TRST, petek 24. januarja 1958 Leto XIV. . Št. 21 (3866) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94.638. 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini Po nekaj dneh zmede in prelivanja krvi v Venezueli Predsednik Jimenez je moral odstopiti Oblast ima v rokah civilno-vojaški odbor Po še nepotrjenih vesteh je bilo v dneh 21. in 22. t. m. okrog 400 smrtnih žrtev in 2000 ranjenih - Tudi Peron, ki je bival v Venezueli, je izginil in se še ne ve, kje je CARACAS, 23. — Vlada generala Pereza Jimeneza je vila odstavljena. Oblast je prevzel civilno-vojaški odbor. General Jimenez je s svojo družino ter nekateri političnimi prijatelji pobegnil v S. Dominique; Prispel je Ciudad Trujillo. Vest, da je tjakaj pribežal tudi bivši argentinski predsednik Peron, pa so vene-riielski uradni viri v Ciudad Trujillo zanikali. , Opolnoči je nastalo oboroženo osvobodilno gibanje, ki Je dovedlo do odstranitve Jimeneza. Enote vojne mornarice, zasidrane v pristanišč11 La Guayra, 25 km od glavnega mesta, so odplule, uro kasneje pa so se sestali številni višji častniki vseh rodov orožja ter skušali dobiti f Poveljnikom čet v notranjščini države, da bi določili obliko ultimatuma, ki je zahteval, da se Jimenez odpo-Ve oblasti. oa-nes zjutraj okrog 5. ure ;Po srednjeevropskem času) se 1® začasno ustanovil vojaški vna°r’ katerega člani so pod oastvom admirala Larrazaba-a ter skupno s številnimi viš. ji častniki vseh rodov orož-odšli v palačo «Miraflores», Itjer JIMENEZ nezu 50 ,P.re(lali generalu Jime-ga turi- um’ Cbvestili s0 blesti h t, da so se posadke v cia i Uerto Cabeilo, Valen-Ma;quf Gu«yra, Maracay in Arguilf pridružile gibanju. Zlasti -enti s0 prepričljivi, rotniuf* zat°' ker sta med «za-in nniu ,ludl polk. Casanova ro. j e*a>stva Abel Rome-1. u dva sta bila pri vstaji pri .JJarja kakor tudi 13. jan. bo); ®membi vlade med naj. ftienej,a estlmi podpiratelji Ji iti da ^• u'- Pr'a'o do nemirov zu za-,;1, 'lo mogoče Jimenc-n'h nL? državo brez poseb-#i»iiuhirar”0?** — kar so mu iali z_ 1 tivti. ki so se pogani orih^njeROV odbod — vojr-bienez.,°r Vest' ° odstavitvi Ji. Pred d. ni bolel razglašati ^ropsk.I?10- uro (po srednje-v°)aikB , sul ^°d zaščito • Dominique. Letali) *odi ob 9-or>- ***! odbora, ki je pre- i8h„ r ‘ast, je admiral Wolf- P0,ltovmkfaAab!l1- 41ani pa s0 Jtte o v Angei Romero Vil--toberto Casanova, Pedro Araque eVed° ln Cirlos Luis bttioiii. Pkrog 9. ure je velika ®tah manifestirala po ce- ^',hen«avdušena nad padcem dofa, itii0Ve vladep Vojaški od-8» je i.Le Prevzel vlado in ki ftv° vol i5a'° v,'hovno pcfvelj- v4' Miratf’ st“ s(!s,al v Pa‘ va V|M refl, sedežu vlade. ^VoboH« ie odločila, da se pHstmif, ,'!S1 Politični jetniki. *ke v ’. k1 so se udeležili vo-Potetu ■”•1* I,- januarja in so ie l%hvr, i 1 i v inozemstvo, i do ymejo domov, kjer ke funkcprevzeli sv°je vo- ^Utlan «Ust0 m.Pjesto',nice Cezar Au-J* je nr,n i ie bil Prvi, ki za radiu Caracas izre-ri*d0 p„S.0, vanie z novo Pust. ^ Prebivalstvo, „ leev *?ri miru tujce, od v? z*bteval naj se >l||. “^suvajo v _____ v delo nove Ni' oseh ,mnoiica kakih tri ipfdhjo nspadu zavzela o- ?,lla vse ter osvobo- t>čne jetnike, ki Ukf-vom f>00- Mpd IjNte m bile štiri osebe )ehih. 80 J,h je bilo ra- ir»H £5“. Caracas so pre- bilo ba vojašk pravi; «ci v?nle , osvobodilno gl- tN0 Mu- despotsko To “ou0na *>er«z“ ’ Jime-h ^oiaflko Riba- JflMlo konrat Z“ VSpl®i na-bil' zlorah?eCK.Upravni korup-ter kršitvi a. čl i. ezuelskega narodu. vSlP^ilo bi nadaljuje h.’9**', 'ki treba pretrguti let na* poniževale pjd obdobin n“jbolj sramot-tu, m ko nase zgodovine.# ■>1? ,mtv i I" počasti sponi1' in .redokrV,,vil> dni v to-*®vku. bila sploš- ^ ^o. ko , ‘ v®bi venezuelski radio prebivalstvo, naj ostane kar najbolj mirno. Vest o zmagi vojaškega gibanja se je bliskovito raznesla po prestolnici, in preden je potekla ena ura, so se ulice napolnile z občinstvom, ki je vzklikalo vojaškim patruljam. Sedež lista «E1 heraldo«, ki je bil poluradno glasilo Jime-nezove vlade, je množica zažgala. Dopisniku AFP je predsednik Larrazabal izjavil, da bo nova venezuelska vlada sestavljena danes. V njej bodo osebnosti visokih moralnih kvalitet. Larrazabel je najavil vzpostavitev nriednarodnih odnosov; rekel je tudi, da se bodo politične stranke lahko svobodno zopet ustanavljale razen komunistične stranke. Brž ko se bo položaj ustalil, bodo razpisane svobodne volitve. Množica več tisoč oseb je popoldne napadla zgradbo državne varnosti, kamor so se zatekli člani »politično - socialne brigade#, ki je baje pomorila vse politične jetnike, ki so še bili zaprti. Člani te brigade streljajo na množico, ki skuša zažgati stavbo. Vojaške čete se mučijo, da bi razgnale demonstrante. V Ciudad Trujillo v republiki S. Dominique je danes prispel Jimenez na svojem osebnem letalu DC 4. Z njim je bila žena, hči, zet general Llo-veras Paez ter dve vnukinji. Na letalu je bil tudi dosedanji minister za zdravstvo Tito Gutierez Alfaro, notranji minister Perez Vivias ter tajnik pri predsedstvu vlade Raul Soulez Baldo. Pobegnil je tudi bivši predsednik Argentine Peron, ki se je nahajal v Venezueli, vendar se doslej ni moglo ugotoviti, kje je. Nova vlada je določila policijsko uro po vsej Venezueli od 22. ure zvečer do 8. ure zjutraj. Izročen Naserju prepis odgovora ZDA Bulganinu RAiIRO, 23. — Predsednik Naser je danes sprejel ameriškega poslanika v Kairu, Po razgovoru je ameriški poslanik Hare izjavil, da je izročil Naserju prepis Eisenhower-jevega pisma Bulganinu in da sta skupno diskutirala o nekaterih točkah v pismu. Zvedelo se je, da je ameriški poslanik zaprosil Naserja, naj sporoči svoje stališče do ameriikega odgovora, in da bo Naser podrobno odgovoril na enem prihodnjih razgovorov. ---------- ~\ Q ^ ^ H — {7staluoia — c i _— ----------- o GRENADA omargarita; TRINIDAD Moroco/oo n^CARAY ^°ror°/S^jp tvor Crisfoba/ G VAJA N. Katastrofalen potres v Mongolij‘i MOSKVA, 23. — Glasilo sovjetske vlade «Izvestija» objavlja podrobnosti o »enpm najstrahotnejših potresov# v zgodovini, ki je 4. decembra prizadel področje v puščavi Gobi in ob Altajskem gorovju v Zunanji Mongoliji. List pravi, da je potres preobrnil gore in razrušil gore ter preusmeril reke, tako da je popolnoma spremenil zemljepisno obličje tamkajšnjega področja in napravil pravi kaos, ki se da primerjati Dantejevemu peklu. Prizadeto področje je približno na polovici poti med Moskvo in Vladivostokom in približno 500 milj južnozahod-no od prestolnice Zunanje Mongolije Ulan Batoka. List piše dalje, da je bil u-činek potresa enak potresnim sunkom, kakršni so bili v predzgodovinski dobi. Vrhovi številnih gora so se zdrobili na kose ter povzročili plazove, ki so odprli več sto metrov široka brezna. Neka gora se je razklala na dvoje, pri čemer je nastala 2Q metrov široka in 250 kilometrov dolga razpoka. Druge gore so se premaknile, vodni tokovi so dobili drugo strugo, nastale so nove doline in novi hribi. List ne o-menja morebitnih žrtev. Holandski kraljevi meteorološki zavod je potrdil, da je 4. decembra zabeležil »zelo močan# potres s središčem v Vzhodni Sibiriji. Pella pred zunanjepolitično komisijo «N0BENE OBVEZNOSTI GLEDE IZSTRELKOV? Proračunski primanjkljaj za leto 1958-59 bo znašal 134 milijard lir - 175 milijard v petih letih za železnice ■ Cestni zakon odobren - Danes poroča Taviani (Od našega dopisnika) RIM, 23. — Zunanji minister Pella je sprejel v kratkem premoru med sejo vlade, sovjetskega veleposlanika Kozireva, ki mu je izročil noto, v kateri sovjetska vlada ponavlja svoje zahteve glede izvajanja gospodarskih določb v mirovni pogodbi z Italijo. Pella se je pred tem udeležil že težko pričakovanega sestanka zunanjepolitične komisije senata, ki je bila sklicana na pobudo sena- torjev KPI in PSI kmalu po pariškem sestanku a-tiantskih