da polaga papež Pij veliko važnost na oba odposlanca iz Zsd. držav, zato je izrazil željo, da Taylor predstavi jutri papežu tudi državnega podtajnika Wellesa. Porota še ni edina Porota, ki ima v rokah usodo morilcev Josepha Di Marco in Anthony Cirasole, ki sta umorila elevelandskega trgovca Erdo-dya, se še zdaj ni sporazumela na izreku krivde. Zadevo je dobila v roke še v soboto opoldne in je bila že tri noči po vrsti zrprta v hotelu Hollenden. Danes dopoldne ob devetih bo začela zopet debatirati. Porota obstoji iz sedem žensk in pet moških. Nič gotovega se ne more zvedeti od porote, toda sodi se, da se par porotnikov ali porotnic ne poda večini. Če se porota ne bo mogla zediniti, se bo vršila nova obravnava. aZgovornika obeh morilcev sta priznala krivdo, toda sta ju priporočila milosti porote. Ne bo vaj Zbora Kanarčki in Cvet ne bosta imela vaje nocoj večer radi volitev, ki se vrše v SDD na Prince Ave. Prihodnja redna vaja se vrši 5. marca. t AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 27, 1940 11 AMERIŠKA DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER I t 6117 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleve'and, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second class« matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 48 Tues., Feb. 27, 1940 Skandinavski sosedje Pred par tedni je prišel v Stockholm finski premier Risto Ryti in se vsedel za mizo z švedskim premierjem Hans sonom, zelo zmernim socialistom, ki včasih za kratek čas igra karte s kraljem Gustavom. Ryti je podrobno razložil švedskemu ministrskemu predsedniku težavni položaj finske armade na Mannerheim liniji in prosil Švede, da dajo Finski takoj vojaško pomoč, ali pa da vsaj dovolijo prehod tujezem-skim četam švedskega1 ozemlja. Potem se je Ryti vrnil v Helsinki. Tri dni pozneje je Švedska dala svoj odgovor v javnost. Odgovor se je glasil, da Švedska absolutno odkloni vso na-daljno pomoč Finski in kar se tiče prehoda tujezemskih čet preko švedskega ozemlja, pa tega Švedska ne more nikdar dovoliti. Sam kralj Gustav je pripomnil, da bi vsaka nadalj-na intervencija napram sosedni Finski zapletla Švedsko v vojno s to ali ono državo. Ta izjava švedske vlade je bila kot mrzel curek vode na švedski narod od enega konca države do drugega pri misli, da se je pustilo sosedno Finsko na cedilu. Časopisje je pisalo dolge članke, da se je odreklo bratu pomoč v sili. Polkovnik Bratt, ki navadno govori v imenu generalnega štaba je javno rekel: "Zdaj je usoda Finske znana in kaj bo z Švedsko?" S tem je hotel povedati to, kar misli ves švedski narod, da je cilj Rusije Atlantik in potem prideta na vrsto Švedska in Norveška. "V kritičnem trenutku je bolje sprejeti udarec takoj, kot pa tedaj, ko ga bo težko prestreči," je rekel Bratt. Druga vojaška avtoriteta, polkovnik Gyllenkrok je pa rekel, da bo dosegla ruska ofenziva! svojo najvišjo točko v marcu ter zlomila Finsko, da bodo v aprilu ruske čete že ob švedski meji in v maju bodo Rusi že zasedli otočje Aaland, če Švedska ne bo takoj intervenirala z najmanj 100,000 mož močno armado. Značilno je to, da vselej, kadar se v Švedski pojavi, v časopisju ali drugače, apel za pomoč Finski, je vselej nemško časopisje pri roki, ki grozi z reprisalijami od strani Nemčije. Tako je oni teden grozilo nemško časopisje: "Mesto da bi jih (Skandinavce) vodila trezna premišljenost, jih vodi trenutna simpatija, podpihovana od angleškega vpliva, s čemer postavljajo sami sebe v nevaren položaj." S tem, da je Švedska odrekla pomoč Finski in tu^i za-branila prehod tujezemskih čet preko njenega ozemlja, se je prvič pojavilo resno vprašanje pri' zaveznikih: kako pomagati Finski? Zavezniki niso nikdar započeli kake izdatne akcije za odpomoč Finski, čeprav dobro vedo, da bo zanje velik udarec, če Rusija zavzame Finsko. Anglija in Francija moreta poslati pomoč Finski edino preko Norveške in Švedske. Dokler so se Finci držali in krepko odbijali ruske napade, sta skandinavski državi dovoljevali tisto drobtinico pomoči preko njiju ozemlja na Finsko. Zdaj pa, ko bi zavezniki radi poslali izdatnejšo pomoč, se je Švedska uprla. Tako zavezniki ne morejo kršiti nevtralnost Švedske, da bi rešili demokracijo Finske. Švedska in Norveška pa vztrajali pri svoji nevtralnosti ne vsled bojazni pred Rusijo, ampak radi groženj iz Nemčije. Ti dve državi se morata odločiti v tem, da sprejmeta Rusijo kot sosedo, če podjarmi Finsko, ali pa postaneta bojno polje, če dovolita zavezniškim armadam prehod na Finsko. Ne eno ne drugo ni prijetno. Nič boljši položaj ni v zavezniških državah samih. Ja- Še več pojasnila hočejo Mož, ki ima v slovenski banki, v stari in v novi, svoj interes (pričakovanje) se je oglasil pri meni podpisanem in je izjavil takole: "Hvala ti za tvoje razlage in pisanja o banki, vse je res tako kakor pišeš, toda, na nekaj te moram opomniti: Premalo pišeš o stari banki, kjer je zamrznjen denar. Ljudje ti bodo zelo hvaležni, če bi malo več pisal in pojasnjeval, kdaj bodo dobili dividende in kako je z staro banko, oziroma z likvidacijo." Sem hvaležen možu, ki me je opomnil na to, rad bom tudi ustregel v kolikor mi bo mogoče. Verjamem, da so pojasnila potrebna, posebno še kadar ljudje dvomijo o stvari