DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	Izhaja svako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 48.	Sreda, 15. junija 1932.	Leto Vil.
Decentralizacija delavskega zavarovanja
Nameni, ki vzbujajo pomisleke.
Na plenarni seji trgovske, obrtne in industrijske zbornice je govoril podpredsednik zbornice Engelbert Franchetti o decentralizaciji delavskega zavarovanja. Njegov predlog gre za tem,, da se osnuje delavsko zavarovanje po banovinah po načelih stvarne in teritorijalne avtonomije. Govornik pravi, da ni nikogar, med obrtniki pri nas, ki bi, kljub težkim bremenom, bil za demontažo zavarovanja. Decentralizirano zavarovanje pa bi bilo enostavnejše in gibčneje ter bi se lažje prilagodilo potrebam zavarovanja in željam: interesentov. Decentralizirano zavarovanje bi zbudilo tudi več zanimanja med interesenti. Lokalnim, faktorjem je treba prepustiti pri socijalnem zavarovanju najširšo pravico samood-ločevanja v vsem, o prispevkih in njih porabi. Prav sedaj je ugodna Prilika za te reforme.
V	tem smislu je bil stavljen predlog.
O zadevi smo že večkrat razpravljali. Poudarimo le, da se je do zadnjega časa vodila borba predvsem za demontažo socijalnega zavarovanja. To so zlasti naglašali industrij-ci. Ce poje danes druga struna, je vzrok temu kriza, nezaposlenost in socijalna beda. Iz strahu pred razmerami so podjetniki v splošnem obrnili svojo ost proti centralizaciji. S tem' ne mislimo sicer govornika o tej zadevi, ki se že desetletja bori za zavarovanje obrtnikov.
Načelno mi ne moremo biti za decentralizacijo, oziroma ustanavljanje manjših in večjih socijalnih zavarovanj. Socijalno zavarovanje je zgrajeno na medsebojnosti in čim širša je ta medsebojnost, to je, čim širši je teritorij poslovanja, tem si-gurnejši je uspeh in manjši riziko. Decentralizacija zavarovanja bi bila greh nad delavstvom, ker bi potem zavarovanje ne bilo več enotno. Lokalni faktorji bi izpreminjali zavarovanje po svojih podjetniških ali ce-
lo	političnih vidikih. Delavstvo zahteva sploh unifikacijo vsega socijalnega zavarovanja. Središče zavarovanja bi morala biti ustanova, ki bi usmerjala vsa obstoječa zavarovanja k izpopolnitvi po enem načelu
najpopolneje zavarovanje za vse in na podlagi najširšega medsebojnega jamstva. To je, socijalno zavarovanje mora biti ena sama celota, da ima možnost vršiti svoje naloge in opravljati svojo upravo smotreno.
Decentralizacija v takem: smislu torej za delavstvo ni priporočljiva.
Resnica je sicer, da ima vsaka ustanova napake. V socijalnem zavarovanju so eventuelne napake bolj vidne in občutljive, ker zadevajo delavce, nameščence, bolnike in njih svojce. Med temi napakami je morda ena, ki je važna. Tu se pa tiče Predvsem uprave. Uprava, občevanje s strankami in reševanje zavarovalnih zadev, to bi bilo potrebno decentralizirati. Vsako samoupravno telo naj bi imelo pravico reševati zavarovalne zadeve avtonomno, ne da bi se s tem prekinila gospodarska stran in ne da bi se avtonomna Uprava odtegnila cenzuri in nadzoru centralnega zavoda. Decentralizacija v temi smislu bi bila potrebna Zato, da zavarovanci in podjetniki Čimpreje pridejo do svojih pravic.
Stvarna in upravna decentralizacija pa, kakor jo predlaga navedena resolucija, bi uvajala v državi nove diferencijacije v zavarovanju in znatno povečala riziko zavarovanja sploh.
Demokracija edini izhod.
ieSki državnik odločno odklanja vsakdo diktaturo In
faSizem.
Čehoslovaški ministrski predsednik Udržal je v daljšem: govoru pojasnjeval domači politični položaj in splošne razmere. Ob koncu svojega govora je poudaril:
Prepričan šem, da se bo ravno sedaj v teh kritičnih časih demokracija s svojo latentno (počivajočo), neizčrpano silo obnesla. Demokracija mora ravno v teh težkih časih dokazati, da je v stanu na zadovoljiv in pravičen način rešiti vsa pereča vprašanja. Demokracija se nahaja šele v razvoju, posebno v naši mladi državi, ki se resno trudi, da povsod zamenja slabejše z boljšim in poštenim skupnim: delom.
Ponosni smemo biti, da vladamo po teh načelih, da imamo parlament, ki hoče delati. Stremljenje po visoki kulturni stopnji mora biti prva naloga vsake stranke. Demokracija pa, ki naj bo danes za vladanje sposobna, mora imeti pogum, da narodu pove vedno resnico in stremeti po splošnem blagostanju države in naroda. Demokracija torej ne smie v imenu slabo umevane svobode postati eldorado zapeljivcev, ki izrabljajo volilee v svoj prid.
To so besede čehoslovaškega meščanskega predsednika vlade.
Polititna interpelacija v narodni skupščini.
Posl. Nikič o Marinkovičevih izjavah
O izjavah dr. Voje Marinkoviča in Juraja Demetroviča smo že poročali. V narodni skupščini je ,pa dr. Nikola Nikič stavil interpelacijo na predsednika vlade zaradi govorov obeh ministrov na ustanovnem občnem zboru strankarske organizacije v Nišu. Ob tej priliki je dr. Marinkovič rekel, da v našem javnem življenju še obstoja vprašanje: ali hočemo edinstvo naroda ali federacijo ali separatizem. To prvo temeljno vprašanje se mora najprej odstaviti z dnevnega reda. Narod mora biti pozvan, da enkrat pošteno glasuje o tem vprašanju1. Demetro-
vič pa je v svojem govoru rekel, da je razpravljanje o gospodarskih vprašanjih danes mnogo važneje in da je razgovor o tem!, kakšna naj bo država, ali hočemo unitarizem, ali federacijo, samo izgubljanje časa. Kdor to vprašanje danes vmešava v javno življenje, ni prijatelj naroda.
Interpelanti žele odgovor predsednika vlade v tem zmiLslu, da pove, kakšno je stališče cele vlade v tem vprašanju in če morejo obenem sedeti v vladi ministri, ki se ne ujemajo v mnenju glede teh važnih vprašanj.
Angleški predlogi za lausansko konferenco
Konferenčna natezanja.
Lausanska konferenca, ki se je že ponovno odgodila, tudi še sedaj ne bo dovedla do pomembnejših sklepov. Predvsem bo na konferenci merodajno stališče Zedinjenih držav. Po Macdonaldovem mlnenju naj bi se na konferenci obravnavali vsi najvažneji problemi, kakor reparacije, razorožitev, podunavski pro-
blem in svetovna gospodarska kriza. Glede reparacij1 predlaga Anglija zaenkrat naslednjo rešitev: 1. za reparacije se dovoli daljši moratorij s pripombo, da se črtajo, če črtajo Zedinjene države vojne dolgove: 2. reparacije naj se plačajo z, mobiliziranimi obligacijami nemških državnih železnic.
V Rumunijji bodo tudi volili.
Vlada je imenovala v vseh okrajih nove prefekte. Predsednik vlade Vajda je poudaril, da hoče zagotoviti svobodne volitve. Po časopisnih vesteh bodo volitve v poslansko
Volitve se vrše 17. in 20. julija.
zbornico dne 17. in v sena.t dne 20. julija. Stranke bodo šle v volitve kartelirane in se že pogajajo za skupne nastope.
Fašizem odlaša s starostnim zavarovanjem
Govorimo o starostnem zavarovanju, da bodo mislili, da smo zanj.