zunanjih ministrov. O tej konferenci je Pella dejal, da so v glavnem razpravljali o »krepitvi atlantskega zavezništva s povečanjem vseh sredstev spričo stalne sistematične grožnje svobodnemu svetu#. Izjavil je, da je italijanska delegacija vztrajala na poglobitvi političnega posvetovanja med zavezniki. Za vojaška vprašanja pa je rekel, da pre. pušča poročanje obrambnemu ministru Tavianiju, na sestanku obrambne komisije poslanske zbornice. Pri tem je Pella samto omenil, da so na pariški konferenci določili samo nekatera splošna načela in prepustili konkretne ukrepe pristojnim organom NATO. Tudi glede izstrelkov so v Parizu sprejeli samo splošen sklep, ki velja za vseh 15 držav, naj iiHiiimiiiiimiiiiiiniiiiHiiiiiimiHiiiiiMiMiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiinitiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiii min tim iiliiiliiniitiiii umnim n m mn milnimi n ■■■■ im n m m m n Po hrupni razpravi v Bundestagu odobrena Adenauerjeva politika Ostra kritika socialdemokratov in liberalcev - Na predlog socialdemokratov bo zunanjepolitična komisija razpravljala o obnovitvi diplomatskih odnosov s Poljsko in CSR BONN, 24. — Ob 1.30 ponoči se je v Bundestagu končala razprava o zunanji politiki Adenauerjeve vlade. Sprejeta je bila resolucija demokristjanov, ki izreka zaupanje v zunanjo politiko kanclerja Adenauerja. Za zaupnico so glasovali demokristjani in nemška stranka, proti pa socialdemokrati in liberalci. Še prej pa je bil predlog socialdemokratov za obno- vitev diplomatskih odnosov s Poljsko in ČSR sporazumno z večino prepuščen zunanjepolitični komisiji. Razprava je bila zelo burna in večkrat je prišlo v zbornici do velikega hrupa. Poročilo o zunanji politiki je podal von Brentano. Parlamentarna skupina socialdemokratov pa je predložila resolucijo, s katero zahteva od vlade, naj začne s Poljsko in CSR pogajanja za uvedbo diplomatskih odnosov. Druga resolucija socialdemokratov pa poziva \lado, naj ne opremi zahodnonemške vojske z atomskim orožjem ter naj ne dovoli na zahodnonem-škem ozemlju raketnih oporišč in tudi ne zalog z raketami za srednjo razdaljo. Resolucija poziva vlado, naj izreče pripravljenost za pogajanja o brezatomskem področju v Srednji Evropi in o istočasnem umiku tujih čet, ki so sedaj na ozemlju držav, ki bi DUNAJ, 23. — Avstrijo je zajel mrzel val. Na Dunaju je bilo danes 8 stopinj pod se vključile v to področje. Po- ničlo, v Innsbrucku 21 pod leg tega bi morala Zahodna ničlo, v Zeltvvegu na Stajer- Nemčija pripričati svoje za- skem pa kar 29 pod ničlo. I veznike, da spojitev nemške vojske s silami NATO ne bi smela iti tako daleč, da bi pre. prečila nadaljnjo spremembo vojaškega položaja Nemčije. V vladni izjavi je zunanji minister von Brentano izjavil, da sklepi pariškega zasedanja NATO ((odgovarjajo želji bonnske vlade#. Dejal je zatem, da še vedno velja obveznost bonnske vlade, da se v Zahodni Nemčiji ne bo izdelovalo atomsko orožje. Toda «spričo naraščajoče sovjetske vojaške sile se zvezna vlada ne more odreči takšni opremi zvezne vojske, ki ji Do omogočila izpolnitev obrambne naloge z njenimi zavezniki#. Von Brentano je dalje izjavil, da njegova vlada ne misli postavljati omejitev svojim zaveznikom, niti kar se tiče bivanja njihovih čet v Nemčiji. ((Nevarno ;n utopistično bi bilo, je dejal Brentano, domnevati, da bi mi hoteli prisiliti zaveznike, ki so v Nemčiji, da se branijo, naj bodo opremljeni z manj učinlkovitimi vojnimi sredstvi kakor morebitni napadalec.# V glavnem je von Brenitano ponovil stališče bonnske vlade, ki ga je že obrazložil Ade- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiinii* Thorneycroft je vso povojno poli Pred ostavko drugih dveh ministrov zaradi krčenja socialnih kreditov - Burna debata v spodnji zbornici LONDON, 23. — Spodnja zbornica je nocoj zavrnila laburistično resolucijo, ki graja vlado zaradi njene gospodarske politike. Za resolucijo je glasovalo 262 poslancev, proti njej pu 324. Med debuto pa je prišlo do številnih prerekanj in do hrupnih prizorov. Prvi incident je nastal, ko je laburistični poslanec Bevan govoril o poletih ameriških letal z vodikovimi bombami nad angleškim ozemljem. Prišlo je do prerekanja med njim in Butlerjem. Zatem je laburistični voditelj Gaitskell zu-hteval, nuj bi razprava o ugotovitvah komisije v zvezi z indiskrccijami ob priliki nedavnega poviška obrestne mere (ki je določena za četrtek) trajala dva dni, da bo mo-goču bolj temeljita diskusija. Številni konservativni poslanci so protestirali proti zadevni ruzpravi, češ da bodo luburisti imeli pri tem možnost »povsem mirno obrcko-vuti nedolžne brez strahu, da bi prišli pred sodišče#. Do nemirov in hrupa je prišlo tudi med govorom bivše-Ku finančnega ministra Thor-neycrofta, ki je nedavno odstopil. Thorneycroft je ostro obsodil politiko Velike Brltu-mje v zadnjih dvanajstih letih. *'‘nKlija, je dejal Thorney-crnft, hi hotdn napraviti več, kakor ji njeni viri dopuščajo. Postati hoče jedrska velesila, opremljena z vodljivimi izstrelki in hoče hkrati obdržati «welfare state# (stanje bla^ ginje na višji stopnji kakor ZDA#. »V dvanajstih letih, je izjavil Thorneycroft, je vrednost šterlingu padla od 20 na 12 šilingov. To je perspektiva dežele, ki se izogibu svoje odgovornosti. To je pot v propast. Ne gre za to, da se zviša obrestna mera, ali da se uvede gospodarsko nadzorstvo. Resnica je, da Anglija troši več denurja, kakor bi ga morala#. Govor bivšega finančnega ministra je napravil velik vtis v spodnji zbornici. Thorney-croft pa je kljub temu izjavil, da bo glasoval za vlado. Vendar pa je njegov govor spravil v zadrego levo krilo konservativne stranke, ki ga vodi Butler, ki nadomešča odsotnega Mac Millana. Na hodnikih spodnje zbornice so 'ltkateri poslanci izrekli mnenje, da bo Thorney croft prevzel odslej v konser vativni stranki enako vlogo, kakršno je imel Bevan v laburistični stranki v letih 190!-1962. V debato je posegel tudi laburistični voditelj Gaitskell. ki je odgovoril finančnemu ministru Amory)u. Gaitskell je oh sodil politiko, o kateri je de- jal, da zaradi borbe proti inflaciji pušča gospodarstvo že tri leta mrtvo, in ki s krčenjem socialnih izdatkov povzroča nujne spore s sindikati. Gaitskell je zahteval politiko večanja proizvodnje z uvedbo nadzorstva nad izbiro uvoza in investicij. »Ce bi se proizvodnja povečala, je dejal Gaitskell. bi se državni dohodki zvišali za 300 do 400 milijonov šteriingov letno.# Zaten. je Gaitskell podal dokaj črno sliko gospodarskega položaja in je opozoril svoje tovariše na resnost gospodarske krize v ZDA ter na posledice, ki jih ima za svetovno trgovino. Medtem pišejo mnogi angleški listi o možnosti nove krize v angleški vladi. Laburistični list #Daily Heraid# piše. da bosta verjetno odstopila ministra zn zdravstvo Derek Al-kersmith ter minister za pen-zije in za socialno varnost John Boyd Carpenter, ker nista pripravljena dovoliti novega črtanja nakazil za nekatere socialne usluge, ki bi jih morali prizadeti odslej sami plačevati. Tudi vladni tisk piše, da so v vladi nastala huda nasprotja. Prevladuje mnenje, da bi ostavko drugih dveh ministrov po zadnji ostavki finančnega nauer v svojem zadnjem govoru po radiu in v svojem od. govoru Buiganinu. Bonnsku vlada ponavlja sledeče stališče; 1. Pripravljena jc začeti s sovjetsko vlado diplomatsk i pogajanja, ki pa naj bodo tajna. 2. Doseže naj se rešitev nemškega vprašanja «na podlagi samoodločbe#. 