in je šepetanje vseh vrst za vso stvarjo. Tudi to vem, da je bilo vsa leta v tem veliko pogre-ška, ker se ni našim ljudem dajalo točnih poročil, kar je izzvalo potem nesoglasja in javna zborovanja, katera so ugledu naroda in finančnemu podjetju zelo škodila. Radi tega prosim javnost, da naj ne bo užaljena, ker se pogosto oglašam v zadevi bančnega poslovanja. Iz svoje skušnje vem, da ne pišem nič preveč, menim da še ne dovolj, ker smatram to ustanovo za največjo in najvažnejšo, od katere bo imel narod v bodeče velike koristi, če bo sodeloval z banko za lastno korist. V prvih letih, ko je bila ustanovljena prva banka in je bilo vse v zlati gloriji, ni bilo potreba pisati in pojasnjevati o banki, banka je izdala ponovno zopet nove delnice in ni bilo niti potreba naznaniti v javnosti, da so naprodaj; prodali so jih prijateljem med seboj, kdor jih ni dobil je bil užaljen. To je bilo prvih sedem debelih let. Sedaj pa, ko se nahajamo v drugih sedem letih, so pa pojasnila potrebna in zato se trudim, da bi narod seznanil z obstoječo finančno institucijo, z prvo in z drugo. Meni ne more nikdo povedati ali dokazati, da ni prva banka, katero imenujemo, da tako rečem "staro" The North American Mortgage Co., ki sedaj samo likvidira in bo, kakor hitro bo izplačala vlagateljem denar, razpadla in prenehala; na drugi strani pa sedaj poslujoča banka The North American Bank Co., obedve eno in isto kar se tiče rešitve zamrznjenega denarja na eni strani, na drugi strani pa napredek nove banke, katera edina zamore pomagati otajati denar stare bivfike. Obe sta druga z drugo zve- A .••• • i -i- . • r-- i .i zani in se deliti ne morejo, vno mnenje v Angliji je, da se posije orožje na rinsko, toda ~ narod je odločno proti temu, da bi se poslalo na Finsko ar ruga drugi pomagati do časa, , . - . . ,, , , , ..... j da bo prva prenehala za vse- mado. Istega mnenja je močna delavska stranka v Angliji.1^ druga> aedanja> pa ostaJa Isto politiko zasleduje vse skozi premier Chamberlain, ki mu narodu> ki jo lastuje 0 delni_ sledi angleški narod. Ghamberlainova politika ni napadal- (,.lh Te ie]nice s0 iz§le iz sta na, ampak je obrambena. Tako v vojni z Nemčijo kot v vseh re bgnke y nanM/nu> da bo n(> drugih krizah, je Anglija na defenzivi, ki je veliko lažja in va banka romagaia stari. To-kenčno bolj uspešna, kot pa napadalna politika, katere ko- re]- ciruga drugi pomagati. V x nec je vedno dvomljiv. Braniti se je vedno lažje kot napa-'obeh ima narod svoj interes v dati. Čakati in pustiti, da se sovražnik utrudi, je angleška stari ima Se za $1,500,000 viog. politika. , IV novi ima pa $100,000.00 go- Če gre Anglija na pomoč Finski, in se s tem zaplete v tovine v delnicah. Vse to je vojno z Rusijo, bi ji pridobilo na ugledu pri malih narodih in iast naroda in narod je gospo-tudi pri narodu v Zed. državah. Toda s tem bi Anglija izsi- dar tega bančnega podjetja, lila novo fronto. Rusija bi udarila Anglijo tam, kjer bi jo Tisti, kateri to upravljajo, so najbolj bolelo: v Indiji in kar je najbolj važno: Rusija in samo delavci, lastnina je naro-Nemčija bi se tesnejše oklenili, česar si pa Anglija ne želi. Ida, to bom v naslednjih visti- Iz vsega je jasno, da se Finska ne sme zanašati na po-'cah dokazal, moč od zunaj. Je kakor vedno, da si vsak varje svojo kožo. j Prvič naj bo enkrat za vse-Anglija še vedno upa, da bo spravila Hitlerja na kolena, če le.j povedano, da sem pristopil mu Stalin ne bo dal vojaške pomoči. Zato se pa Anglija ne,k sodelovanju za banko največ marai zameriti Rusiji in jo dražiti s kako večjo pomočjo Fin-J z namenom, da bi pomagal ota-ski. Finska se bo branila sama, dokler se bo mogla. Čevzdr- jati zamrznjen denar. Edina ži do aprila, ko se bo pričel tajati sneg, potem Finska ne bo pot je pomagati do hitrejše lik-potrebovala nobene pomoči, ker se bo umaknila za svoja vidacije potom nove banke. Is-močvirja, kamor ruski tanki ne bodo moli. To dobro veelo točasno pa, ko se dela za novo tudi Rusi, ki bodo napeli vse sile, da zavzamejo Mannerheim banko, se dela že v pomoč likvi-linijo še v snegu in ledu. Zato bomo pa videli na Finskem v dacije. Tako se dela obenem prihodnjih tednih boje na življenje in smrt. Če bo ostala za obe, v korist obeh. Tudi se Finska cela do spomladi, bo pa to pravi čudež, ker dosti psov ne da in se ne more deliti ene novo kakor imajo zamrznjen denar v stari. Torej, če delam za novo, delam obenem tudi za staro, to se razvidi tudi iz tega, ker smo potom nove banke odkupili od stare za nad 50 tisoč dolarjev vrednosti, da bo prej likvidirala. Dalje je naš namen pokupiti vse ali v kolikor bo imela nova banka denarja na rokah od novih vlog. Ali vidite in ali razumete, kako se lahko dela roka v roki za obe banki? Ne more se deliti in ne sme se podcenjevati nobene. Premoženje ene in druge Ob koncu leta ste dobili ali čitali finančni račun nove banke. katere premoženje sega na $1,201,718.22, to pre g 1 e d a n o od državnih nadzornikov. Prav tako ste čitali račun premoženja stare banke, ki se nahaja v likvidaciji. Ker ste večina eni in isti rojaki, ki imate delnice v novi in zamrznjen denar v stari vas bo gotovo zanimalo vedeti od obeh kako se nahaja njih stanje finance. Dočim nova napreduje z vsakim dnem v