Na seji fašističnega korporacijskega sveta v Rimu so razpravljali o uvedbi splošnega nezgodnega zavarovanja. Korporacijski minister je rekel, da naj svet sklene, da je zavarovanje potrebno, kdaj' in kako se revizija zakona izvede, bo pa že vlada odločila, kad!ar bodo to dopuščale gospodarske razmere. Svet je
pridno razpravljal. Posvetoval se je, ali se naj daje renta v denarju ali v blagu, ali naj bo spojeno z ostalim socialnim zavarovanjem ali ne. Zedinili so se na seji sveta o tem', da je zavarovanje potrebno, dd pa gospodarske razmere ne dopuščajo uvedbe, ali kvečjemu v okviru sedanjih prispevkov.
Seja senata in odstop dveh senatorjev. V pondeljek se je vršila seja senata v Beogradu. Na seji se je razpravljalo večinoma o tekočih formalnih zadevah. Ostavko na senatorski mandat sta podala Vlado Mitrovič, rektor beograjskega vseučilišča, in Miljutin Petrovič, ki je bil imenovan za župana v Beogradu.
Indijski nacionalistični revolucio-narec Gandhi bo moral v pregnanstvo na otoke Andaman. Indijske ječe so namreč prenapolnjene, zato bodo Gandhija in nekaj tisoč njegovih pristašev poslali v pregnanstvo. Pregnanci ne bodo smeli vzeti svojih žen in rodbin s seboj. — Svoboda!
Mihevc Nace:
Krivdo ima stroj . . .
Ves civilizirani svet tlači gospodarska kriza v obsegu, ki si ga prej nismo mogli nikdar niti misliti. Zdi se, kakor bi morali kulturno najbolj razviti narodi gospodarsko krizo najbolj občutiti. Sramotilno za družbo je skoraj, če trdimo, da mora danes človeštvo, ki je s pomočjo ogromnega tehničnega napredka postavilo gospodarsko in družabno življenje na nove temelje, trpeti zaradi bančnega sistema, ki ga smatrajo celo duševni prvaki današnje propadajoče generacije kot predpogoj in začetek boljših in lepših časov.
Zaradi krize propada ogromno število ljudi v mizerijo in izgublja vsakršno možnost gospodarske in moralne opore ter se potaplja v sivi masi »lumpenproletariata«. Meščanske srednje kaste, uradniki in nameščenci. ki so se prej družabno dvigali visoko nad industrijskim in drugim: delavstvom1, se počutijo naenkrat v negotovosti; vidijo, kako se bliža propad, pa začenjajo polagoma uvidevati, da tudi sami niso nič drugega kakor le delavci, ki jim reže krulf negotova usoda. Pripadnost med delavske vrste namreč ni odvisna od tega, pod kakšnim naslovom se prejema plačilo za izvršeno delo ali kakšne vrste je delo, marveč le od tega, če je kdo primoran dati svojo delovno silo komu drugemu na razpolago proti plačilu ali pa ne. To zadostuje. In vsak prejemnik mezde ali plače je delavec, oziroma nameščenec, kar običajno označuje danes beseda proletarec.
Zlasti srednje meščanske kaste, ki so enako prizadete po krizi, so tiste, ki iščejo krivdo krize v napačnih izvirih in menijo, da so krivdo že odkrili. Vsak gospodarski in politični šarlatan najde v tej dobi nejasnosti pojmov lahko tudi svoje učence. To dokazuje pojav narodnih socialistov v Nemčiji in drugod.
Ni torej nič čudnega, če se v teh razmerah pojavlja misel, da bi se z uvedbo produkcijskih metod pred pol stoletjem ozdravilo družbo, če bi zopet uvedli primitivno ročno delo in izločili vse tehnične iznajdbe in izume ter uredili prastaro harmonično skupno življenje, da bi s tem1 prišli zlati časi. Utopistični načrti angleških strojnih rušilcev se danes pojavljajo v stoterih različnih var i jan-tah v možganih mnogih ljudi. Zlasti žrtve prenagljene in breznačrtne racionalizacije, nezaposleni, so prepo-gostoma mnenja, da je današnje krize kriva spontana velika mehanizacija delovnega procesa. Prav tako, kakor pred sto leti, se mnogimi zdi, da je stroj zavratni ropar, ki je kriv, da so prišli delavci in nameščenci pri civiliziranih narodih ob delo in kruh. Zopet, kakor pred sto leti, žive ti ljudje v nadi, da bo rokodelstvo upropastilo te stroje — roparje. Ravna črta vodi od angleških strojnih rušilcev, sestradanih tkalcev preko orjaških gorovij po vsem svetu v letih 1929 do 1932.
Tako pojmovanje gospodarske krize ima svoje vzroke v nevednosti in nepoznanju gospodarskega razvoja. Kljub petdesetletnemu delovanju delavskega gibanja, kljub zaporednim volilnim' borbam in razlaganju tega procesa po socialističnem gibanju, še vedno manjka množicam jasen pogled v labirint gospodarske »umetnosti«. In to je seveda le prav vsem: onimi, ki imajo interes na tem, da prevale jezo prevaranega ljudstva na stroje, češ, da so ti krivi njih bede. Le nekaj je res; to namreč, da
Zbor delavskih zadružnih organizacij v
Jugoslaviji.
Lep napredek delavskih zadrug. — Razmah v izvenslovenskih krajih.
(Konec.)
Potem je tajnik omenjal delovanje zveze v davčnih, zakonskih in pravnih vprašanjih ter v splošnem njenem delokrogu.
Podal je tudi malo skico o napredovanju zadrug v letih 1929 in 1930:
	1929	1930
število članov	24.071	25.313
	Din	Din-
prodano blago	58,268.000	59,067.000
vplačani deleži	4,826.000	5,067.000
posojila članom	6,515.000	8,927.000
hranilne vloge	21,281.000	24,598.000
skladi	2,602.000	2,893.000
denarni promet	426,000.000	356,600.000
nameščenci	447	446
Napredek je torej splošen, dasi moramo reči, da je bilo leto 1930 še nekako pričetek krize.
Končno se j.e spominjal še umrlih so-f delavcev Zveze:
dr. Danila Majarona iz Ljubljane, ss. Franca Rinalda iz Trbovelj, Martina Mar-čiča z Jesenic, Franca Roberja st. iz Slov. Bistrice, Lovra Gabrška in Jakoba Goljar-ja iz Ljubljane in Josipa Ozmeca iz Maribora. Tudi v tujini smo izgubili nekaj znancev, zlasti s. Ferdinanda Jiraska, predsednika Osr. zveze čsl. zadrug v Pragi, dalje znanega zadružnega teoretika Charlesa Gi-dea in pa s. Alberta Thomasa.
Po predložitvi računskega zaključka za 1. 1931, proračuna za leto 1932 in poročilu nadzorstva so bila vsa poročila soglasno sprejeta.
Nato so se vršile nadomestne volitve v načelstvo in nadzorstvo. Izvoljeni so bili v načelstvo sledeči sodrugi: za predsednika Melhijor Čobal, ravnatelj Splošnega konzumnega društva »Posavje«, r. z. z o. z. v Zagorju ob Savi in predsednik Delavske zbornice v Ljubljani, za podpredsednika France Kobler, ravnatelj Konzumnega društva za Slovenijo v Ljubljani, za odbornike: Cvetko Kristan, nameščenec Sploš-i ne gospodarske in konzumne zadruge za Gorenjsko na Jesencah, Jakob Klenovšek, predsednik Stavbne konzumne in gostilniške zadruge »Delavski dom« v Trbovljah in Ivan
Čolnar, član načelstva Produktivne zadruge ljubljanskih mizarjev na Glincah pri Ljubljani. V nadzorstvu pa so sledeči sodTugi: predsednik Mirko Cvrtila, ravnatelj Prve radničke pekarne itd. v Zagrebu, Filip Urat-nik, glavni tajnik Delavske zbornice v Ljubljani, Karl Malovrh, ravnatelj Konzumnega društva rudarjev v Hrastniku, Rupert Ingolič, načelnik Hranilnega in posojilnega društva delavcev v Mariboru, Anton Zugwitz, predsednik Splošne hranilnice in posojilnice za Jesenice in okolico na Jesenicah, Stje-pan Bogič, nameščenec OUZD v Zagrebu in Uroš Pravica, nameščenec Centralnega sekr. delavskih zbornic v Beogradu.