3. Obnovijo naj se pogajanja «za splošno nadzorovano razorožitev#. Toda bonnska vlada nasprotu. je načrtu poljslkega zunanjega ministra Rapackega, »ker vsebuje priznanje vzhodnonemške republike#. Brentano je omenil tudi sedanja pogajanja s SZ za. trgovinski sporazum in izrekel tipanje, da Dodo imela uspeh. Do hrupnih incidentov je prišlo, ko je govoril predsednik liberalne skupine Erich Mende. Mende je ostro kritiziral Adenauerja in ga obtožil, da se je obrnil na nemško ljddstvo po radiu mimo parlamenta. Očital mu je tudi, da ne upošteva mnenja parlamentarne opozicije. »Nočemo, je dejal Mende, da bi skupščina zvezne republike prišla tako daleč, da bi imela le vlogo občinskega zbora, kakor je to bil Reichstag po podcu VVeimarske republike#. Opozicija je govorniku navdušeno ploskala, medtem ko je vladna večina divje vpila. Voditelj socialdemokratske opozicije Ollenhauer pa je izjavil, da bi načrt Rapackega lahko bil «prvi korak# k nadzorovani razorožitvi in k mednarodnemu pomirjenju. »Ali ne bi lahko vsaj začeli s pogajanji za ustanovitev vmesnega področja v širini tisoč dve sto kilometrov med obema blokoma?# je vprašal Ollenhauer, ki je nadaljeval: »Mnogo bolje bi bili informirani o načrtu Rapackega in o njegovih smotrih, če bi imeli uradno diplomatsko predstavništvo v Varšavi#. Obžaloval je zatem, ker zvezna vlada zavrača vse predloge, ne da bi stavila svoje predloge, in je poudaril, da je zaradi razvoja tehnike in znanosti politika sile preživela in pogajanja so edini način, da se prepreči katastrofa. V zvezi z nedavnimi francosko - nemško - italijanskimi razgovori je Ollenhauer očital vladi, da ni obvestila parlamenta o razgovorih. Pripomnil je, da je Bundestag zvedel za razgovore iz časopisja. Zahteval je pojasnila o teh razgovorih. V debato je posegel tudi Adenauer, ki je izjavil, da «je treba raziskati vse poti, da pride, če je potrebno, tudi postopoma, do splošne nadzorovane razorožitve«. Ko je odgovarjal na kritiko opozicije, je dejal, da so »vse zahodne vlade sprejele predlog za konferenco na naj-viiji ravni s pogojem, da se ta skrbno pripravi#. Analiziral je zatem načrt Rapackega, o katerem je izjavil, da ne nudi možnosti sprejemljive rešitve. »Z ene strani, je dodal kancler, Nemčija ni več velesila. Ne smemo si domišljati, da je usoda sveta v naših rokah. Težišče trenja se stalno premika v Evropi, na Daljni vzhod na Srednji vzhod in mi nismo najbolj važni.# Izjavil je tudi, da bi uresničenje načrta Rapackega pomenilo konec ministra Thornevcrofta javno mnenje tolmačilo kot dokaz i NATO, kar bi spravilo Sovjet-neuspeha vladne gospodarske sko zvezo v boljši položaj, Pri-politike, I pomnil je. da bi brez NATO Zahodna Nemčija morda že zdavnaj bila sovjetsko področje. Kancler je dejal, da se strinja z Ollenhauerjem." da položaj ni bil nikoli tako resen kakor danes. Izrekel je mnenje, da bo SŽ »prisiljena napraviti odmor# in da bo «ideja o zavojevanju sveta izginila morda čez 20 ali 30 let#. ((Ponovna združitev, je dodal kancler, mora biti možna v okviru «modusa viven-di», ki naj temelji na splošni nadzorovani razorožitvi,# Kardelj o vlogi kmetijskega zadružništva BEOGRAD, 23. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je danes izjavil na skupščini Glavne zadružne zveze Jugoslavije, da je razvoj kmetijstva ena najvažnejših nalog jugoslovanske gospodarske politike. »Na tem področju se vodi danes, je poudaril Kardelj, ena najvažnejših bitk#. Dejal je, da so bili doseženi v zadnjih dveh letih pomembni uspehi in da bodo v prihodnjih petih letih vložena v kmetijstvo občutno večja sredstva kot doslej, kar bo pomenilo prelom v borbi za moderno socialistično kmetijstvo. Dosedanji uspehi na področju kmetijstva pa dokazujejo pravilnost poti, ki jo je Jugoslavija izbrala v uresničevanju socialističnega preporoda vasi. Generalni tajnik zveze pa je poudaril, da je postala zadruga danes organizator sodobne proizvodnje z nalogo, da zgradi socializem na vasi. Samo močna kmetijska zadruga lahko izvleče kmeta iz revščine in zaostalosti in ga o-svobodi težkega dela. Govornik je povedal, da je danes v Jugoslaviji 5.591 splošnih kmetijskih zadrug, 548 kmetijskih delovnih zadrug in 204 specializirane kmetijske za druge. Zadruge razpolagajo z nad 25 milijardami din o-snovnih sredstev in 28.5 milijardami din obratnih sredstev. V zadnjih dveh letih so zadruge prejele 5132 traktorjev in številne druge kmetijske stroje v vrednosti okrog 20 milijard dinarjev. «»------- Slasscn o konferenci med najvišjimi COLUMBIA (Missouri), 23. — Posebni Eisenhowerjev svetovalec glede razorožitve Ha-rold Stassen je izrekel mnenje, da bi konferenco na najvišji ravni s Sovjetsko zvezo lahko sklicali v enem letu, če se bo dokazalo, da »Sovjetska zveza res želi sestanek in ne tribuno za propagando#. Harold Stassen je poudaril, da »se zdi, da Sovjeti sedaj izpolnjujejo svoje obljube nekoliko bolj kakor prej#, ((Vendar pa, je dodal Stassen, je njihovo ravnanje pogostoma protislovno. Tako so na primer izpolnili obljubo, da bodo zapustili Avstrijo, medtem ko so prihranili Madžarski povsem drugačno usodo#. Harold Stassen je dodal, da bi »osvoboditev Madžarske verjetno prispevala bolj kakor vsaka druga pobuda k izboljšanju sedanjega položaja#. ke sprejela. Značilno je, da je fašist Ferretti zagovarjal Pellovo poročilo. Scoccimarro pa je v imenu KPI kritiziral v bistvu negativni odgovor na Bulganinovo pismo. Izjavil je, da parlament ni prejel nobenega poročila, da je vlada določila 50 milijard za izstre-lišča, Negarville je nato poudaril, da -nudi poljski načrt za brezatomsko področje v Evropi resno možnost za mir in varnost. Pella je ob zaključku seje izjavil, da vlada ni sprejela v Parizu nobene obveznosti glede oporišč za izstrelke. potem ko je že prej poudaril, da bo «vlada to vprašanje proučila v primernem trenutku.# Jutri bo obrambni minister Taviani poročal o vojaških ob. veznostih, ki jih je sprejel r.a pariškem zasedanju NATO. Na že omenjeni seji vlade so ministri odobrili načrt državnega proračuna za leto 1958-59, ki predvideva 134 milijard lir primanjkljaja, t. j. za 70 milijard lir manj kot lani, «kar bo moč doseči brez novih davkov#. Zeli, ki je po seji to povedal, je dejal, da je znašal prejšnji proračunski primanjkljaj 67 milijard, tako da bodo polagoma v prihodnjih letih dohodke izenačili z izdatki, pri čemer se bo vlada izogibala razpisu novih posojil in če bo mogoče dosedanji dolg plačevala. V ta namen je ustanovljen poseben sklad. Vlada bo proračune posameznih ministrstev predložila parlamentu 29. t. m. Ministri so danes odobrili tudi zakonski osnutek za izvajanje petletnega načrta za modernizacijo železniške mreže, za kar bodo znašali stroški 175 milijard lir. Parlament je nadaljeval tudi danes z delom. Senatorji so razpravljali o udeležbi računskega dvora pri nadzorstvu finančne uprave ustanov, -katerim daje država redne prispevke, nato pa o novem cestnem zakonu, ki so ga odobrili tako kot ga je sprejela poslanska zbornica; zatem so nadaljevali i razpravo o ureditvi ministrstva. Poslanci pa se jim dajo na razpolago samo balistični izstrelki za srednje razdalje skupaj z odgovarjajočimi konicami ter prepustili izvedbo sklepa pristojnim strokovnim organom. Pella je izrazil prepričanje, da bi bilo absurdno pomisliti, da bi se države NATO odpovedale prav tistim sredstvom, ki so za obrambo najbolj učinkovita in se ((nasloniti na zastarelo orožje spričo najmodernejših sredstev, ki jih imajo v obilici na razpolago njihovi možni nasprotniki#. Zunanji minister, je mimogrede omenil tudi potrebo po povezavi med atlantskim paktom, SEATO in bagdadskim paktom. Nato je izjavil, da so države NATO nalklonjene sestanku zunanjih ministrov, ker »smoter njihove politike m poslabšanje spora med Vzhodom m Zahodom, temveč isKanje u-godnih pogojev za olajšanje napetosti z rešitvijo največjih vprašanj za dosego boljšega in varnejšega sožitja.