vlogah in v posojilih, kar pomeni, da je veselje za delničarje in upanje za hitrejšo rešitev denarja iz stare banke, je pa na drugi strani stanje stare banke sledeče: $1,-841,941.93. Tu vidimo, da ima stara banka za $640,124.71 več premoženja nego nova banka. Marsikateri niti ne ve, da ima stara banka še toliko premoženja. Njeno premože nje se deli približno takole: Posojila na zemljišča $246, 573.65. V bondih in obveznicah pa $1.275,924.17. Drugo premoženje cele vsote je še v drugih raznih skladih. Vedite tudi to, da je cenitev tega premoženja precenjena po cenah kakor so sedaj in ne kakor so bile pred leti. Zelo dobro se vidi tudi to da je vsega premoženja za likvidirati okroglo $300,000.00 več nego dolguje stara banka vlagateljem. Vlagatelji naj mirno ohranijo zaupanje v lik vidacijski odbor, pa bodo dobili izplačila svojih vlog v ce loti, četudi gre likvidacija bolj počasi. K temu je potrebno še sledeče pojasnilo: Ko je banka zaprla vrata je imela dolga za en milijon in pol. Od takrat in do sedaj je vrnila skoro do ma lega ves ta denar z likvidira njem. Nekateri ljudje tega ni ti vedeli niso, ko so drugi dru gače razlagali ljudem likvidi ran je banke. Vedite tudi to, da je ob za prt ju banke ostalo banki samo to, kar niso>ljudje od banke ho teli rešiti. Ostali so banki praz ni domovi za časa depresije, v katere je banka trošila mnoge tisoče, da je te domove naredi la vredne, sedaj prinašajo ban ki redne mesečne dohodke. Da lje vedite, da je skoro do d v. milijona premoženja stare ban ke, za katerega je bilo potreba natančne študije, kako in kdaj se zamore najmanjši del tega prodati za najboljšo ceno. Kako velika odgovornost je tu za likvidacijski odbor ve le tisti, ki ima v to vpogled. Odkar sem tudi pri likvidacijskemu odboru dobivam vedno večji vpogled v to nehvaležno delo, ki ni nobena malenkost spraviti v hitro likvidacijo. Mi se snidemo približno dvakrat na mesec k posvetovanju z odborom za likvidacijo. Vsak odbornik dobi račun o tem kar ce je med časom od zadnje seje v likvidaciji spremenilo. Ko boljši čas, da jih proda, da bo več pridobil za vlagatelje. Prav ako je pri prodaji drugih vrednot in zemljišč. Mi pa tudi vsi vemo, kako je težko dandanes za gotov denar prodati posestvo ali kar bilo drugega. Banka ima okrog 35 posestev, večina so hiše po več družin, te hiše prinašajo danes za likvidacijo lep denar mesečno, skoro do $2,000.00 na mesec. Te hiše želi likvidator prodati, kupcev pa ni za velika posestva, tisti, ki bi imel na ro-\ah denar bo sedaj kupil vredno posestva, katera mu bodo prinašala lepe obresti na investicijo. Večina so vse hiše v najboljšem stanju, banka je potrošila za preureditev lepe tisoče, da so vsa posestva v stanju rednih dohodkov. Odbor za likvidacijo se tudi posvetuje, da razsodi ceno za vsako posestvo, za katerega se oglasi kupec. Pri tem pride v poštev koliko je bilo na posestvu dolga za vknjižbo, dalje pa tudi koliko je banka potrošila za popravo, za davke in drugo. če pomislimo, da ima poslujoča banka The North American Bank Co. en milijon in dvesto tisoč v akciji in prometu, likvidacija pa ima za $640,-124.71 še več, moramo iz tega sklepati, da ima likvidacijski odbor polno dela in odgovornosti. Odkrito izjavljam, da ne vidim nikjer najmanjše netaktnosti pri likvidaciji, kakor je ni pri poslujoči banki. Zaupati moramo sebi in narodu. Vse je pa odvisno od nas samih. Prepričan sem, da če bi se mi strnili skupaj, da bi naš slovenski narod prišel z svojim denarjem na lastno domačo banko, bi bila likvidacija kmalu rešena. Žal, zelo žal, da za mnoge pišem zaman! Prav posebno pa mi je žal, ker moje prizadevanje ne doseže ničesar pri takih, ki se imajo za "NARODNO - ZAVEDNE." Žal, da še mnoga društva, ki lastujejo delnice nove banke in vedo, da so te delnice vredne že sedaj in bodo vredne še veliko več, pa na žalost še nimajo denarja v lastni banki marveč drugje! Zdi se mi, da je to delo klubo-vanja osebnih mrženj, narod* pa škodo trpi! Ali bom mogel res še dolgo prositi domačine, da pridejo v njih lastno hišo in se vsedejo k mizi?! Narod, vzdrami se! Anton Grdina. , . kaka bolezen, ki ji ne vem iniffama £e verjamete al pa ne Vsak večer namreč, kose 4 krat navečerjam in se vsedero >• Po dolgem času se je zaletel v to kolono prijatelj Tone Vatovec, ki pravi: "Kadar bos končal s tistimi Rooseveltovimi tikci, bi Te prosil, da daš meni in drugim nekaj navodil, ker smo prepričani, da nekaj veš, čeprav vsega ne. Nekaj bi Te vprašal, ki se tiče mene in mnogo drugih je na isti poti in bi potrebovali pametnega nasveta ali navodila. Stvar je namreč ta, bom kar po pravici povedal, da se me prijemlje ne- IZ PRIMORJA Nekdanji vladni zakladničar Pokjni Mr. Andrew W. Mellon, vladni zakladničar ameriške vlade je izjavil v septembru, leta 1928 sledeče: "Nobenega vzroka ni za nepotrebno skrb, kar se tiče bodočnosti. Višek pro-speritete se bo nadaljeval nemoteno." Kaj bi rekel Mr. Mellon o sedanjem stanju množic bednih ljudi? IZ DOMOVINE je zajčja start, če je še tako hiter. od druge. Isti ljudje lastujejo — Nesreča pri delu. Kakor vsako zimo, tako imajo tudi letos kmetje v tem času največ dela v gozdovih, saj je sedaj naj ležje spravljati po slabih gozdnih potih les v dolino. Pri tem delu pa je 23-letnega posestniko-ve>ja sina Franca Jamnika iz ž-elimelj zadela huda nesreča. Ko je nakladal težak hlod na voz, mu je spodrsnilo, hlod pa mu je padel na desno nogo. Z zmečkano nogo so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. —V Ljubljani so pokopali g. Franca Mavca, vlakovodjo drž. žel. V. p. — Umrl je g. Milan smo imeli prvo sejo začetkom! Gostiča, abs. chem., ki ga je na leta je bilo še dolga drugim j novega leta dan na železniškem bankam na prvo posojilo od že J prehodu povozil vlak in je nato poročanega milijon in pol po-1 v bolnišnici podlegel hudim posojila še $85,000.00. Na seji 19.'