H koncu je predaval s. Filip Uratnik, gl. tajnik Delavske zbornice v Ljubljani, o svetovni gospodarski krizi, nje vzrokih in možnostih nje rešitve. Zelo zanimivo predavanje je bilo prepovezano, da bi mogli v okvirju tega poročila navesti vse značilne konstatacije, ki jih je navedel. Obširno je govoril o dveh sporednih krizah, ki nas tepeta: o strukturni in o ciklični (konjunk-turni) krizi. Vzroki za prvo so nadproduk-cija, kreditno gospodarstvo in posledice svetovne vojne, reparacije in drugi politični dolgovi. To bo pač treba rešiti s prilagoditvijo novim pogojem ter z medsebojno popustljivostjo v oziru političnih dolgov, ki tepejo ves svet. Te krize morda še več desetletij ne bo konec. Druga krožna, ciklična ali konjunkturna kriza pa nastopa v periodičnih razdobjih in ji je vzrok gospodarsko valovanje, ki sledi prosperitet-nim letom1, ki dovedejo zaradi prevelikega razmaha produkcije v teh letih do avtomatične krize, ki se potem pravzaprav sama od sebe spet ozdravi. Te krize bo pa konec že v najkrajšem času in- bo dovedel vsaj ta konec do delnega olajšanja krize.
K temu predavanju se je razvila debata, ki so se je udeležili ss. Jova Jakšič iz Sarajeva, Cvetko Kristan, in Viktor Grčar iz Maribora.
Okrog 12. ure opoldne je bil lepo uspeli občni zbor, ki bo gotovo dovedel do razmaha delavskega zadružništva, ki s konstruktivnim gospodarskim delom lajša težki položaj delavstva, zaključen.
je prenagljena racionalizacija deloma kriva današnji bedi, ker se ni sporedno poskrbelo za protiukrepe. Ni se krajšalo delovnega časa in organiziralo konzuma. To se pa ni zgodilo zaraditega, ker se je racionalizacija izvajala le v svrho povečanja profita, niti ne v svrho boljših izdelkov ali celo v svrho njih pocenitve. Krivda torej ni v preprostejši mehanični izdelavi blaga, pač pa v okoliščini, da prihaja mehanizirano izdelovanje produktov v prid le lastnikom strojev in tovarn. Ves dobiček se steka v njih žepe, množice pa prejemajo vedno manj in vedno manj ljudi je zaposlenih. Krivci krize, zlasti socialne, niso torej stroji, mrtvi stroji, ampak družabni gospodarski sistem:, ki dopušča, da se ob dobri konjunkturi gromadijo ogromni dobički, ob zastoju konjunkture pa isti sistem pušča delavstvo, da strada, čeprav so se nagromadili dobički in blago.
Izprememba tega gospodarskega sistema se ne da doseči od danes do jutri. O tem smo prepričani vsi. Vsekakor pa moramo vedno in povsod poudarjati, da današnje gospodarske bede ni kriv tehnični napredek in niti ne zvišanje produkcije, pač pa brez-načrtno izdelovanje in dejstvo, da se nahajajo vsa delovna sredstva v rokah družabne plasti, ki nima pred očmi splošnosti, ampak le svoj dobiček. Ta sistem je potreben korekture. temeljite korekture v prid splošnosti, to je v prid socialne eksistence množic, ki ustvarjajo dobra dejansko le za človeško družbo.
Življenje človeštva se mora organizirati po načrtu, tako tudi njega gospodarstvo. Brez teh predpogojev ne more biti — reda v gospodarskem življenju.
Hindenburg
Zakaj je kancler Briining odstopil in
stični
Nemški kancler je predložil Hindenburgu naredbo glede naseljevanja nezaposlenih v vzhodni Prusiji, kjer bi pokupil večje komplekse zemlje. Med poročanjem! ga vpraša Hindenburg:
»Meni so povedali, da je naredba boljševiški naselitveni načrt. Kako je s to stvarjo?«
Briining je vprašanje nalašč preslišal.
Ko je kancler govoril o finančnih zadevah, ga prekine Hindenburg:
»Tudi finančna vprašanja obravnavate? Zdi se mi, da organizirate samo boljševizem.«
Briining je tudi to pripombo prezrl.
Nato preseneti Hindenburg kanclerja z naslednjimi besedami:
»Torej moj ljubi gospod državni kancler, tako nikakor ne more iti
Angelo Cerkvenik:
ROSA. 38
(Povest.)
—Čeprav, Tanja, čeprav je vse do pičice tako, kakor si mi povedala, vendarle si dobra in plemenita. Naposled je vendarle moral vedeti, da si omožena!
— In jaz. Rosa? Ali nisem morala jaz vedeti, da ima Bojo* lepo, plemenito ženo?
— Pri nas je stvar docela drugačna. Ti si imela prva pravico, Tanja. Naključje, nemilostno in usodno, je naneslo, da sva se spoznala. Mo-rala bi bila tedaj misliti, pa sem se udala zgolj čuvstvovanju. Bila sem že zrela ženska, ti otrok ...
— Saj imaš samo tri, štiri leta več nego jaz.
— Res je, a jaz sem bila že ob rojstvu zrelejša. Bila sem vedno težka, resna stvar. Vsi, ki me poznajo, to vedo. Jaz sem celo slutila, da te bo še videl; dobro sem vedela, da je objemal mojo sliko in mislil na — Tanjo! Dobro sem vedela, da ni niti za kratek hip pozabil na svojo Tanjo: zato bi bila morala biti močna, a ljubezen je premagala razum ...
in Briining.
kako? — Intrige kamarile. Militari-duh.
dalje. Boljševiških mezdnih zakonov in boljševiških naselbin ne smemo delati. Oba strokovničarja morata iz vlade.«
Briining je bil presenečen in Hindenburg dostavi:
»S tem mislim Vas in Stegerwal-da. Seveda morete vi v kaki drugi vladi ostati zunanji minister.«
Na to ga ostro zavrne kancler:
»Hvala Vam, gospod generalfeld-maršal. Z zlomljenim hrbtiščem- ne ostanem minister.«
Hindenburg je še skušal govoriti z njim kot častnikom ; Briining .pa je ,rekel;, da to ni častna zadeva, je resna stvar in razvoj je že naprej. Ni več moja naloga, da Va.s poučim o posledicah Vašega ravnanja, ker so Vas drugi poučili.
In odšel je.
Tanja jo je objela in poljubljala, samo poljubljala. Rosa je vedela, da sta si postali dosmrtni sestri, ljubeči se prijateljici.
Boju se je telesna moč hitro vračala. Vendar je njegovo zdravljenje ovirala gledajoča misel na bližnjo bodočnost, na ureditev njegovega razmerja do obeh žensk. Ljubil je obe, a obeh ni mogel imeti pri sebi. Včasih se mu je zazdelo, da je ljubil bolj Tanjo, včasih bolj Roso. Do Rose je čutil vobče neko čistejše, obširnejše nagnjenje, nekaj skoraj čisto duševnega. Vse, kar je bilo v njej najlepšega, je živelo v njenih očeh in v njenem tihem, zamolklem, žametastem glasu, ki je umel tako božati...