# Po ministrovem mnenju so države NATO pokazale tudi naklonjenost za predloge v prvem BuL ganinovem pismu, medtem ko se bodo glede odgovora na drugo pismo zmenili na sestanku atlantskega sveta. Prav zaradi tega se italijansika vlada v odgovoru na prvo pisma ni spuščala v obravnavanje posameznih sovjetskih predlogov, ker bo to storila v odgovoru na drugo pismo, ki spopolnju-je sovjetske predloge. Glede razorožitve pa je ponovil že znani predlog svoje vlade. O sestankih na najvišji ravni pa je dejal, da jih Zolijev odgovor ne izključuje, temveč di le poudarja potrebo priprav ter dodal, da bo rimska vlada «z globokim zadoščenjem sprejela vsak sovjetski korak, ki bi ji mogel dati dokaz dobre volje Kremlja#. V razpravi o Pellovem poročilu so govorili socialist Lussu in Cianca komunista Scoccimarro. Negarville in Spano, demokristjana Jannuz-zi in Santero ter fašist Ferretti. Lussu je dejal, da Pella ni načel nobenega konkretnega vprašanja in da njegovo'poročilo ni zadovoljivo. Zahteval je, naj vlada ne sprejme nobenega novega sklepa p zunanji politiki pred izvolitvijo novega parlamenta, zlasti glede vprašanja izstrelkov. Dejal je, da je prišlo na pariškem sestanku do nasprotij in navedel znana stališča Norveške, Danske, Belgije in Nizozemske. Po zadnjih vesteh o sovjetskem napredku pa se ameriška strategija smatra lahko za propadlo. Upravičeno je nato očital Pelli, da se njegova izjava glede izstrelkov ne strinja z izjavo veleposlanika Brosia, ki je dejal, da bo Italija ameriške izstrel- PELLA so razpravljali o krajevnih avtonomijah, o čemer bodo tajno glasovali jutri, ko bodo začeli tudi z razpravo o znanem zakonu socialistične senatorke Merlinove o «zaprtih hišah#. Senat in poslanska zbornica imata pred seboj še celo vrsto zakonskih osnutkov in zaradi tega je postalo parlamentarno delo zelo intenzivno, da bi mogel parlament vse pravočasno zaključiti še pred razpustom. Medtem pa se še vedno razpravlja o članku kardinala Ottavianija, ki se je tako odkrito vmešal v politično življenje države, kar so ostro obsodili ne samo socialisti in komunisti, temveč tudi socialdemokrati, republikanci in liberalci. In vprav te tri stranke še posebno ostro napada bilten vodstva krščanske demokracije in jih obtožuje, da hočejo kardinalov članek izkoristiti ter jih ironično in nehvaležno imenuje ((zapuščene mačke, ki mijavkajo na dvorišču, da bi jim odprli vrata#. Hkrati pa demokristjan-sko \ odstvo na vso moč sili senatorje, naj bi sprejeli zakon o reformi senata tako kot ga je odobrila poslanska zbornica. Saragat pa je danes izjavil, da pristaja na nevtralizacijo Nemčije v zameno za nevtralizacijo CSR in Poljske. A. P. V kratkem nov poizkus z «Vanguardom»? Spor zaradi «Slovenije» Francoska vlada bi rada zadev« na kak način potlačila Jugoslavija pa namerava vztrajati pri svoji zahtevi Tudi Pierre Cot pobil uradno tezo vlade (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. — Težko je reči, kako se bo popravilo ozračje med Jugoslavijo in Francijo, ki ga je skalil gusarski napad francoskih vojnih ladij na nezaščiteno jugoslovansko trgovsko ladjo «Slovenijo». Kakor kaže, ni francoska vlada pripravljena izpolniti zahteve jugoslovanske vlade, da se zaplenjeno blago vrne in da se plača odškodnina. Verjetno francoska vlada upa, da se bo vsa stvar sama po sebi polegla, zavedajoč se, da je pravica s stališča mednarodnega prava na strani Jugoslavije. Nevzdržnost uradne teze francoske vlade je danes dokazal v francoski narodni skupščjni tudi poslanec Pierre Cot, ki je pobil tudi zadnji argument francoske vlade, da so francoske ladje imele pravico ustaviti «Slovenijo» in zapleniti orožje, češ da je šlo za tihotapstvo orožja upornikom. «Ta teza ne drži, je ugotovil Pierre Cot, ker Francija uradno trdi, da v Alžiru ni vojne. Tudi če bi bilo orožje dejansko namenjeno upornikom, ne gre za tihotapstvo. Mednarodni predpisi, je poudaril Pierre Cot, so jasni, /ato je nemogoče sklicevati se na mednarodne zakone in jih istočasno teptati, ravnati na en način z Jugoslavijo, oziroma z državami ljudske demokracije, na drug način pa z drugimi državami.# Tako je Pierre Cot dejansko potrdil to, kar je pred dnevi priznal nekemu jugoslovanskemu novinarju tudi neki zastrpnik zunanjega ministrstva, ki je rekel. »Nima nooenega smisla vztrajati na pravni plati vprašanja. Mi smo prekršil med narodno pravo in če bi stvar prišla pred mednarodno sodi- šče, nam to ne bi dalo prav Toda, naravno je, da nismo mogli dovoliti prehoda ladje.# ((Prevoz orožja za račun trgovskih podjetij med neodvisnimi državami, ugotavlja s svoje strani nocojšnja «Borba», je normalno dejanje z mednarodnega stališča in nikomur ne bo uspelo, da s pravljicami o tihotapstvu prikrije ravnanje francoske mornarice, ki je navadno gusarstvo. Ce bi države priznale Franciji pravico, da lahko v imenu borbe v Alžiru dela, kar hoče, tedaj bi Francija lahko vse Sredozemsko morje proglasila za «mare nostrum al-gerianum». »Borba# ugotavlja, da se ne želi spuščati v razpravo o politični strani alžirskih dogodkov, ker je stališče Jugoslavije o tem dobro znano. Jugoslavijo zanima predvsem politična stran francoskega ravnanja glede na jugoslovansko - francoske odnose. Francoska vlada meni, da jugoslovanska plovna družba zaradi dejanskih odnosov med Francijo in Jugoslavijo ne bi smela prevzeti vloge prevoznika orožja, ki da je bilo namenjeno alžirskim upornikom. Ravnanje francoskih oblasti kaže. da se francoska vlada sploh ni ozirala na te odnose, kajti ravnanje francoskih ladij ni mogoče vskladiti s prijateljskimi jugoslovansko-fran-coskimi odnosi. »Borbo# zaključuje, da je nasilni akt francoskih oblasti z mednarodnopravnega in političnega stališča nevzdržen, da je v nasprotju z osnovnimi pravili mednarodnega prava in z demokratičnimi načeli mednarodnih odnosov, in poudarja, da bo Jugoslavija vztrajala pri svoji zahtevi in ne bo dovolila, da bi se vsa zadeva pomečkala.# i B. B. CAPE CANAVERAL, 23. — Ponovno se govori, da bodo v kratkem obnovili poizkus z raketo »Vaiiguard#, ki se je nedavno ponesrečil. Družba »General Electric# je namreč že izročila enajst od dvanajstih reakcijslkin motorjev, ki jih je naročila družba ((Martin#, katera pripravlja raketo «Van-guard#. Gre za motor prve stopnje rakete, ki bo po mnenju strokovnjakov, ki so ga preizkusili, !ahko deloval več kakffr dve minuti lp pol. ki sta potrebni za izstrelitev «Vanguarha». Nocoj pa se v Washingtonu vztrajno širijo govorice, da bodo raketo «Van-guard# izstrelili vsak čas. V Pentagonu pa govoric ne potrjujejo in niti ne zanikujejo, ker so po zadnjem neuspehu postali, bolj previdni in nočejo novih poizkusov v naprej razbobnati. Medtem je ameriška mornarica sporočila, da bo v kratkem preizkušala rakete «Re-gulus 11». Spuščali jih bodo z ladij na odprtem morju s ciljem, ki bo oddaljen 800 kilometrov. »Regulus 11» doseže dvakrat tolikšno hitrost kakor zvok in lahko leti na razdaljo 1600 kilometrov. Uporabljati ga mislijo na podmornicah. Kakor piše «New York World Telegram#, so preizkusili tudi raketo ameriške vojske oJupiter-C». ki je baje dosegla razdaljo 4800 kilometrov. V zvezi s tem je predstavnik vojske izjavil nekaterim članom kongresa, da bodo s to raketo verjetno izstrelili umetni satelit že spomladi in verjetno še prej kakor z raketo «Vanguard». Prihodnje leto pa bodo preizkušali letalo X-15. To letalo bodo v višini 12 kilometrov pognali z bombnikom B-52 in bo lahko doseglo višino več tisoč milj ter hitrost več tisoč milj na uro. Na preizkusni vožnji bo letalo vodil Ivan Kincheloe, ki je že preizkusil 7b vrst letal. Kincheloe ni hotel povedati, koliko časa bo raketno letalo ostalo v zraku. Izpekel pa je mnenje, da bo v veliki meri prekoračilo 17 minut leta preizkusnega letala X-12. Pri začetnem poletu bo letalo doseglo višino 160 kilometrov in hitrost 5.800 kilometrov Dullesov razgovor z Balairejem MARAKES, 23. — Ameriški državni tajnik Dulles je danes prispel z letalom v ameriško oporišče Ben Guerir, ki je 70 kilometrov severno od Marakeša. Dulles in Balafrej sta kosila skupaj. Domnevajo, da sta govorila o bodočem položaju ameriških oporišč v Maroku, ki so bila zgrajena, ko je bil Maroko še francoski protektorat. Zvedelo se je, da je Balafrej zahteval od Dullesa pojasnila o ameriškem stališču, kar se tiče južnomaroškega ozemlja, zaradi katerega je Maroko v sporu s Španijo. Dulles je nocoj odpotoval v Ankaro. Dulles pa je dejal, da ni bilo govora o nobenem političnem vprašanju. »Dajem vam častno besedo, je izjavil Dulles na vztrajna vprašanja novinarjev, da beseda Alžir ni bila izgovorjena.