škodbam. — V Koseskega ulici februarja nam je sporočil lik-!20 je umrl gospod Martin Ko-vidator, da je tega dolga še sa- vač, oblastni inšpektor fin. kon- mo za $66,000.00. Likvidator mora vedno paziti na vrednost obveznic kdaj je za iste na.i- trole v pokoju. —V Ljubljani je umrl g. Avgust I^avčič, mestni učitelj. --Trst, jan. 1940. Pred kratkim je bila izdana uredba, ki določa razdelitev surovin za izdelovanje mila. Po tej uredbi bodo surovine razdeljene na posamezne panoge industrije mila na sledeč način: industriji mila za pranje je priznanih 80 odstotkov surovin, tvornicam industrijskega mila je odobreno 15 odstotkov in industriji toaletnega mila 5 odstotkov potrebnih surovin. -Meteor ga je oplazil. V bližini Napolija v Italiji je pred kratkim neki kmet delal na polju. Nenadno pa je začutil, da je mimo njega kakor blisk naglo šinil na tla razbeljen predmet in mu ranil obraz. Razbeljeni košček je brez sledu izginil v tleh. Kmet je moral k zdravniku, ki je ugotovil, da je moža poškodoval meteor, ki je zašel iz svetovnega prostora v območje zemlje. — Sv. Lucija. Pred goriškim sodiščem je bil obsojen na 2 leti zapora 27-letni Josip Makuc iz Prapetna, ker je v prepiru udaril Andreja Ozebka iz Šentvid-ske gore s steklenico po glavi in ga tako spravil za 80 dni v bolniško posteljo. —"Santa Gorizia,". "Piccolo" priobčuje pismo nekega goriškega bojevnika na goriškega župana, v katerem podpisnik predlaga, naj g. župan poskrbi, da se Gorici uradno podeli naslov: "Santa Gorizia'" (Santa Gorica). Svoj predlog utemeljuje: Gorica je bila trideset mesecev prizorišče najostrejših bojev. Italijanski vojaki so tu s svojo krvjo pisali zgodovino Italije. Pesnik V. Locchi je mesto takrat krstil s pridevkom "Sveta Gorica je obdana s številnim kraji in višinami, ki se imenujejo po svetnikih: Kalvarija, Sv. Gora, Sv. Valentin, Sv Gabrijel, Sv Katarina, Št. Maver, Sv. Danijel, Sv. Marko, Sv. Mihael, Štan-drež, št. Peter, Sv. Rok, Sv. Tro jica. Zemlja v mestu in v okolici je posvečena, ker je v njej posvečena, ker je v njej počivalo toliko junakov in 70,000 okostij je shranjenih na Oslavju. Zato naj fašistična vlada podeli Gorici pridevek "Sveta,"' kar bo gotovo v veselje vseh meščanov Kaj bo ukrenila vlada, ne vemo. Vendar menimo, da gremo predaleč, ako upravičenost "Svete Gorice" utemeljujemo z okoliškimi imeni, kajti ta naselja in vi šine nosijo svojo označilo po cerkvah, svetih božjih hramih, ki so jih naši pradedje sezidali v čast resničnih svetnikov. — V 76 letu starosti je v Spodnji Idriji umrl znani izdelova telj pečnic Tomaž Carl, v Srednji Kanomlji v 83 letu Marijana Obreskar, v Masorah Neža Lapanje v 71 letu in v Sp. Idriji Janez. Podobnik v 66 letu. Podmelec. Umrla je 80 letna Marjeta Kos, mati g. dekana v Komnu. Bila je blaga, zgledna krščanska žena, rojena na Bu kovem, ki je dolgo vrsto let gospodinjila na s£rmi Podleskovi-ci. —Osek v Vipavski dolini. Po ročil se je Vencelj ičiernič, posestnik in cerkveni ključar v Ga brijah pri Mirnu z Milko Remec iz ugledne hiše v Vitovljah. — Jože Ličen iz Oseka se je poročil z Amalijo Toplikar, hčerko bivšega župana. tisti mehki stol, ki so ga Amerj kanci ustvarili za prežveko^ nje in bi rad kaj čital ali poslu radio, pa me v par minut:"'jro(ia z zmanjka. Potem jo pa vleče® a kar celi dve uri. Pa bi ne bilo to še tako nap«* ampak domačim hodi narobe, kc! v tem času ne slišijo radia, P* m^j naj ga odprejo še tako nagi35,, da bi Moj glas je namreč veliko H sovr; čnejši, ker prihaja skozi dva ^fNe, y gistra: skozi nos in skozi 1 mest Moja žena pravi, da je gr°z"' j divji velika škoda, ker toliko in ta*1 j^j močne sape ne uporabim za ^ dtijav, ko koristno stvar, recimo za ^ bo 2V( bento ali kaj podobnega. littio r Slišal sem tudi od drugih.jnimaj jih tare enaka bolezen. Zdaj P® a^ sj( ne vemo, kaj to pomeni. Ali)' to znamenje, da bomo šli kma proti zapadu in se že zdaj Pr'w jamo na večno spanje, ali je čisto navadna lenoba. „ odi" I P' tek Sttl iti Nno. liani Nekaj podobnega se je g001"" s, tudi v starem kraju, kot se a ^ slišal. Tam je bila pa ženica, * ni smela videti cerkve, da &' len ^ ne bi pričelo dremati. Nava^|hve je vso mašo, posebno pa pri«1* fd't^ prespala. Sama je pripovedo^lkdi la, da ko zagleda zvonik cer^ u AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 27, 1940 3 WINNET0U Po nemttem InrlrmUni K. K»jn vletet ijjj zal®Sa je bila velika, po- torej iskat. . Je v Omaho pa je utegnilo atl ^č tednov, ker je bil Old ;eha"/iJi(iM ' ^ poštev sva prišla le in \az- 1)3 Vv sem se> da pojezdim O^River. to]; r,'i so me pa, da se tam '^''^jo Siouxi