V	mraku mu je sedela ob vznožju.
— Rosa, kmalu bom vstal. Tanja bo tudi čez dva meseca zdrava. Kako, misliš, bomo življenje uredili?
— Bojo, to ni moja stvar. Jaz do-bro vem. da sem vsa, nedeljeno tvoja, le ti se ne moreš odločiti, a moral se boš: zame ali za Tanjo.
— Da, da.
Slišati je bilo le prasketanje drv.
V	predsobi je semtertja zamrmral pes.
— Odločiti se, Rosa? Težko je.
— Saj se še ne mudi, Bojo?
— Ne morem več prenašati...
Premog v okolici Konjic. Nedvomno se nahajajo premogovna ležišča še marsikje v naši državi, ki jih pa še niso odkrili oziroma ni potrebne kapitalistične podjetnosti. V Zbelovemi pri Poljčanah so že kopa-
li	premog, sedaj pa je odkril Ferdo Ošlak iz Maribora v okolici Konjic nova ležišča in ker je premog boljše vrste (7668 kalorij), je skoro gotovo, da so ležišča obsežnejša.
Baron Papen bo imel težko stališče. Novi nemški kancler baron Papen ne bo imel prav lahkega stališča. Pruska vlada se mu upira, ker hoče dati Prusiji fašističnega komisarja, centrum mu je napovedal naj-ostrejšo borbo in sedaj se pojavlja še na Bavarskem tendenca, ki že dolgo tli na Bavarskem, da se Bavarska osamosvoji, če pride do razmer, ki bi hotele upropastiti ostalo Nemčijo. Bavarska si hoče zlasti za-sigurati svobodne volitve v državni zbor, odrekala bo pa tudi vsako pomoč državni vladi, če ne bo v inten-cijah Bavarske.
— Če moreva prenašati Tanja in jaz, zakaj bi ti ne mogel? Saj po presoji javnega mnenja trpiva najprej midve, potem šele ti!
— Ne morem več ... Potrebna je nujna odločitev!
— Veš, kaj ti svetujem, Bojo?
— Poslušam.
— Živimo skupaj! Če morejo muslimani, zakaj bi ti ne mogel, zakaj ne jaz in Tanja?
— Rosa, jaz te več ne poznam; saj to bi bila javna hiša!
— Ali se ne moreš povzpeti preko konvencionalno katehetskoprofesor-skih nazorov, nazorov patentiranih moralistov, ki govoričijo vselej in povsod o morali, da bi zakrili svoje lastne umazanosti...
— Kratko in malo: to ni mogoče!
— To je vse, kar umeš povedati. Zakaj ni mogoče, tega ne znaš povedati. Zakaj ni mogoče, da večina poročenih mož, ki se jim' nudi priložnost, ima po dvoje, troje žen, tega mi tudi ne moreš povedati Povejmo enkrat javno in vsem glasno: Tako smo sklenili, svobodni ljudje smo! Vsak naj se briga zase, naj dela, karkoli mu pride na pamet, da le ne škoduje družbi, v kateri živi.
— Saj prav to je tisto! Ali naš zgled ne bi škodoval moralni vzgoji
Doma in po svetu.
O naši gospodarski krizi bi lahko
napisali cel leksikon napak, ki jo po-večavajo. Ena glavnih napak je. da tuja industrija eksploatira naše gospodarstvo neusmiljeno in v tistem hipu hodi po posojilo k denarnim zavodom v državi. Dobiček gre v inozemstvo. tu v državi pa iščejo cenen kredit, s katerim obratujejo in velik del takozvane nadvrednosti pošiljajo v zlatu oziroma v dobri valuti v inozemstvo. Vrhu tega se vrše ogromne investicije z dobički, ki jih je prineslo delo v naši državi. Ni torej čudno, če so pri raznih pogajanjih za posojila naseljeni industriji padle na račun teh operacij ostre besede, ki bi jih bilo treba objaviti. In tedaj bi videli, da je industrijska kriza pri nas v velikem1 delu umetna in ne verovali bi statistikam o gospodarstvu, ki nami jih predlagajo kapitalisti.
Zaradi pretepa na Gorenjskem,
Zaradi dogodkov na Barletovem shodu na Gorenjskem je dne 10. t. m1, v spremstvu policijskih agentov prispelo iz Ljubljane v Beograd osem voditeljev znane akcije, ki so bili aretirani v teku preiskave, sprožene po dogodkih v Šenčurju in nekaterih drugih krajih Gorenjske. Med drugimi so bili prepeljani v Beograd in izročeni Državnemu sodišču bivša poslanca Ivan Brodar in. Ivan Štrcin, kranjski župnik Matija Škrbec in bivši oblastni poslanec Anton Umnik. Aretiranci in njihovo spremstvo so imeli rezervirane oddelke v vlaku. Na beograjskem kolodvoru jih je pričakal velik avtobus beograjske policijske direkcije. Na potu s kolodvora se je avtobusu pripetila manjša nezgoda; strla se je os in eno zadnjih koles je odletelo po cesti, tako da je avtobus obtičal. Aretirance so zaradi tega v dveh manjših avtomobilih prepeljali v preiskovalne zapore Državnega sodišča. Glavna preiskava proti njim je bila zaključena v Ljubljani, vendar pa bodo pred Državnim' sodiščem ponovno zaslišani, nakar bo državni tožilec sestavil obtožbo. Kdaj se bo vršila razprava, še ni določeno.
*
Strogo nadzorstvo nadurnega dela. Čehoslovaški minister socialne politike v Pragi je izdal podrejenim oblastem strog nalog, da natančno nadzirajo v podjetjih nadurno delo, ki se mora z ozirom na težaven gospodarski položaj, veliko brezposelnost, kar najbolj omejiti in strogo nadzorovati. Nadurno delo se sme dovoljevati le v skrajno nujnih slučajih, tako da bo čim več delojemalcev zaposlenih. Odredbo je vsa javnost na Čehoslovaškem simpatično pozdravila, ker vsakdo uvideva njeno potrebo v javnem in držav,-
mladine? Ali ne bi šla legija ljudi za nami, skušajoč posnemati naše življenje?
— Dvomim, da bi bilo tako. Kdo bi mogel danes skrbeti za dve ženi, za kopico otrok. To je najprej ekonomsko vprašanje, potem šele etič-no-socialno ... Sicer pa bi mogoče tej tvoji morali le koristili... kot ostrašujoč primer, seveda ...
Zasmejala se je. Pa ji ni šlo prav od srca, ker je čutila, da je nekaj v tej razlagi, kar ni pravilno, da je nekje neka logična napaka, ki ji ne more do živega.
— Bojo, današnji zakon je samo še karikatura. Najbrže je bil že vedno takšen. Absolutno nemogoč je! Ljudje se trpinčijo od smrti. To dejstvo je neizpodbitno. Vse lepe fraze, vse parfumirane besede o etiki in morali tega dejstva ne morejo zbrisati s sveta! Če sta si moški in ženska drug drugemu absolutno potrebna, ju nihče ne more razdružiti. Skoraj v vsakem zakonu je nekaj do kosti nemoralnega, gnilega: suženjstvo, prodaja človeka, kupnina, zasebna lastnina moža, bolj redko zasebna lastnina žene. Nekaj ostudno lažnivega, nepopisno grdega je v vsem tem.
Stavka radi nezaslišane redukcije mezd
v tekstilni tovarni inozemca Brauna v Mariboru. — Znižanje mezd od 50 do 70 odstotkov. — Tovarnar zahteva 12 urni delavnik v barvarni. —
72 delavk in delavcev stavka.
nem interesu. Pri nas pa se še vedno najdejo ljudje, ki bi radi v kakšnih podjetjih, zlasti tekstilnih, natezovali delavce k nadurnemu delu, in seve isto plačevali z običajno mezdo, brez zakonitega 50 odst. poviška, a drugi delavci ostajajo mesece in mesece brezposelni ter so seve potem v breme družbi.