# Dejal je tudi, da nista z Balafrejem govorila o ameriški gospodarski pomoči Maroku. Kar se tiče ameriških oporišč, pa je Dulles izjavil, da je zvedel, da je marokanska vlada izročila spomenico s tem v zvezi ameriškemu poslaništvu v Rabatu, da pa mu njena vsebina ni znana. Spomenico bodo v Wa-shingtonu v kratkem proučili. Vreme včeraj; Najvišja temperatura 3,4, najnižja —1,6, zračni tlak 1010,4 se dviga, veter 6 km, vlaga 60 odst., nebo 4/10 poob-lačeno, morje mirno s temp. 8,8. Vreme danes: Pretežno jasno s pooblačitvamii. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 24. januarja Timotej, MMoslava Sonce vzide ob 7.36 In zatone ob 16.59 Dolžina dneva 9.23. Luna vzide ob 9.21 in zatone ob 21.53. Jutri, SOBOTA, 25. januarja Pavel, Tnpimir Delo pokrajinske uprave V letošnjem pokrajinskem proračunu so določili 10.900.000 lir za kmetijstvo Gre za ves dohodek, ki ga bo pokrajina imela od do-datnega davka na zemljišča in na kmetijske dohodke Za razvoj kmetijstva na našem področju so potrebni koreniti finančni ukrepi, kot tudi veliko razumevanje državnih, pokrajinskih in občinskih oblasti (zlasti tržaške občine, ki je dejansko največja kmetijska občina v pokrajini). Do sedaj je bilo dano za kmetijstvo sorazmerno z ukrepi v drugih gospodarskih panogah zelo malo, če upoštevamo, da je predvsem v tržaški občini toliko neobdelane zemlje zaradi pomanjkanja ustreznih poti, vode in posojil z nizkimi obrestmi. Dosedanje u-krepe za podporo živinorejcem in vinogradnikom ne moremo uvrščati med velike u-krepe za obdelavo velikega dela neobdelanih zemljišč. To kar je do sedaj prispevalo kmetijsko nadzorništvo je bila samo podpora za modernizacijo hlevov, gradnjo gnojišč in mali prispevek za obnovitev vinogradov. Pokrajinska uprava se zaveda, da bi kmetijstvo lahko znatno več prispevalo skupnemu gospodarskemu napredku pokrajine. Zato je bila tudi ustanovljena posebna kmetijska komisija pokrajinskega sveta, ki se ukvarja z vsemi kmetijskimi vprašanji. Zal pa, da ta komisija oziroma pokrajinska uprava ne razpolaga z zadostnimi denarnimi sredstvi. Kljub temu pa ji je že uspelo najti vsaj nekaj sredstev za nekatere nujne u-krepe splošne kmetijske km risti. Čeprav se pokrajinski upravi po zakonskih predpisih ne bi bilo treba ukvarjati s tem vprašanjem, so kljub temu sklenili, da se bodo zanimali za pomoč kmetom in za splošen razvoj kmetijstva. Zato so tudi v letošnjem proračunu določili 10.900.000 lir za kmetijstvo, ki jih bo pokrajina dobila za dodatni davek na zemljišča in kmetijske dohodke. Pokrajinska u-prava bo letos dala na razpolago pokrajinskemu kmetijskemu nadzorništvu 60 tisoč lir letnega prispevka, ki ga določa zakon; 100 tisoč lir za izredni načrt za razvoj živinoreje; 100 tisoč lir za navadni program v korist živinorejcev. Poleg tega pa bo pokrajinska' uprava prispevala 100 tisoč lir za prvo razstavo živine, ki bo prihodnjo spomlad v Bazovici, 500 tisoč lir bo pokrajina prispevala za razstavo cvetlic. Odbornik Corberi, ki odgovarja za kmetijstvo, je izjavil, da pokrajinska uprava finansira razstavo cvetlic z namenom, da propagira gojenje cvetlic na našem področju, kjer obstajajo vsi pogoji za razvoj cvetličarstva. Predvidevajo, da bo že letos ustanovljena v Trstu ustanova za kmetijski razvoj. Za njeno ustanovitev je pokrajina določila 500.000 lir. Obenem pa je btl določen l milijon lir za izredne potrebe kmetijstva. Poleg denarnih prispev- kov za neposredni razvoj kmetijstva je morala pokrajina vključiti v svoj letošnji proračun tudi 3 milijone lir stroškov za ustanovitev zbora za nadzorstvo In pobijanje ribolova z eksplozivom in drugimi škodljivimi sredstvi in 2 milijona lir za ustanovitev zbora za nadzorstvo in pobijanje poneverb pri izdelavi in prodaji snovi za kmetijske potrebe. Za delovanje omenjenih ustanov bo pokrajina porabila še 1 milijon lir. Lansko leto pa je pokrajinska uprava poleg nekaj prispevkov pokrajinskemu kme tijskemu nadzorništvu zlasti za razvoj živinoreje posredovala za rešitev mnogo drugih vprašanj. Deželni odbor za kmetijstvo je na predlog predsednika pokrajine odobril izreden načrt pokrajine za razvoj živinoreje, ki je bil poslan ministrstvu za kmetijstvo. Stroške za izvedbo tega načrta naj bi ministrstvo vključilo v letošnji proračun pokrajinskega kmetijskega nadzorništva. Pokrajina se je lani udeležila pokrajinskih in deželnih sestankov o kmetijskih vprašanjih. V krajevnem merilu pa je kmetijska komisija pokrajinskega sveta posredovala za poravnavo škode, ki so jo utrpeli kmetje zaradi širjenja državne ceste št. 14; nadalje je posredovala glede mnogih vprašanj obmejnega značaja in se zanimala za gradnjo poljske poti pod Kon-tovelom. Za to pot se vodijo pogajanja z občino in z zainteresiranimi kmeti. Poleg tega je komisija tudi posredovala v korist lepenskih kmetov glede strelišča v bližini Repna. To zanimanje pokrajinske u-prave za kmetijstvo gotovo ne bo rodilo večjih uspehov, če ne bo našlo razumevanja v najvišjih državnih krogih. «»------ 32 odpustov v Del. zadrugah Kakor je bilo pričakovati, je bila včeraj objavljena arbitraža urada za delo glede odpustov pri Delavskih zadrugah in izredne doklade težakom v glavnem skladišču. Moškim uslužbencem bodo dali posebno doklado v znesku 350 lir tedensko, ženskam pa 250 lir, začenši z 21. januarjem t. 1. Upoštevajoč utemeljitev vodstva podjetja ter ugovore sindikalnih organizacij je urad za delo sklenil, naj se odpusti le 32 uslužbencev: 7 v trgovinah z jestvinami, 14 v glavnem skladišču, ekonoma-tu in menzi, 6 uradnikov ter pet uslužbencev v mesnicah. V število odpuščenih uslužbencev v mesnicah so vključeni tudi trije poslovodje, s katerimi bo podjetje sklenilo posebno pogodbo za najemni- Pred dnevom vajenca Konferenco mladinske komisije Nove delavske Na konferenci bodo razpravljali pred-vsem o strokovni izobrazbi vajencev no. Kakor smo že včeraj poročali, bodo od omenjenega števila odpustov odbili število uslužbencev, ki bodo do 30. t. m. sami podali ostavko. «»------ Pritožbe proti Acetatu Sindikat uslužbencev v u-mobolnici je poslal upravi A-cegata protestno pismo, ker u-službenci ne smejo uporabljati mesečnih kart za vožnjo ob praznikih in nedeljah. Dejstvo je, da uslužbenci v umobolnici delajo v izmenah in torej tudi ob nedeljah in praznikih. Zaradi tega bi morala uprava Acegat to upoštevati, a je odgovorila negativno. Glede mesečnih kart se pritožujejo tudi drugi delavci, ker so bile cene zvišane za 90 odstotkov, medtem ko je bila cena navadnim listkom zvišana za približno 20 odstotkov. Posledica tega je, da 50 do 70 odstotkov uslužbencev in delavcev raznih strok ni letos obnovilo mesečnih kart. , Potek pogajanj v Rimu Morda bo danes odločilni sestanek Včeraj so se pogajali samo dopoldne Tudi včeraj so se v Rimu nadaljevala pogajanja za u-reditev spora v CRDA in arzenalu. JKaže, da bo danes odločilni dan; doktor Pistelli, ki predseduje sestankom, je namreč včeraj svetoval, naj stranki pregledata svoja stališča, da bi prišli iz te zagate in začeli s konkretnimi pogajauji. Upati je, da bo vodstvo CRDA končno le popustilo in prišlo na dan s predlogi, ki bodo sprejemljivi. Glavna sporna točka je vprašanje ureditve akordnega dela, kar bi izenačilo