rodu Oka-' 1 ^a so belim posebno ne-J°Vai edlar je seveda tudi po-, tort nevarnem ozem- 'ii!lii, a P'S-dlarji so varni pred J ki m jih hranil skozi dolgo dobo! ^^ sebičnežev> nQva banka je 40 let in, ker je on kot posamez nik brez dvoma zbral največ stvari skupaj jn jih shranil v čast in ugled celotnega slovenskega naroda v Ameriki in, ker je že dostavil osem zabojev raznih slovenskih časopisov, revij in drugih zanimivosti v Slovenski narodni muzej in, ker je obljubil javno v časopisih in v pismih podariti temu Muzeju še vso svojo preostalo zbirko narodnega značaja, kar še ima, mu v vse kaj drugega. Nič se ni treba bati, v par letih bo tudi stara banka izplačala dolar za dolar. Pozabimo na stare napake, ki so bile storjene. Storil je sklep, da bo stopil pred narod in govoril toliko časa, da ga prepriča o varnosti slovenske banke. Vsaka skušnja človeka nekaj izuči. Pravi da je'posvetil ves svoj čas slo-i venskima bankama, da zanemar-| j a lastne trgovske interese in de- , , , v ,. . , la nesebično za novo in staro ban- znak hvaležnosti za njegovo ve-j, ,, . . ... , , .. , v ^ , .. .iko. Da je toliko naših slovenskih likodusnost navzoči zastopniki: , ... ... . .... [vlagateljev bilo prizadetih s staro banko, mu je jako hudo pri društev delničarjev in posamezni delničarji iskreno čestitamo k njegovemu 72. rojstnemu dnevu, ki ga praznuje v nedeljo 14. januarja, 1940, in ga ob tej priliki imenujemo MATIJA POGORELCA za PRVEGA ČASTNEGA ČLANA Slovenskega narodnega muzeja v Clevelandu, Ohio, z vsemi pravicami do kakoršnih je kdo upravičen kot posameznik, sedaj ali v bodoče. Sprejeto na redni letni delniški seji^S. N. Doma na St. Clair Ave., dne 12. januarja, 1940. srcu. Zato hoče žrtvovati ves svoj čas, da se to popravi. (Dalje prihodnjič) IZ PRIMORJfl —Grahovo v Baski dolini. Od 6. do 10. decembra nam je naš g. župnik poskrbel za malo duhovno veselje: obhajali smo štiridnevne duhovne vaje. G. dr. Močnik, profesor iz Gorice, nam je v kratkih premišljevanjih povedal dokaj v srce segaj očih besed. Spovednice in obhajilna Predlog je podpiran, da se re-j miza so bile vse ure oblegane; tu-solucijo sprejme, kot je bila pre- di moški so se odzvali pobožno-čitana. Sledi glasovanje. Resolu-| sti v čednem številu. Pevci so cija je sprejeta soglasno od vseh i poskrbeli z zelo lepim in izbra- navzočih. Jos. Terbižan pravi, da smo včeraj slišali poročila direktori-ja. Noben pa ni poročal, zakaj se ni izboljšalo akustike v dvorani, kot je bilo sklenjeno na delniški seji pred letom dni in tudi se ni izboljšalo odra. želi pojasnila. nim petjem za lepši uspeh. Dal Bog, da bi ta pobožnost rodila obilo sadov, zlasti v srcih mladine, ki je te dni pokazala izredno zbranost in resnost. čepovan. Dne 14. decembra je imela Katarina Kofol, vulgo Farberjeva, stara okrog 50 let, iti v Trst k pregledu radi po- Ux°m. šla sva jih'glavar Apačev." Jos. Skuk pravi, da je delni- kojnine, ki bi jo imela prejeti čar Terbižan popolnoma na me- vsled nezgode pri kmečkem de- stu s svojim vprašanjem. Akustika se ni izvedla zato, ker je bilo pri Domu več nujnejših popravil, predvsem furnez, ki je neobhodno potrebno, da je v dobrem stanju za zimo in ki je stal dosti denarja. Glede akustike v avditoriju se je dobilo izvedenca iz Case School of Applied Science Dr. Millerja, ki je točno analiziral naš avditorij in pojasnil vzroke, zakaj se slabo sliši in kako se lahko temu odpomore. lu. Uboga mati je že dlje časa bolehala na živcih. Novica, da mora v Trst, jo je tako močno pretresla, da vso noč pred odhodom ni nič spala. Zjutraj, ko je šla na avtobus, jo je nenadoma prevzela taka zmedenost, da je pri bivši žnideršičevi žagi skočila v globoki tolmun. Njen mož jo je spremljal in šel par korakov za njo. Nesreča se je zgodila pa tako hipno, da ni mogel skočiti za ženo iri zabraniti zmedeue-Direktorij je sklenil, da se aku-|ga dejanja. Tudi na rešitev iz stika završi, ampak financa je divje vode ni mogel misliti. Ko zadržala, da se še ni izvedlo. Čejso prihiteli vaščani, so potegnili se izvede akustiko v avditoriju,j mrtvo nesrečnico iz vode. bo najbrže potem treba dvorano —Ajdovščina. Skozi naš trg prebarvati, da bo harmonično iz- so pričeli graditi novo, široko dr-gledala, ker akustično blago po-j žavno- cesto. Šla bo o šturskega krije nekaj sedanje dekoracije. mosta, ki ga bodo razširili, pre- ko nekdanje barvarnice in se bo zopet priključila stari cesti v bli- Iz Idrijske kotline. Pretekli mesec sta v Sp. Idriji praznova- Fvancoski topničarji, se pripravljajo, da pošljejo "iskrene" pozdrave Nance in tir preko. Ta .155 mm. top so krstili za Rosalie in pravijo, da je prav "brhka dekle," ki pa ni nič kaj naklonjeiui Nemcem. če bi se pa še barvanje izvedlo, bi pa stalo okrog $5,000.00 in tega se ni moglo narediti v minu-Ujnj ajdovskega pokopališča leni letu. V letu 1940 se bo to delom so že pričeli izvršilo, če zbornica ponovno odobri ta predlog. Anton Grdina pravi, da prosi j ja ziat0 poroko Jakob Kogej in za par minut časa in čestita di-i njegova žena Apolonija roj.Tav-ektoriju S. N. Doma ter navzo-jear. Ker zadnji čas obadva obi-čim delničarjem, ki se vsi trudi-i skuje bolezen, jima želimo zdra-mo in delamo za bodočnost. Najvja, da bi večer svojega življe-tak