Kulturnobojna afera v Pragi. Ko je lansko leto Vatikan odstavil praškega nadškofa Kordača radi njegovega preveč liberalnega mišljenja, se je za Kordača zavzemal zlasti brofesoin teologije Adalbert Sande, ki ga je branil s članki po raznih listih. Za kazen mu je papeški nuncij vzel pravico maševanja. Sedaj Ra je še pozval, naj prekliče vse, kar je kedaj napisal v zaščito nadškofa Kordača, sicer ga bo izključil iz cerkve in mu zabranil poučevanje na bogoslovni fakulteti. Za Sandeja se je pa zavzel akademski profesorski zbor in profesor za mednarodno bravo dr. Hobša je sestavil spomenico, v kateri je dokazal, da je nuncijeva grožnja vmešavanje v čeho-slovaške notranje razmere, ker je Sande nastavljen kot profesor od države in nima Vatikan nobene pravice, da bi mu pouk zabranjeval. Spomenica je bila predložena senatu, ki jo je osvojil in potrdil. Cerkev torej nima nikomur pravice očitati nestrpnost, ker predstavlja sama višek nestrpnosti.
Stoletnica angleškega demokratičnega parlamentarizma. Angleško meščanstvo je dobilo pravico parlamentarnega sodelovanja šele junija 1832, ki se lahko imenuje »Magna Charta« angleškega meščanstva. Meščanske svoboščine so sicer dobili Angleži že leta 1215 z »Magna Charta« in z dekreti 1679 in 1689. V Londonu so od takrat že imeli parlament, toda ta parlament ni bil zastopstvo naroda, marveč le zastopstvo gorenje plasti interesentov, visoko plemstvo, veleposest, cerkev in podeželsko plemstvo. V letih 1780 do 1830 se je Anglija razvila iz agrarne v industrijsko državo s kolonijami. Nastali so gospodarski krogi, podjetniki in delavci, ki so bili brez vpliva na zakonodajo. Ti sloji so zahtevali zastopstvo v parlamentu. Po takozvani »meščanski« julijski revoluciji se je kralj Viljem četrti vdal in 1. marca 1831 je notranji minister predložil načrt novega volilnega zakona. Od marca meseca 1831 pa do junija meseca 1832 se je vršila borba za volilno reformo, ki so se ji zlasti upirali konservativci (tories) in predstavniki cerkve. Izsilili so celo razpust parlamenta, toda pri volitvah so zmagali liberalci (whigs) zopet. Tud! gorenja zbornica je volilni zakon dvakrat odklonila. Novi volilni zakon je bil še vedno privilegijski, ker je bila volilna pravica vezana s plačevanjem davkov. Splošna volilna pravica torej ni bila, a bil je kljub temu v temi oziru: velik napredek.
Podaljšanje moratorija. Macdo-nald je imel v Parizu razgovor s Herriotom, kjer sta se v vprašanjih vojnih dolgov in reparacij zedinila v tem zmislu, da se moratorij podaljša za šest mesecev. Hoover je baje tudi zadovoljen s podaljšanjem svojega moratorija.
»Ta gospod vladni svetnik ne bo delal nobene revolucije več.« V tiskovnem procesu je priča poročnik Scheringer, ki je bil fašist, pa je Drešel h komunistom^ rekel o Hitlerju naslednje: »Hitler se je že 1923. leta prestrašil pred revolucijo. Že mnogo prej je pokleknil, preden ie prisegel1. Ta gospod vladni svetnik ne bo delal nobene revolucije Več.« — Ta proces bo tak, da bo zgodovina o njem govorila.
Hitler zahteva razpust komunistične stranke v Nemčiji. Fašisti v Prusiji se boje, da bi utegnili za Predsednika vlade glasovati cen-trum, socialni demokrati in komunisti. S tem bi fašistom: v Prusiji odklenkalo, zato pa zahtevajo razpust komunistične stranke.
Tekstilna stavka na Poljskem, .tekstilni tovarnarji v Lodzu. Bielici 111 Bialystoku zahtevajo znižanje delavskih plač za dvajset odstotkov. Delavstvo (nad 30.000) stopi te dni . v splošno stavko.
Maribor, dne 14. junija 1932.
V tekstilni tovarni Braun je v teku včerajšnjega dne prišlo do ostrega mezdnega spora, ki je prisilil delavstvo, da se posluži skrajnega obrambnega sredstva proti tovarnarju — stavke.
Tovarnar Braun, o katerem smo imeli priliko že večkrat poročati v predelih našega lista, je včeraj popoldne nenadoma razglasil nov mezdni cenik za posamezne tekstilne izdelke.
Novi mezdni cenik predvideva ogromno znižanje že itak mizernih plač tekstilnega delavstva v tej tovarni.
Znižanje mezd po novem mezdnem ceniku dosega 50 do 70 odstotkov sedanjega zaslužka!
Delavstvo je bilo po objavi novega mezdnega cenika naravnost kon-sternirano.
V naslednjem objavljamo novi mezdni cenik, kakor si ga je zamislil g. Braun in kakršnega bi, po njegovem mnenju delavstvo moralo sprejeti brez ugovora:
Izdelki	Zaslužek od metra izgo-
tovljenega blaga v Din
	dosedaj od 13. 6. dalje	
Peru 2	1.20	0.50
Peru 1	1.70	0.76
Artikel 1500	1.40	0.56
Diagonal	1.70	0.80
Saglia	1.70	0.84
Artikel 6000	1.40	0.80
Admiral	1.90	0.93
Artikel 1000	1.80	0.96
Artikel 1700	t—1 GO 0 Ji 1	1,—
To pa še	ni vse, kar	se je g.
Braunu zahotelo. Med drugimi je spo- I
ročil svojemu delavstvu tudi zahtevo po novi dodelitvi strojev. Delavka, oz. delavec, ki je doslej opravljal en stroj, bi dobil po novem' dodeljen še en stroj. Moral bi torej delati kar na dveh strojih, zato da bi podjetje lahko prištedilo eno delovno moč, kakor da bi ne imeli celo armado brezposelnih na razpolago.
V	barvarn!, kjer je zaposlenih okoli 15 delavcev, pa je podjetje sklenilo uvesti 12 urni delavnik, kar je proti vsem predpisom: zakona o zaščiti delavcev.
Delavstva se je polastilo silno razburjenje. Sporočilo je tovarnarju, da so ti pogoji nesprejemljivi. Ker pa je tovarnar vztrajal na svoji prvotni zahtevi, je delavstvo kot odgovor na to
stopilo v stavko.
Od včeraj opoldne stavka v Brau-novi tekstilni tovarni 72 delavk in delavcev. Vsa javnost simpatično pozdravlja ta solidarni nastop izkoriščanega delavstva proti inozemskemu kapitalistu. Naj ne smatrajo ti inozemski bogataši, da so naši delavci kitajski kuliji, da bi jim morali robotati za pest riža dnevno! Dovolj je potrpežljivosti! Tem inozemskim tovarnarjem1, ki uživajo pri nas visoko carinsko zaščito, je treba povedati na odločen in jasen način, da ima izkoriščanje svoje meje. Ako niso s tem zadovoljni, pa naj likvidirajo svoja podjetja in gredo od koder so prišli. V lastnih državah (na Češkem in v Avstriji) jih bo delavstvo naučilo drugačnega postopanja.
Naši delavci pa naj se na teh zgledih uče, kako potrebna je močna strokovna organizacija.