prejemke tržaških kovinarjev s prejemki, ki jih dobivajo za enako delo njihovi delovni tovariši v Genovi. O tem vprašanju ter o zadevi delavcev, ki dobivajo plačo na odstotke, so razpravljali včeraj dopoldne; predstavnik delodajalcev pa je glede izenačenja z Genovo dejal, da imajo obrati v Genovi povsem drugačno strukturo kot obrati v Trstu; kar seveda ni točno. Sindikalisti so tudi zahtevali, da bi delavce s prejemki na odstotke vključili v kate- gorijo delavcev z akordnim delom. Kazalo je, da bo zadeva obtičala na mrtvi točki, zato so sindikalisti in predstavniki delodajalcev sprejeli predlog dr. Pistellija in so se popoldne ločeno razgovar-jali. Morda se bodo danes dopoldne sindikalni predstavniki sestali pred začetkom pogajanj; prav gotovo pa bodo počakali na no\A predloge delodajalcev, da bodo videli, če je mogoče uspešno nadaljevati pogajanja. Odhod dr. Sanlinija Včeraj je odpotoval iz Trsta podprefekt dr. Giovanni Santi-ni, posebni tajnik vladnega generalnega komisarja dr. Pa-lamare. Notranje ministrstvo ga je premestilo na drugo službeno mesto. Iz Trsta je bil premeščen tudi dr. Cesare Pasquinelli, načelnik urada za povezavo med zunanjim ministrstvom in vladnim generalnim komisariatom. IIU1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1I1IIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Izpred kazenskega sodišča Obsodba sta reg* a ezula zaradi poli ti j ševanja dekletca Devet mesecev zapora za ponarejevanje menic - Pogojna obsodba obtoženca zaradi odpora proti karabinjerjem Sestanek na trgovinski zbornici Poročilo Luzzatta-Fegiza o gospodarskem položaju Predsednik bo predložil tudi načrt podrobnih ukrepov za izboljšanje gospodarstva Danes se bo ob IS. uri se-|menjene turistične ustanove, stala v veliki dvorani Trgo- temveč tudi za okrepitev pn-vinške zbornice tržaška pokra- ' hoda turistov iz Avstrije n V nedeljo bo po vsej državi na pobudo ministrstva za delo dan vajenca, zato da se razpravlja o tem važnem vprašanju in da se v doglednem času temeljito in pravilno reši. Kakor smo že poročali, bo v okviru te kampanje danes javno zborovanje, ki ga priredi mladinska komisija Delavske zbornice CG1L. O vprašanju strokovne izobrazbe vajencev in dosedanjih naporih CG1L za rešitev tega vprašanja bo poročal član izvršnega odbora CGIL Bressan, nato bo sledila diskusija. O tej važni zadevi bomo še podrobneje poročali, poudariti pa hočemo, da je vprašanje izobrazbe in zaščite vajencev tudi na Tržaškem zelo pereče. V nedeljo ob 10.45 bo v o-kviru vsedržavnega dneva vajenca v Avditoriju zborovanje, na katerem bodo govorili o vseh vprašanjih delavske mladine. ■ «»----- Delovanje komisije jadranskih pristanišč Prof. Roletto predsednik študijske komisije Zveze jadranskih pristanišč, ki združuje občinske uprave vseh jadranskih pristanišč in ki se ukvarja predvsem z vprašanji pomorstva, je na vprašanja tržaške gospodarske agencije ASTRA pojasnil, da študijaka komisija sedaj proučuje tri vprašanja Predvsem se komisija ukvarja z obnovo konvencij med državnimi družbami PIn ln državo. Ta obnova je bila preložena do 30. junija in bo verjetno ponovno preložena, ker parlament do tega roka nikakor ne bo mogel proučiti zapletenega in važnega vprašanja. povrh pa bodo prav v tem času parlamentarne volitve. Prav tako zanimiva so tudi proučevanja zaledja posameznih pristanišč, s katerim s« hoče odkriti izpremenjena gospodarska in politična struk- tura zaledja in zlasti vpliv teh izprememb na promet. Končno se komisija ukvarja z vprašanjem ribolova v Jadranskem morju ,za kar bodo sklicali v Anconi posebno zasedanje, kjer bodo podrobno proučili stanje in poslali daljšo resolucijo vsem pristojnim ministrstvom in drugim organom. O Na ladjah »Saturnia* in «Vulcania», ki ploveta na progi Trst-New York, se je lani vkrcalo v Trstu skupno 5.500 potnikov. Poravnava v tožbi med dr. Geppijem in odv. Caravellijeni Po dolgo časa trajajočim sporu, se je včeraj vendarle zaključila tožba, ki jo je vložil bivši občinski svetovalec za PRI geom. Elio Geppi proti dr. Rodolfu Vianiju kot odgovornemu uredniku časopisa «I.a Zona Franca* In proti odv. Luigiju Caravelliju kot piscu nekega članka. Razpravo so sedemkrat odložili in včeraj se je pravda končala z zadoščenjem obeh strank. Vsi so namreč podpisali neko izjavo: Geppi je potrdil, da beseda »omerta*, ki jo je rabil v nekem svojem govoru v občinskem svetu ni veljula pristašem gibanja za dosego proste cone, odv Ca-ravelli pa je izjavil, da članek ki ga je on objavil v glasilu «La Zona Franca* m bil naperjen proti geom. Gep-piju pač pa proti tistim, katere je Geppi napadel. Sodišču seveda ni preostalo drugega, kot prekiniti postopek zaradi odtegnitve ^P^-be. Pred*.: Adelmann - Delta Nave, tož.; Scarpa, zapisn.: Urbani, obramba: odv. Morge-ra in Poillucci za Caravelll-ja, odv. Vinciguerra za dr. Vianija, zastopnik interesov geom, Geppija; odv. Volli. Kljub 77. letu starosti se je Angelo Marsich iz begunskega taborišča pri Sv. Soboti tako pregrešil nad 10-let-nim dekletcem, da ga je bilo sodišče po razpravi za zaprtimi vrati prisiljeno obsoditi na leto dni in 7 mesecev zaporne kazni. Starost pa je obsojenca rešila, da bi kazen presedel, ker mu je sodišče priznalo pogojnost, ki se lahko po zakonu privoli za obsodbe do dveh let ječe. In to le osebam, ki so presegle 70 let starosti. * + * Več sreče pa je imel 25-let-ni Artemio Abrami iz Ul. S. A. in Bosco. Obtožen je bil ugrabitve otroka v nečedne namene, posiljevanja, pri čemer naj bi uporabil silo, ter tudi grožnje in končno spolzkih dejanj. Prvih dveh obtožb pa je bil oproščen, ker ni izvršil dejanja, oziroma, da dejanje ni kaznivo, za ti'etjo pa so ga sodniki, ki so ga spoznali za krivega, obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski list na 3 mesece zapora. Preds.; Corsi. tož.; Malte-se, zapisn.; Rachelli. * * * «Rad bi kupil neko pohištvo,* je oktobra 1956. leta pojasnil lastniku tovarne Stegu v Ul. Sorgente neki moz. •Prosim,* ga je prijazno povabil gospodar, ((Oglejte si zalogo. Vaše ime prosim?* Brž ko je kupec povedal, da se piše Umberto Manfredim, star 33 let in da stanuje v Ul. Co-roneo, pa prodajalec ni hotel več slišati o kupčiji. Vzrok je bil jasen: Manfredinijevo ime je bilo namreč v seznamu tistih, ki niso plačali nekih menic. To je Manfredinija presenetilo prvič, ker je on vedno plačal, kar je podpisal, in drugič, ker že dolgo ni podpisal menic. Manfredini je tako razočaran in hkrati užaljen zapustil trgovino in sklenil iti stvari do dna: hotel je namreč izvedeti, na kak način je prišlo njegovo ime na zloglasni seznam neplačljivcev. Zagonetko je hitro rešil. Izvedel je namreč, da so bile menice z njegovim podpisom izdane 6I-letnemu Gianvitu Albaneseju iz Ul. Cadorna. Ta pa ga je opozoril, da jih je njemu izstavil 52-letni Nicola Liso iz Ul. delTAbro, ki je bil nič manj kot Manfredini-jev tast. Liso je seveda hitro našel izgovor; izstavil jih je on s podpisom zeta, ker naj bi bil Manfredini bolan. Toda Manfredini tega m hotel priznati, še posebno ne, ker s tastom zadnje čase nista bila več v dobrih odnosih. In tako, kljub temu, da so bile vse menice plačane, razen zadnje za 5.000 lir, je moral Liso skupno z Alba-nesejem na zatožno klop; prvi pod obtožbo izstavitve 7 ponarejenih menic, drugi pa zaradi njihove uporabe. Alba-neseja je sodišče oprostilo, pa čeprav zaradi pomanjkanja dokazov, Lisa pa je zašilo na y mesecev in pol ječe. Preds.: Adelmann - Della Nave, to.; Scarpa, zapisn.: Urbani, obramba: odv. P. Sar-dos. * * * Isti sodniki so tudi sodili 24-letnega Fulvia Chiarellija iz Ul. Palestrina, katerega so karabinjerski organi prijavili sodnim oblastem zaradi odpora in uporabe sile ter pijanosti. Chiarelli je prišel navzkriž, z zakonom po svoji neumnosti. Novembra 1956, leta se je opil in ob prihodu domov vztrajal na trditvi, da so mu tatovi ukradli motorno kolo. Medtem ko sta njegova mati in sestra odšli iskat vozilo, katerega sta našli nedaleč od doma, je Chiarelli telefonsko obvestil o tatvini karabinjerje. Okoli 20. ure so trije karabinjerji pod poveljstvom podčastnika prišli na kraj in tu našli Chiarellija, ki jih je sicer obvestil, da so našli motor, a je zahteval, seveda od neznanega tatu, nekaj stotin Nabrežja. Karambol je bil tako strahovit, da je spravil Buttijevo vozilo k. o. Tudi tramvaj, katerega je vozil 43-letni Romano Fabbri iz Istrske ulice in ki je potegnil avto kakih 10 metrov naprej, je utrpel škodo, ki pa je v primeri z Buttijevim vozilom naravnost minimalna. Na križišču Istrske ulice s Trgom Valmaura pa se je pripetila nezgoda, ki je prisilila 61-letnega Carla Stibilija iz Domus civica v bolnišnico. Na srečo pa so bile poškodbe lažjega značaja in tako je težak, ki se je med vožnjo z lažjim motornim kolesom proti središču mesta zaletel v naproti vozeči avto last Franca Spangerja s Stare istrske ceste, lahko po nudeni zdravniški pomoči vrnil domov. Vseeno pa se bo moral zdraviti teden dni. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! tisočakov za povzročeno škodo, ki je ni bilo. Vinjeni mladenič je namreč vztrajal, da mu je tat odpeljal vozilo nekaj metrov stran od kraja, kjer ga je bil on pustil. Kara; binjerji so ga povabili naj gre domov, a Chiarelli, ki je verjetno hotel identifikacijo domnevnega tatu, je podčastnika udaril, zaradi česar so ga morali, ker je napadel tudi dva karabinjerja, ukleniti in odpeljati. Mladenič pa ni izgubil poguma, niti ko je bil uklenjen, ker je še nadalje kričal, da se nobenega ne boji, češ da je rokoborec. Seveda mu ni to nič pomagalo in včeraj se je zaključila njegova neljuba pustolovščina; sodniki so ga spoznali za krivega obeh obtožb in ga obsodili na 4 mesece zapora in na 2 tisoč lir denarne kazni. V njegovo srečo pa so mu priznali pogojnost kazni brez vpisa v kazenski list. «»------------------ Hude opekline Justina Cafol por. Specar iz Ul. Romagna se je predvčerajšnjim razveselila sonca in sklenila, da bo lepo vreme izrabila za pranje perila. Na štedilnik je postavila poln lonec vode, a ko jo je hotela uporabiti, se je posoda po nesreči zvrnila. Vrela voda je oblila žensko po levi nogi in ji povzročila opekline. Te so bile II. in III. stopnje in precej skeleče, zaradi česar Spe-carjevi ni preostalo drugega, kot poslušati zdravnike, h katerim se je včeraj zatekla, in ostati poa njihovo oskrbo na dermatološkem oddelku, Doba zdravljenja pa se bo precej zavlekla in bo trajala 40 če 'že ne celo 50 dni. Avto treščil v tramvaj V popoldanskih urah je prišlo na Nabrežju Mandracchio do hudega karambola med «Lancio Aurelio* in tramvajem, ki se je na srečo končal le z materialno štkodo brez ranjencev. Avto je šofiral Stellio Butti iz Ul. Con-cordia in je vozil proti Trgu Tommaseo. Tik pred stransko Ul. del Mercato vecchio je moral Butti, da prepreči trčenje s tramvajem, ki je prihajal iz stranske ulice, zaviti na sredo Nabrežja. S tem je preprečil eno trčenje, ni pa mogel preprečiti drugega v tramvaj, ki je vozil po tiru jinska gospodarska konzulta, katero sestavlja okrog 170 klanov in ki zastopa vse trzask*? gospodarske kategorije. Pokra. jinska gospodarska konzulta je sestavljena iz članov izvršnega odbora zbornice m predsednikov, podpredsednikov posameznih sekcij, ki se ukvarjajo z določenimi panogami gospodarstva (pomorstvo, trgovina na debelo, trgovina na drobno, industrija, kmetijstvo itd.). Člani konzulte torej _ niso izvoljeni, temveč jih državna oblast imenuje, ker še vedno niso uveljavljena ustavr.a določila o demokratizaciji trgovinskih zbornic. Kljub temu pa gre za izredno avtoritativni organ, saj je do imenovanja posameznih članov — razen v nekaterih izjemnih primerih kot v kmetijstvu — prišlo na osnovi predlogov združenj posameznih gospodarskih kategorij. Na današnjem zasedanju bo imel prof. Luzzatto Fegiz, predsednik trgovinske zbornice (in torej tudi pokrajinske gospodarske konzulte), daljši referat, v katerem bo orisal glavne značilnosti sedanjega tržaškega gospodarskega položaja in predložil tudi načrt podrobnih ukrepov za njegovo izboljšanje. Hkrati bodo tudi razdelili poročilo o tržaškem gospodarskem položaju in o ukrepih, ki jih predlagajo gospodarske kategorije. Gre za obširen dokument, katerega je trgovinska zbornica pripravljala dalj časa na zahtevo bivšega ministrskega predsednika Segnija in ki naj bi služil za osnovo organičnega gospodarskega na-čtra, ki naj bi pomagal premo, stiti krizo tržaškega gospodarstva. Sestanek predstavnikov turističnih ustanov Včeraj je bilo v prostorih tržaške turistične ustanove zasedanje. posvečeno vprašanjem turizma, kateremu je predsedoval odv. Slocovich m na katerem so bili prisotni predstavniki turističnih ustanov ’ z Gorice in Vidma in številnih krajevnh turističnih ustanov. Na zasedanju so izglasovali resolucijo, v kateri zahtevajo zgraditev avtostrade Trst-Benetke in odcepa proti Vidmu ter Trbižu, kjer predstavlja ta avtostrada osnovni pogoj za turistični razvoj ne samo področja, na katerem poslujejo o- drugih dežel Srednje Evrope proti ostalim italijanskim _■ O-krajinam. Poleg tega so razpravljali tudi o turistični propagandi za letošnjo sezono in nekateri 11 drugih tehničnih vprašanjih. «»------------------ Obvestilo imetnikom obmejnih propustnic Kvestura v Trstu se je sporazumela z okrajnim odborom v Kopru, da se ukine vidiranje za propustnice starega tipa, katere se bo lahko uporabljalo brez slike do 31. avgusta 1958 in ki bodo torej veljavne osem mesecev namesto štirih. Lastniki teh propustnic lahko torej prehajajo mejo in jim ni treba več v odgovornem policijskem uradu prositi za avtomatično obnovo veljavnosti njihove propustnice. Glasbeni večer slov. srednješolcev Sinoči so člani Društva slovenskih srednješolcev imeli v Gregorčičevi dvorani svoj tradicionalni glasbeni večer z zelo pestrim sporedom. V prvi točki sta nastopila Miha Renko in Boris Jogan s flavto in zaigrala nHugv.e-sov opus 5h. Nato je podal Hektor Jogan na klavirju We-brov «Rondo brillante v Es-duruy> Tretja je nastopila Darja Luin in zaigrala na harmoniko Brahmsov eMadžarski ples štev. 5». Marta Werk in Odinea Fon sta ob spremljavi Mirke Lavrenčič zapeli štiri dalmatinske in tri narodne pesmi, in sicer: «Hvalile se Kaštelanke», «Ne zaboravi me ti», «Tamo na rivis, «Andjele niili*, mSlepecs, nŽvonikarje-va» in «Tam kjer murke cve-to». Nato je znana pianistka Marjana Bolko zaigrala De-bussyjeve sVrtove v dežju*. Andro Vuga je ob spremljavi Marte Vuga podal Merkuje-vo eSonatino za oboo in kla-vir». Sledil je Alfred Škerla-vaj, fci je zaigral na harmoniko Fakinov ((Veseli maršu. Kot zadnjo točko je zaigrala Tatjana Uršič Škerjančevo skladbo za klavir ((Preludij štev, 1» in Merkujev eScher-zott. Občinstvo je bilo s koncertom zelo zadovoljno in upa, da bodo dijaki v kratkem priredili še kaj podobnega. GLEDALIŠČE »VERDI* Grand Ballet du Marquis de Cuevas Uprava gledališča »Verdi* poskrbi vsako sezono za kak poseben baletni nastop, bodisi da je pripravljen z domačimi močmi bodisi da ga izvedejo gostje. Letos imamo na sporedu v gledališču ((Verdi* nastop znanega baleta markiza de Cuevasa (Grand Ballet du Marquis de Cuevas), Nastanek tega baleta, ki je imel svojo prvo javno predstavo l. 1944 v Ameriki, je dokaj svojevrsten. Precej nenavadno je tudi, da neki stari markiz ta balet vzdržuje, tako da doplačuje vsako leto za njegovo vzdrževanje kakih 200 milijonov. (To pomeni najprej, da jih ima, drugič pa, da se mu izdatek na drug način izplača). V baletu je nekaj velikih plesalcev raznovrstnega porekla. Seveda ne manjka Rusov, toda absolutna prva balerina je Američanka Rosella