način lahko postanemo vodi- j nja preživljala v miru in zado-telj i vsega slovenstva vj vcj j nosti. — Zadnji čas so se po-Ameriki. Je prav, da se tako | ročili Anton Likar iz Loma v previdno gospodari, da bo DomjSrednji Kanomlji z Julko Kos-enkrat zmožen dati svojim delni- mag jz ycdic v Mrzlem Vrhu^ri carjem tudi kakšne dividend«.; Ledinah, in Franc Vidmar istfftp. Pravi, da tudi on predstavlja na-1 idrije s fcecilijo Petrič iz Gor. rodno ustanovo, 8,000 sloven- k a n o m 1 j e. — V visoki sta-skih vložnikov, ki so pri tem pri-! rosti 94 let je v S p od n j i zadeti. Pravi, da zastopa obe slo-. Kanomlji, po domaČe pri Markov-venski banki, staro in novo v kar cu> umri Jakob Petrič, hišni poje bil poverjen. Pri banki je na-|sestnik. Rodil se je 30. aprila šel. da je 48 društev delničarjev 1846. Bil je najstarejši v fari. in 925 posameznih slovenskih —Strela v zimi. Na Gočah je delničarjev, to je pri novi banki. med dežjem in grmenjem udari-. Pravi, da druge leto se bo letna j ja st(re!a in zažgala pri Kebetu seja banke vršila v Domu. Pra-1 konjski hlev. Zgorelo je mnogo vi, da predstavlja tudi nesrečne. gTme jn tudi lesa. škodo cenijo vložnike stare banke, ki imajo| na; 25,000 lir. Oliver Twist C. Dickens-O. Župančič "In kaj bi to fcoristilo?" je vprašal nesentimentalni gospod Sikes, "Če bi mi ne mogla vtihotapiti pile in dvajset vatlov dobre, čvrste vrvi, bi se prav tako lahko sprehajala petdeset milj daleč, ali pa sploh ne; meni bi oboje enako pomagalo. Daj, pojdi in nikar ne pridigaj tukaj." Dekle se je zakrohotalo, si tesneje omotalo ruto, in korakali so dalje. A Oliver je čutil, kako se ji je roka tresla in ko ji je pri prvi priliki pogledal v obraz, je videl, da je bila bleda ko smrt. Hodili so cele pol ure po skoraj praznih, nesnažnih cestah. Srečevali so kaj malo ljudi in ti so bili videti po svoji vnanjosti istega poklica kakor Sikes sam. Nazadnje so krenili v zelo umazano ov/ko ulico, polno starinar-skih štacun. Pes je stekel naprej, kakor bi vedel, da mu ni treba več stražiti, in se je ustavil pred vrati zaprte in na videz neobljudene trgovine. Hiša je bila prava podrtija. Na vratih je bila nabita deska z napisom "Odda se v najem."' Po vsej priliki je visela tam že nekaj let. "Vse v redu!" je vzkliknil Sikes in se oprezno ozrl naokrog. Nancy se je sklonila pod obok-nice in Oliver je slišal, da je zazvonilo. šli so preko ceste in ostali nekaj trenutkov pod svetilko. Šum se je oglasil, kakor da se odpira okno, in hitro za tem so se vrata nalahno odprla. Gospod Sikes je prijel meni nič tebi nič preplašenega dečka za vrat, in brž so bili vsi trije v hiši. V veži je bila tema kakor v rogu. Počakali so, da je oseba, ki jim je odprla, vrata zaklenila in zapahnila. "Je kdo tukaj ?" je vprašal Si-' kes. "Ne!" je odovoril glas. Kakor so je Oliveru zdelQ, ga je že prej slišal. "Je starec tu?" je vprašal tolovaj. "Je," je odgovoril glas. "Ampak presneto je klapast. Pa vas ne bo vesel ? O, kaj še!" Glas in slog tega odgovora se je zdel Olivercvim ušesom znan; toda v temi ni bilo moči razločiti niti obrisov govoreče osebe. "Luč nam daj," je rekel Sikes, "če ne, si polomimo vratove. Če stopi kateri na psa, naj pazi na noge, to vam svetujem." "Postojte malo, pa vam jo prinesem," je odgovoril glas. Slišati je bilo, kako se koraki oddaljujejo; in minuto na to se je pokazala pdstava Mistra Johna Dawkinsa, tudi Zviti Lisjak imenovanega. V desnici je držal lojeno svečo, vtaknjeno v preklano palico. Mladi gospod ni dal Oliveru drugega znamenja, da ga je spoznal, samo porogljivo se mu je Za dober premog pokličite MAR-KET COAL CO. ENDICOTT 1588 1261 Marquette Rd. BRAZIS TAILORS vam nudi najnovejše v izgotovljenih OBLEKAH IN POVRŠNIKIH vse! volna $16-50 in več Narejene po meri; mnogo vzorcev $22.50 in več Naročite sedaj za veliko noč 6113 St. Clair Ave. HKHKHiKHKHiKMKH Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 zarežal. Nato se je obrnil od njega in pomignil prišlecem, naj gredo za njim po stopnicah, ki so držale navzdol. Prekoračili so prazno kuhinjo, in ko so se odprla vrata v nizko, zatohlo sobo, vzidano v nekako zadnje dvorišče, jih je sprejel hrupen smeh. "O, barokica moja, barokica moja!" je zavpil gospodič Korle Bates, ki je bil iztresal tisti smeh iz svojega meha. "Prišel je, o, jojhata, prišel je! O, Fagin, poglejte ga, Fagin, poglejte ga no! Ne morem več; to je pa že tako lepa komedija; ne morem več. Primi me kdo, da se izkrohočem." V tem nepremaljivem ki pen ju dobre volje je legel Korle Bates po dolgem na tla in v razposajenosti pet minut krčevito brcal. Nato je poskočil na noge, vzel Lisjaku preklano palico iz roke, šel proti Oliveru in ga od vseh strani ogledoval. Žid si je snel nočno čepico in se pred zbeganim dečkom venomer globko prjkla njal. Lisjak pa, ki je bil resnejše narave in se je le poredkoma spuščal v burke, kadar je imel opravkov, je z veliko marljivostjo preiskoval Oliverove žepe. "Polejte no to perje, Fagin, je dejal Korle in se z lučjo tako približal Oliverovi novi jaijki, da bi se bila skoraj vnela. "Fina roba, najfinejša. Pa ta gizdavi kroj! Ampak — kaj takega! Pa še bukve povrhu — od pete do vrha pravi gospod, Fagin!" "Jako mi je drago, da vas vidim tako zdravega, prijatelj," se