Ljubljana.
France Peterlin umrl. France Peterlin je bil doma v Zagorju in sin rudarske rodbine. Študiral je in bil vpisan na vseučilišču. Marljiv in idealen je bil in je že kot dijak bil so-trudnik naših listov ter nekaj časa tudi član uredništva še med vojno. Pozneje je bil sprejet kot uradnik v socialnem zavarovanju, toda ob silnem naporu so mu opešali živci tako, da je polagoma izbruhnila v njem neozdravljiva bolezen. Umrl je v umobolnici dne 11. t. m., pokopan pa je bil dne 13. t. m. V času svojega bivanja v zavodu je vedno zahteval od svojih prejšnjih prijateljev knjige sociološke vsebine in jim povsem duhovito poročal o njih vsebini. Njegova bolezen je bila periodična, zato je moral ostati v zavodu do odhoda k počitku. Sožalje rodbini!
Maribor.
Ustavitev dela v »Železopromet-ni« v Bistrici. Tovarna »Železopro-metna« d, d. v Bistrici pri Mariboru, ki je le podružnica tovarne iz Gradca. je nedavno ustavila delo ter odpustila vse delavce. Toda delavcem službe ni odpovedala 14 dnevno, kakor predpisuje to niovi obrtni zakon, ampak jih je odpustila brez vsake odpovedi. Delavce opozarjamo, da jim te odpovedi ni treba sprejeti, ampak so upravičeni zahtevati od tovarne še plačilo 14 dnevne odpovedne dobe. Kot smo v našemi listu že poročali, je ta odpovedna doba sedaj najmanjša, ki je dopustna in prisilnega značaja, tako da ni veljaven prav noben drug dogovor za manjšo odpoved. Če tudi so delavci podpisali delovni red, da velja enodnevna odpoved, ali brez odpovedi, je to brez vsake veljave. Delavci lahko vseeno zahtevajo plačilo za 14 dnevno delo po odpustu.
Delo hvali mojstra. Kdor se hoče o tem točnejše prepričati, ta si naj pogleda stene stopnišča naših dragih podzemnih stranišč, ki jih je mestna občina zgradila šele pred dvemi leti. Radovedni smo, kaj je mestni stavbeni urad z ozirom na to razpadanje, komaj izgotovljenih del ukrenil proti stavbenikom, ki so to zakrivili.
Park-kavarna razpada. Lep paviljon, ki je bil svoječasno zgrajen za kavarno v Mestnem parku, so letos naenkrat spremenili v skladišče za vrtnarja. Paviljon se že radi tega prav žalostno reprezentira. Ker se seve radi tega za poslopje nihče ne briga, je začel s sten odpadati tudi omet in tako bo ta lepi paviljon, ki bi bil lahko sicer družabno središče Maribora v poletnem času, lahko kmalu žalostna razvalina. Poslopje se nahaja kar nasproti sedanjega mestnega župana, ki je obenem predsednik mestnega Olepševalnega društva.
Peka brez masti. Okusno in lahko prebavljivo je meso, ki se peče v plinskem pečnjaku. Dokaz o tem kakor tudi o praktični kuhi s plinom s posebnim ozirom na štednjo bo doprinesla mariborskim gospodinjam že dobro znana gdč. Erika Pergova iz Dunaja-Karlsruhe, dne 15. junija popoldne ob petih in dne 16. junija ob osmih zvečer, obakrat v obednici dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici. Vstop prost! Mestna plinarna.
Lastniki psov, ki še niso plačali pasjega davka za leto 1932 v iznosu Din 200.— poleg odškodnine za znamko Din 2.50, se opozarjajo, da to storijo zanesljivo do 30. junija t. 1., sicer se bo po tem času neplačani davek z po § 13 izvršilnih ,določb glede pasjega davka z dne 23. oktobra 1919 štev. 17.115 zapadlo globo v iznosu Din 100.— po mestnem eksekutorju izterjal.
Razpored zgradarine za leto 1932 je v smislu čl. 131. zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 razgrnjen na javni vpogled davčnim zavezancem pri tukajšnji davčni upravi (soba štev. 4) v času od dne 13. junija 1932 do vštetega dne 20. junija 1932. O ugotovljenih davčnih osnovah in odmerjenem davku bodo davčni zavezanci posebej obveščeni s plačilnimi nalogi, proti katerim bodo imeli pravico pritožbe.
Dr. Avg. Reisman:
Delovno pravo v novem obrtnem zakonu.
' " (Iz predavanja o novem obrtnem zakonu v Strokovni komisiji v Mariboru.)
(Nadaljevanje.)
Učenci oz. vajenci.
Koliko vajencev sme imeti obrtnik?
Pristojna ministrstva bodo šele določila z uredbo, koliko vajencev smejo imeti obrtniki v razmerju po številu pomočnikov. Upoštevala se bo dejanska potreba po učencih in zlasti možnost, da se strokovno poučujejo. Uredba pa bo lahko določila za poedine stroke različno število vajencev za poedine kraje, stroke, banovine, ali za vso državo.
Pismena pogodba.
Najpozneje v 8 dneh po sprejemu učenca mora skleniti obrtnik (službodavec) z učencem, če je polnoleten, drugače z njegovim zakonitim zastopnikom, to je očetom, ali če tega nima, varuhom, pri prisilni združbi (zadrugi), ali če ni take, pri pristojni občini na sedežu poslovalnice, pismeno pogodbo. Le če je službodavec sam učenčev roditelj ali varuh in učenec ni polnoleten, ni treba pismene pogodbe. V tem slučaju zadostuje, če roditelj pred združbo ali občino izjavi, da prevzema vse obveznosti po obrtnem zakonu, ki presegajo zakonite roditeljske dolžnosti. Isto velja za učenca, ki ga lastnik obrti posinovi.
Pogodba mora biti sestavljena v treh izvirnih izvodih, ki jih mora prisilna združba ali občina overoviti. Po en izvod dobi vsaka stranka, tretji pa ostane pri združbi ali občini, če ima učenec varuha, se mora o sklenjeni pogodbi obvestiti tudi varstvena oblast, ki pogodbo odobri.
Pogodba se lahko pozneje sporazumno spremeni. Toda izpremembe se morajo pri združbi ali občini pripisati na izvirne pogodbe. Ako teh ni več, se izda strankam overovljen prepis in se v tega vpišejo izpremembe.
Ustmena pogodba torej ne zadošča, četudi je sklenjena med pričami, ampak mora biti vedno pismena.
Kaj mora biti v pogodbi?
Obrtni zakon v § 260 točno določa, kaj mora ta pismena pogodba med obrtnikom- in učencem najmanje vsebovati, in sicer:
1. službodavčevo rodbinsko in rojstno ime, firmo, kraj poslovalnice ali delavnice, v kateri se bo učenec zaposloval;
2.'učenčevo rodbinsko in rojstno ime, leto in kraj rojstva, prebivališče, pristojnost ter šolsko izobrazbo;
3. rodbinsko, rojstno ime in prebivališče roditeljev, varuha ali zakonitih zastopnikov, če je učenec mladoleten;
4. zdravstveno stanje in telesno sposobnost učenca;
5. obrt, katere se bo učenec učil;
6. začetek, trajanje in konec sklenjene pogodbe;
7. dogovor, da stranke prevzemajo dolžnosti, ki jih predpisuje obrtni zakon, da se službodajalec, ali njegov delovodja obvezujeta učenca poučevati v obrti;
8.	dogovor o morebitni odškodnini za učenje, o višini in načinu plačevanja nagrade učencu za delp, o dajanju hrane, preskrbe, obleke, stanovanja učencu in o višini odškodnine za protipravno prelomitev pogodbe.