je klanjal Žid z igrano vdanostjo. "Lisjak vam bo dal drugo obleko, dragi moj, da si te pražnje ne pokvarite. Zakaj pa niste pisali, dragi moj, da pridete? Pripravili bi bili za večerjo kaj gorkega." Temu se je Mister Bates znova na vse grlo zakrohotal, tako da se je tudi Faginu obraz razlezel in se je celo Lisjak na-smehljal. Ker je pa Zvitež prav ta hip potegnil iz Olivero vega žepa petfuntski bankovec, je dvomljivo, ali ga je razveselila židana volja njegovega druga ali ta najdba. "Oho, kaj je to?" je vprašal Sikes ter pristopil k Židu, ki je že prijel za bankovec. "To je moje, Fagin." "Ne, ne, dragi moj," je rekel Žid. "Moje, Bili, moje. Vi si vzemite bukve." "Ce to ni moje," je rekel Bili Sikes in se z odločnim obrazom pokril, "se pravi: moje in Nan-cyno„ pa spravim fanta spet nazaj." Žid se je zdrznil. Oliver se je tudi zdrznil, a iz čisto drugega vzroka, zakaj nadejal se je, da se bo končal prepir s tem, da ga bodo res spravili nazaj. "Slišiš, daj sem, boš?" je dejal Sikes. "To ni pošteno, Bili — kaj ne, da ni pošteno, Nancy?" je dejal Žid. "Pošteno ali nepošteno," je odgovoril Sikes, "sem daj, ti pravim! Ali misliš, da nimava Nancy in jaz s svojim dragim časom kam? Da ga bova tratila s prežanjem in zalezovanjem vsakega pobalina, ki so ti ga ugrabili? Sem daj tisto, ti skoporito staro ogrodje; sem!" Pri tem blagem ogovoru je izpulil gospod Sikes Zidu bankovec iz roke, ga prepognil na drobno, zroč starcu hladnokrvno v obraz, ter si ga zavezal v ovratnico. "To je za najin trud," je rekel Sikes, "in še pol premalo, prav za prav. Bukve pa si obdrži, če te veseli branje. Oe ne, jih pa prodaj." AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 27, 1040 _ "Prav lepe so," je rekel Korle Bates in se delal s čudnim zmrdovanjem, kakor bi čital e-no tistih knjig, "krasno pisanje, kaj ne, Oliver?" Iti ko je videl, kako obupano gleda Oliver svoje mučitelje, je bruhnil znova v smeh, še hujši kakor prej. Ta dečko je imel posebno živ čut za komiko: "To so knjige starega gospoda," je rekel Oliver in lomil roke, "dobrega, prijaznega starega gospoda, ki me je vzel k sebi v hišo in mi stregel, ko bi bil kmalu umrl od vročice. O, za božjo voljo, pošljite mu jih nazaj — pošljite mu knjige in denar! Mene obdržite tukaj vse žive dni, le to, prosim, prosim, mu vrnite. Mislil bo, da sem ga okradel. In ^stara gospa in vsi, ki so bili tako prijazni z menoj, vsi bodo mislili, da sem tat. Usmilite se me in pošljite mu to." Ob teh besedah, izgovorjenih z vsem izrazom silne bolečine, se je spustil Oliver pred Židom na kolena in brezupno vil roke. "Fant ima prav," je pripomnil Fagin, se potuhnjeno ozrl in strnil košate obrvi v klop-čič. "Imaš prav, Oliver, prav imaš. Res bodo mislili, da si tat. Ha! Ha!" se je zahahljal Žid in si mel roke. "Mi sami si ne bi bili mogli izbrati ugodnejšega trenutka." "Seveda ne," je odgovoril Sikes, "to sem spoznal takoj, ko sem ga zagledal na Clerenwel-lu s knjigami pod pazduho. Vse je v najlepšem redu. Ti ljudje so mehkosrčni pobožnjaki, sicer ga ne bi bili vzeli k sebi. Poizvedovali pa tudi ne bodo za njim, da ne bi morali pred sodišče in se mu ne bi še kaj hujšega pripetilo. Precej na varnem je." Oliver je med temi besedami kako r zmeden pogledoval od enega do drugega in ni mogel doumeti, kaj se godi. Ko pa je Bili Sikes končal, je skočil nenadoma na noge, planil iz sobe in klical na pomaganje, da je odmevalo po vsej pusti stari hiši. "Pridrži psa, Bili," je vzkliknila Nancy, skočila k vratom in jih zaprla neposredno za Židom in njegovima varovancema, ki so stekli za dečkom, "pridrži psa, na kosce ga bo raztrgal." "Prav mu bo!" je zavpil Sikes in se skušal izviti dekletu iz rok. "Spusti me, če ne, ti Jugoslovanski kralj Peter //, bi o sortna n) t'ft ti l> n i Državni podtajnik Welles, ki je na, potu v Evropo, da prouči položaj. V dolžnost si štejemo, da se tem potom lepše zahvalimo vsem našim prijateljem in cem za obisk ob otvoritvi naših novih prostor1 čete gostilne na 7114 St. Clair Ave., ki se je vršila23' njo soboto 17. februarja. Nismo si pričakovali5 ko velike udeležbe kakor je bila, da so bili pros'c' še premajhni. Zahvalimo se vsem za krasne c^ M lice, ki so okrasile našo gostilno, da smo bili pr% nečeni. Hvala vsem skupaj. I troi 801 Vze; kat Nai Pro I h sta \ lor Hvala vsem delavcem in delavkam, ki sosjj stV( gli in nam pripomogli na en ali drugi način. _ sebno hvala Frank Virantu za vse, ki je za mize in stole. Hvala Louis Pečenkotu in nje^ vi soprogi, ki sta skrbela za opravo in njih tudi Joe Mršek, kontraktor. Hvala kuharju J L, Barela in Mrs. Klemenčič za tako izvrstna jed' dj katera so vsi naši gostje lepo pohvalili. Hvala Jj ^ kovičevemu orkestru, ki je tako veselo igral va'c 1(1 in polke, da se je vse vrtelo. Hvala še enkrat vs£^ jj skupaj za vso naklonjenost in darila. Ostali ^ boste V lepem spominu dokler bomo živeli i" priliki vam bomo tudi mi povrnili. FRANK in ROZI MIHčIč 7114 St. Clair Ave. MIHČIČ CAFE Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago St., Joliet, Illinois POSLUJE ŽE 46. LETO Ustanovljena 2. aprila 1394, inkorporirana 12. januarja 1898 v dr Ž® Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA OKROG $5,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80% {?. S. K. Jednota lina nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelka. Dva čistokrvna arabska dirkača-dvojčka, rojena na Kelloggovi farmi v Pomona, Cal. Kot vidite, so jima dali za prvo obletnico ovseno potica, v kateri je bila po ena sveča. Thomas Sloane posluša prvi gramofon, ki ga je izumil njegov stari oče Thomas A. Edison. skupno število krajevnih društev 185 v Clevelandu, Ohio je 15 naših krajevnih društev. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega obstanka nad $7,000,000 Geslo k. s. k. jednote je: "vse za vero, dom m naboD^ ^ Ce se hočert zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podpo' j organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenskl Katoliški Jednoti, w . se lahko zavaruješ za smrtnine. razne poškodbe, operacije, proti » iezni in onemoglosti. K. s. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane ln članice od ^ do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruje« lahko od $250 do $5000 posmrtnine. f v Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo J0 razredu "A'' ali "B." Mesefinl prispevek v mladinski oddelek Je 0i nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane s^a a asi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti o« zavarovanega v razredu "A" so plača do $450.00 in zavarovanega .j razredu "B" se plača do $1000 posrra-taine. Otroka se lahko c ^ zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svoto izplačan gotovini. BOLNIŠKA PODPORA: n» Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali *5 °° teaen. Asesment primerna nizek. .0. k. s. k. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zava vanJa. jIti) Člani ln članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajoč" rtzervo izplačano v gotovini. ses- Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnib mentov. \r Jednota Ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote, »" >iaja enkrat na teden v slovenskem ln angleškem Jeziku ln kat dobiva vsak član in članica. pr' Vsak Slovenec ln Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a> 9,| K. S. K. Jednoti. kot pravi materi vdov in sirot. Ce še nisi član jn članica te mogočne ln bogate podporne organizacije, potrudi pristopi takol. bit' V vsak', slovenski naselbini v Združenih državah bi mora:io društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli že nimate o^io-spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, u vite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. — j0giP daljna pojasnila lri navodila pišite na glavnega tajnika: ZALAR, 351 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. zornost družbe drugam, se je ukrenil k Oliveru. "Tak pobegniti si hotel, dragi moj, ne?" je dejal Žid ter prijel grčavko, ki .je slonela v kotu poleg ognjišča, "e?" Oliver ni odgovoril. Opazoval je Židovo gibanje in gosto dihal. "Si hotel najti pomoči? Poklicati policijo, ali ne?" se je rogal Žid in zgrabil .dečka za roko. "Tega te bomo že odvadili, gospodine mladi!" Žid je zadal z grčavko težek udarec Oliveru po plečih, že je zamahnil vdrugo, kar se požene dekle proti njemu, mu iztrga palico iz roke in jo zaluča s tako silo v ogenj, da se je razpršila žerjavica po sobi. "Jaz kaj takega ne bom gledala, Fagin!" je zavpilo dekle. "Fanta imate, kaj hočete še? Pustite ga na miru — pustita ga na miru, če ne, vama bom dala tak spomin, da bom morala na vešala, preden mi bo doba." Pri tej pretnji je udarilo dekle z nogo krepko ob tla, s stisnjenimi ustnicami, dvignjenimi pestmi je gledalo z licem, bledim od silne togote, zdaj Ži- da, zdaj drugega lopova. "Ej, Nancy," jo je miril Žid po premoru, v katerem sta se on in Sikes vsa zavzeta spogledala, "nocoj se pa*izkazujete bolj ko kedaj. Ha, ha! Ljuba moja, prekrasno igrate!" "Tako?" je reklo dekle. "Pazite, da vam še lepše ne zaigram! Vam se bo najbolj ute-palo, Fagin; zato vam pravim, dokler je še čas, da se me varujte!" V besni ženski, posebno ka- dar se pridruži silni strast^ še divje drastilo sti in brezupa, je nekaj, upa malokateri mož dražit'-! je izprevidel, da ne doseže! česar, če bi se še nadalje kakor da ne verjame v 0(1 tosrčnost Nancyne jeze. N( te se je nekaj korakov in pogledal Sikesa na pol seče, na pol plaho, češ: t® sedaj najpripravnejša da nadaljuješ pogovor. Dalje prihodnjič raztreskam glavo ob zidu." "Nič ne maram, Bili, nič ne maram!" je vreščalo dekle v silni borbi z možem. "Pes ne bo raztrgal otroka, prej moraš mene ubiti." "To se bo kaj hitro zgodilo, če me ne izpustiš," je rekel Sikes in besno zaškripal z zobmi. Razbojnik je pahnil dekle od sebe v nasprotni kot sobe prav, ko so se vrnili Žid in dečka ter privlekli Olivera s seboj. "Kaj se je zgodilo?" je vprašal Fagin in se ozrl po sobi. "Dekle je znorelo, se mi zdi," je odgovoril Sikes srdito. "Ne, ni znorelo," je rekla Nancy bleda in upehana od borbe, "ni, Fagin, ne: nikar ne mislite." "Potem pa mirujte! Ali boste?" je dejal Žid z grozečim pogledom. "Ne, ne bom, ne," je odgovorila Nancy zelo glasno. "Ha, kaj si pa mislite?" Fagin je poznal dovolj dobro šege in navade te posebne vrste ženstva, v katero je štela Nancy, zato je začutil, da bi zdaj ne bilo zdravo, razgovor nadaljevati. Da bi obrnil po-