Odškodnina za učenje pa se lahko določa le za prvo leto, ker mora dajati obrtnik po enem letu v smislu 8 267 o. z., že odškodnino za delo, kar izključuje odškodnino za učenje s strani učenca.
Obrtnik, ki bi pri sprejemu učencev ne izvršil gornjih predpisov, se lahko kaznuje s kaznijo od 25 do 1500 Din. (§ 397 o. z.)
Učna doba, sklenjena s pogodbo, ki ne bi imela vseh gornjih bistvenih določil, bi bila neveljiavna. V izjemnih primerih pa lahko upravna oblast kljub temu čas, ki ga prebije učenec na uku pod takšno, zoper odredbe tega zakona sklenjeno pogodbo, všteje v učni rok. Upravna oblast bo y takem slučaju zahtevala poprej mnenje prisilne združbe.
Poskusna doba.
Poizkusni čas učenja se more določiti v učni pogodbi največ na mesec dni. V tem času lahko vsaka stranka brez odpovedi pogodbo odpove in se ta čas učencu ne šteje v učni čas. Obrtnik, ki bi dogovoril daljši čas za poskušnjo, se lahko kaznuje z globo od 25 do 1500 Din in je tak dogovor tudi neveljaven.
Učna doba.
Za poedine obrti bo določil minister za trgovino in industrijo učni čas. Toda ta ne sme biti krajši od dveh in ne daljši od štirih let.
Ako je učenec začasno ali za vedno izključen iz strokovne nadaljevalne šole, lahko upravna oblast učni čas podaljša največ za tri mesece. Učna pogodba mora biti sklenjena vedno za čas, ki je predpisan za učenje dotičnega obrta. Le če se je učenec učil istega ali sorodnega obrta že pri drugem obrtniku, lahko novi obrtnik sklene pogodbo samo za ostali čas učenja.
Prekinitev učenja.
Učencu, ki prekine delo pri enem obrtniku brez svoje krivde pred potekom učnega časa, se dotedanje učenje všteje, če nadaljuje delo pri drugem obrtniku iste ali sorodne obrti.
Ako pa učenec prekine deio po lastni krivdi, se mu dotedanja učna doba ne šteje v učni čas in mora na novem mestu učenje za toliko časa podaljšati, oziroma začeti isto popolnoma vnovič. Službodavec mora daljšo prekinitev učnega časa v osmih dneh, ko se je učenec vrnil na delo, javiti prisilni združbi ali občini. Združba ali občina pa predloži to prijavo upravni oblasti, da ista odredi, če je treba vsled tega učni čas podaljšati in za koliko časa.
(Dalje prihodnjič.)
Celje.
»Hlapec Jernej« v Celju. Ljubljanska »Svoboda«, dramatični odsek, je priredila v Ljubljani nad vse lepo uspelo igro »Hlapec Jernej«. Ta Cankarjeva drama »Hlapec Jernej« je ena najlepših in najglobokejših izmed vseh cFelavskih dram, zato je celjska »Svoboda« sklenila, da naprosi ljubljansko »Svobodo, da pride v Celje gostoval. Predstaya se bo najbrže vršila prihodnjo nedeljo, 19. t. m. v mestnem gledališču. Ker je to res nekaj globokega in' lepega, opozarjamo že sedaj na to gostovanje. Več o tem še priobčimo v prihodnji številki.
Javornik.
Lenka Pretnarjeva na zadnji poti.
Že v soboto, 11. t. m. smo poročali o smrti naše sodružice Lenke Pretnarjeve. Kako je bila priljubljena, je pokazala tudi njena zadnja pot v četrtek 9. t. m. ob 5. uri pop. Članice Zvezie del. žena so se je udeležile skoro korporativno, kovinarska godba je igrala turobne žalostinke, pevski odsek »Svobode« je zapel pri domu in ob grobu, imela je več vencev, od katerih sta se odlikovala poleg rodbinskega še oni Zveze delavskih žena in deklet, ter od Podpornega društva. Poigreba so se udeležili številni tovariši njenega soproga in sinov ter mnogi prijatelji in znanci. Ves pogreb je bil lep, veličasten in disciplinirano so napravile članice Zveze del. žena, ki so korakale pred krsto, precj pokopališčem Lenki špalir. Ob grobu je pa spregovorila Lenki v
slovo tajnica jeseniške podružnice Zveze s. Hermina Kristanova, Zaradi tega govora smo imeli spopad z jeseniškim župnikom g. Matevžem Žbontarjem, ki ga ni hotel dovoliti, češ da ni sestavljen — zlasti v prvem delu — v katoliškem duhu. Počakali smo, da je g. Žlontar odšel s pokopališča, potem je pa s. Kristanova spregovorila tako-le:
Draga Lemka!
Niti slutila nisem, .dia Ti bom morala kdaj, zlasti tpia ne, ida Ti bom, morala tako kmalu, govoriti v slovo ob sveži gomili. Pa 'je že tako. Po zakonu narave i-e nujna posledica rojstva življenje, življenja smrt, smrti življenje. Brez življenja bi ne bilo smrti in smrt je pogoj za življenje. Ti, draga naša so-' iborka Lenka, si se (povrnila v naravo1, iz katere si izšla. Tvoje telesne ostanke izročamo materi zemlji, da ustvari iz njih novo živo bitje, ki bo nadaljevalo Tvoje plemenito delo nekje na Zemlji. Da ibi to 'bitje, ko bo dobilo obliko človeka, postalo Tebi slično! Slično Tebi po dobroti, slično Tebi po plemenitosti, slično Tebi po zavesti v 'borbi za človeške pravice, za dostojanstvo in osvoboditev žene, slično Tebi kot Člove-lkiu in Tvoji borbi za Človeka in Človečan-stvo.
Nič več se ne bomo borile skupaj: za pravice, ki jih terja delavstvo zase in za sivoj razred ter za .pravice žene v človeški družbi še posebej. Nič več se ne 'boš udeleževala naših sej, nič več sestankov, prireditev, predavanj; same smo ostale, ibrez Tebe, ki si tako z-vesto in tako odločno sledila velikim idealom naše borbe.
Tudi Tvoj ljubljeni soprog in naš zvesti so drug in zlasti še Tvoja .deca, 'bodo pogrešali dobro in pJejreenito ženo in mater ter bodo zastonj klicali: Lenka, mama, kje si? In me ibomo zastonj pričakovale sodiru-žico Lenko in ljudje bodo zastonj pričakovali: plemenitega človeka Lenko.
Ne bo Te več, ostale bomo pa me. In tu ob Tvojem svežem grobu obljubljamo Tebi in T.viojim preostalim*, ki jim izrekamo ob težki ibolečini, ki jih tare, naše najiskrenej-še
Vabilo no obinl zbor
Zadružnega doma r. z. z o. z. o Mariboru,
ki se vrši v četrtek, dne 23. junija 1932 ob 18. uri, Sodna ulica 9/1, s sledečim dnevnim redom:
1. Prečitanje zapisnika in revizijskega poročila rev, zveze.
2. Poročila funkcijonarjev.
3. Bilanca in absolutorij.
4. Sprememba pravil.
5. Volitve.
6. Razno.	Načelstvo.
aPIHMuIMlMiiMj
kupujte svoje potrebščine pri itaiih itiseren-tih.
MALA NAZNANILA.
Vsi letni naročniki dobe
zastonj
14 karatno originalno amerikansko
zlato DiUvno pero
ali pa KOrschnerJav relnl leksikon,
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cev.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „RadioM welt“. Naroča se Admlnlstratlon der „RadIo-welt“ Wien 1, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radloprograme, Interesantne slike In Ima lepo urejene poučne tehnične članke.
Razno manufakturno blago, perilo, obleke za moške in dečke, pletenino etc. priporoča po jako nizki ceni tvrdka	w
KARL JANČIČ
Maribor, Aleksandrova c. 11
i nun
tu in inozemske nogavice po nizkih cenah.
Trgovina z rokavicami in stezniki
Marija Sieber,
Maribor, Glavni trg 14, preje
Pletenine, ?>*
lanski in kosmetlžnl pre
stezniki, tudi po meri, hlgl-Jenski in kosmetirnl predmeti, po* trebillne za otroke, nogavice, rokavice, rožna dela In krojalke po* trebiline.
FRANC SKOF,
Maribor, Alak sandrova cesta 23.
sočustvovanje, da se bomo neomajno 'borile v bonbi, v kateri si ipo-dlegla Ti, za svete ideale delavca in delavskega gibanja sploh in za vzvišene ideale boja za enakopravnost in osvoboditev žene še posebej. Lenka! Vztrajale borno ido končne zmage, do dosežen ja srečnejše bodočnosti, ki 'bo štela Tebe med svoje graditelje.
Sodružica in borka Lenka, (pozdravljena!
iZemilljica Ti ibodš lahka!
Malokatero oko je ostalo suho. Mi govor navajamo, da se bo videlo, kaj danes cerkvena oblast prepoveduje (posvetna je dovolila) in ker so mnogi to želeli.
S.	Lenki pa časten spomin!
Književnost.
Dr. Živko Topalovič: Turska. V založbi beograjske knjigarne Geče Kohna je izšla poučna Topalovideva brošura o Turški. Kakor omenja pisatelj, je nastala ta kratka in temeljita študija na podlagi utis-kov in razmišljanj o poteku druge balkanske konference, ki se je vršila oktobra meseca v Carigradu.
Mi poznamo Turško iz naše zgodovine, iz starih ustnih izročil, izza časov, ko so ropale turške drhali po naših krajih. Poznamo jo iz zgodovine Balkana, iz dolgih in žalostnih let suženjstva balkanskih ljudstev. Stara, fevdalno-vojaška sultanska Turčija pa je zadobila ob koncu svetovne vojne zadnji udarec, pod katerim se je zrušila. Nasledila ji je nova nacijonalna Turška, katere še nismo spoznali, kajti ravnokar vzrašča iz starih razvalin osmanskega fevdalizma.
Turški srednjeveški imperij, ki se je razlil iz azijskih planot preko Balkana, v Evropo, je bil dolga stoletja pravi bič podjarmljenih narodov. Na klasičnih tleh prastarih kultur, v Mali Aziji, ob bregovih Eu-frata in Tigrisa so prihajala na površje ved^ no sveža nomadska ljudstva. Poleg žilavih Seldžukov so igrali pozneje največjo ulogo Osmanlijci, stvaritelji velike centralistično-fevdalne srednjeveške Turčije. Dočim je ostala Evropa preživljala srednji vek v znamenju krščanstva, se je širil iz Azije val islama. Tako sta trčili dve srednjeveški kulturi na Balkanu in v Španiji ter pustili za seboj neizogibne sledove.
Kdor hoče razumeti veliko zgodovinsko ulogo stare Turške, mu je opis starega dela Carigrada in bogastva, ki se je v njem nakopičilo iz žuljev zasužnjenih balkanskih narodov, v Topalovičevi brošuri res izčrpen in dragocen.
S splošnim kulturnim razvojem Evrope je istočasno propadalo sultanovo carstvo. Socijalne in gospodarske razmere, ki so ustvarile proti koncu srednjega veka idejo reformacije in meščanske revolucije, so našle svoj odziv tudi v gospodarsko šibkih balkanskih ljudstvih. Začela so se nacijo-nalno probujati. Nastala je doba osvobodilnih bojev balkanskih narodov. Sultanova
Turčija je bila politično in pokrajinsko pre-več neenotna, da bi lahko zatrla izbruhe novih sil v svojem imperiju. Propadu evropskega fevdalizma je moral nujno slediti notranji razpad sultanovega carstva. Vedno bolj je izginjala z Balkana srednjeveška turška moč, dokler ni izrekla svetovna voj-' na zadnjo odločno besedo. — Topalovič podaja ves ta historični razvoj na podlagi gospodarskih in kulturnih prilik v današnji Turčiji, ki so še v tesni zvezi z nedavnimi zgodovinskimi dogodki. Konec svetovne vojne pomeni za Turčijo nov korak v bodočnost. Nacijonalna revolucija, ki jo je izvedla peščica turške inteligence z Mustafo Kemaloin na čelu, pomeni konec fevdalne sultanove države in začetek meščanske, po evropskem-uzoru prikrojene republike. Topalovič popisuje velikanske napore mladih revolucionarjev, ki so namah zlomili stare tradicije in sprejeli evropsko civilizacijo. Na planotah Male Azije, v osrčju zgodovinskih izvirov ljudskih sil nastaja nova civilizirana Turška, z naprednim evropskim obrazom. Z njo pa nastopajo novi problemi, ki so tesno vezanf na gospodarski in socijalni ustroj kapitalističnega sveta. Turčija je še vedno vezana na Evropo po Balkanu, zato je prvi pogoj za uspešno delo balkanski sporazum.
Topalovičeva brošura o Turški nadomešča veliko vrzel v naši geografskp-polj-tični literaturi. Pisana je priprosto in živahno, ter je zelo priporočljiva za študij turške zgodovine. Topalovič pa je pokazal, kako temeljito pozna zgodovinske probleme Balkana.
Kitajska vlada izjavlja, da želi živeti v prijateljstvu tako s sovjetsko Rusijo kako.n z Japonsko in želi, da bi se med njima zopet uvedli normalni diplomatični odnošaji.
LESNOINDUSTRIJSKA ZADRUGA r. z. z o, z. v Črni pri Prevaljah
vabi na
REDNI OBČNI ZBOR
kateri se vrši dne 29. junija ob 10. uri dopoldne v društveni sobi nad Konzumom I. v Črni s sledečim dnevnim redom:
1. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora, 2. Poročila načelstva in nadzorstva. 3. Potrditev računskih zaključkov za 1. 1931. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Ako ni ob določeni uri zadostno število navzočih zadružnikov, se v smislu pravil vrši občni zbor pol ure
pozneje.
Načelstvo.
Nadzorstvo.
ZAHVALA.
Ob smrti naše predobre soproge in matere, gospe
HELENE PRETNARJEVE
se najiskrenejše zahvaljujemo vsem, ki so nas tolažili v teh težkih trenotkih. Najlepša hvala njim, ki so obiskali pokojnico v času bolezni, njim, ki so jo spremili na zadnji poti in njim, ki so nam na kakršenkoli način skušali olajšati težke dni. Zlasti se zahvaljujemo kovinarski godbi in pevskemu odseku „Svobode“ za turobne žalostinke, Zvezi delavskih žena in deklet ter njenemu članstvu za krasne vence ter polnoštevilno udeležbo, s. Hermini Kristanovi za ganljiv govor ob odprti gomili, s. Zugwitzevi za vzorno organizacijo pogreba, vse tovarniškim delavcem za oskrbo prenosa in pokopa in podpornemu društvu za podeljeno podporo in venec.
Najlepša hvala pa tudi vsem ostalim.
Javornik, dne 10. junija 1932.
Rodbina Pretnarjeva.
II
IVO IZ
i v lam. -
8
■
■
i
Hnlnonite sonie prihranite
v Štajerski hranilnici in posolllnid v Mariboru, SlomSkov trs Stev. 6.
Ploje obrertnlemo pa 67/
proti trimesečni odpovedi.
Tiska:	Ljudska	tiakarna,	d.	d.	v	Maribor«,	predstavitelj	Josip	Ošlak	v	Mariboru.	—	Za	konzorcij	izdaja	in	urajuje	Viktor	Eržen	v	Mariboru,