Hightotver; vendar pa se po njenih žilah pretaka kri Siou-xov. Poleg nje so še odlične plesalke Nina Virubova, Jac■ queline Moreau, Genia Meli-kova ter plesalci Sergej Go-lovin, Vasil Tupin, Georgij Go-vilov. Včeraj zvečer, ko je Cue-vasov balet prvič nastopil fosfate tri predstave si bodo sledile druga za drugo vsak dan do nedelje), so bile na sporedu štiri točke. Najprej smo videli nCrno in belo* v koreografiji Sergeja Lifara po glasbi Eduarda Laloja. To je zgolj klasičen balet, ki ni z glasbo povezan z nobeno ((vsebino*. Plesalci so v tem baletu pokazali predvsem svojo veščino. V vseh pogledih je bila boljša druga točka, «Mesečnica», za katero je Rieti pripravil glasbo po motivih Bel linija, koreografiral pa je Georg ij Balančin. Odlična je bila Nina Virubova kot mesečnica pa tudi Sergej Golo-vin kot pesnik. Rosella HightoWer se je zla sti izkazala v eCrnem labodu », ki ga je na glasbo Čajkovskega koreografiral Marius Petipa. Plesalka je pokazala v tem plesu tudi svoje velike virtuozne sposobnosti. Vasil Tupin pa ji je bil dostojen partner. Končno smo videli tudi folklorističen balet eKavkaški ujetnik*, za katerega je napisal glasbo Aran Hačaturjan, koreograf je bil pa Georg ij Skibin. V tem plesu se zlasti nudi moškim plesalcem možnost ,da se izkažejo in pokažejo vso svojo sposobnost Pod vodstvom dirigenta Jeana Doussarda je igral orkester Tržaške filharmonije. Občinstvo je gledališče popolnoma napolnilo in ni šte-dilo z odobravanjem. Številne nesreče zaradi poledice Oglejski župnik treščil s svojim topolinom v fiat HOO Dva upokojenca in priletna gospodinja v resnem stanju zaradi padcev - Gasilci na pomoč šoferju tovornika Jež: Uvodno predavanje v prikaz ((Dantejeve Božanske komedij«*! 22.15 Veseli motivi; 22.30 Borb-din: Simfonija št. 3 v a-molu in uvertura k operi «Knez Igor*; 23.00 Trio Art Tabum. TRST I. 11.30 Operna glasba; 12.10 Orkester Angelo Brigada; 13.20 Glasbeni album; 16.30 Nove italijanske popevke; 17.30 Ansambel Franco Russo; 18.20 Skladbe furlanskih skladateljev; 21.00 Simfonični koncert, KOPER 257 m, 1169 kHz Poročila v slov.: 7.00, 7.30, 13.30, 150°- Poročila v Ital.: 6.30, 12.30. 17.15, 19.15, 22.30. 5.00-6.15 Prenos RL; 6.15 Jutra, reja glasba; 7.00-7.15 Prenos RL! 7,13 Glasba za dobro jutro; b.oo- 12.00 Prervos RL; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti: ((Obnavljajmo kraške steljnike*! 13.45 Popoldanske melodije; 14.30 Gospodarska oddaja; ((Turizem ni Primorskem v novi sezoni*; 14.40 Spored solistične, zborovske in orkestralne glasbe; 15.25 Domači pevci in ansambli pred mikrofonom: sopranistka Jerica Ferlugo-va; 15.40-17.00 Prenos RL; 17.25 Od melodije do melodije; 18.10 G. Domizetti: «Lucia di Lammer-rnoor*, 3. dej.; 19.00 Igra orkester Alfred Haiuse; 19.30-22.15 PrenoS RL; 22.40 Glasba za lahko noč. SLOVENIJA 327.1 m. 202,1 m, 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00 13.00, 15.00, 17.00. 19.30, 22.00. 5.00 Pisan glasbeni spored; 8.08 Orkestralna matineja; 9.00 Radijski potopis — Zorin: V deželi kraljice Sabe - XIV.; 9.20 Zabavni potpourri; 10.10 Dopoldanski spored solistične glasbe; 11.00 Pesmi in plesi raznih narodovi 11.30 Za dom in žene; 11.40 Dvajset minut z orkestrom Hans Car* ste; 12.00 Stojanovič in Gotovac! 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Janko Gregorc: Koroški rej; ■ 13.15 Od arije do arije; 14.05 Oddaja za šolarje: Operacija Satelit; 14.28 Glasbena medigra; 14.35 Naši P®; stušalei čestitajo in pozdravljajo! 15.40 Iz svetovne književnosti Juliia Jatridis: «Mihaelova noč*! 16.00 Koncert ob štirih; 17.10 Zabavna in plesna glasba: 18.00 It naših kolektivov; 18.30 Poje mešani zbor »Ljubljanski zvonsl 18.50 Družinski pogoovri; 20.0» Kvintet George Shearing z g°* da.lt igra za vas; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled: 20.30 Carl Ortf; «Trionfo di Afrodite*! 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Oocktatl ritmov! 22.35 Plesna glasba. TELEVIZIJA 17.00 Spored za otroke; 18.30 Poročila; 18.45 Oddaja za žen«! 20.30 Poročila: 20.50 «CaroseUO*! 21.00 «Elektrika in plin*, komedija v 3 dej. GLEDALIŠČA VERDI Danes ob 20.30 nastop Baleta Cuevas z naslednjim sporedom: Noir et blanc. La son-nambule, Le cygne noir i|' Le prisonnier du Caucas*. Abonma B za parter in lo*e ter A za galerije. Nadalje,® se prodaja vstopnic za današnjo m jutrišnjo predstavo TEATRO NUOVO Danes ob 21. uri: Diego F*®’ bri: ((Inkvizicija*. Abonma® Poledica še vedno ni izginila iz nekaterih predelov cest in pločnikov v središču mesta in šc posebno po tkolici, in to v škodo nekaterih motoriziranih oseb in tudi pešcev. Ponoči med sredo in četrtkom so morali celo gasilci na plan in sicer z vozom - žerjavom, s katerim so premaknili z leda težak kamion s tovorom mleka. Vozilo je namreč med vožnjo po trbiški cesti zašlo na leden predel ceste in šoferju se ni posrečilo, da bi ga premaknil niti za centimeter naprej, Sele gasilci so ga potegnili naprej in tako pripomogli šoferju tovornika, da je s 35 tonami mleka srečno dospel na cilj. Včeraj navsezgodaj zjutraj pa je moral v bolnišnico tudi 26-letni električar Guido Sa- Izjava federacije PSDI Otežkočeno delo komisije za rešitev spora v CRDA Komisija strank, ki je odšla v Rim, še ni mogla uspešno nastopiti zaradi odsotnosti predstavnika KD Predstavnik tržaške federacije PSDI je izjavil, da socialdemokratski krogi opozarjajo javnost na delovanje medstrankarske komisije, ki je odpotovala v Rim, da se zanima pri vladi za hitro in pozitivno rešitev spora v obratih CRDA in v arzenalu v korist delavcev. Predstavnik PSDI poudarja, da obstaja nevarnost, da bo delo omenjene komisije kompromitirano zaradi odsotnosti predstavnika tržaške Krščanske demokracije, ki je razbila solidarnost »trank prav v največji stiski. To jasno izhaja iz tega, da vladni organi niso še sprejeli omenjene komisije, čeprav je v Rimu že od ponedeljka. Čeprav v socialdemokratskih krogih zaradi diskretnosti ne marajo dajati ocen o poteku razgovorov na ministrstvu za delo, vendar so mnenja, da bi posredovanje omenjene komisije lahko omogočilo večje razumevanje ministrstva za državno udeležbo za rešitev tega važnega vprašanja. Politični predstavniki hočejo o-pozoriti vlado na dejanski značaj tega spora v okviru splošnega položaja v mestu in na hude posledice, če ne bi prišlo do zadovoljivega sporazuma. Dejstvo je, da je PSDI poslala svojega predstavnika v Rim skupno z drugimi strankami ne samo za pozitivno rešitev spora v korist delavcev, ampak tudi zaradi politične zaskrbljenosti. Zato je odsotnost demokristjanov, liberalcev in monarhistov še bolj obsodbe vredna. Zborovanje pomorščakov Sinoči je bilo v Ul. Zonta št. 2 zborovanje pomorščakov in upokojencev, ki so ob koncu odobrili resolucijo, v kateri protestirajo proti nizkim pokojninam ter zahtevajo povišek, saj so še vedno v taki meri, kot so jih določili leta 1952. mec iz Milj, ki se je s kolesom odpravil na delo. V bližini miljske ladjedelnice «Fel-szegy» pa je kolo zdrsnilo na gladkem asfaltu in Samec je iznenada odletel na tla. Poldrugo uro kasneje je bil Samec že v tržaški bolnišnici: med padcem se je ranil po o-brazu in tudi po nogah in ker so mu ugotovili tudi verjetni zlom lične kosti, je moral o-stati na I. kirurškem oddelku. Deset dni zdravljenja in Samec bo po mnenju specialistov popolnoma okreval. Tudi izlet oglejskega župnika Giosueja Salomoneja in njegovega 52-letnega cerkovnika Carla Rusina se je precej nerodno končal, še preden sta privozila v središče Trsta. Župnik je šofiral topolino po Ul. F. Severo proti središču in je pri stavbi št. 45 zavozil na poledeneli del ceste. Posledica je bila, da je malo vozilo zaneslo na stran, prt čemer je treščilo v fiat 1100, last Rosaria Graziana iz Ul. F’. Severo, ki je stal ob pločniku. Sunelk je fiat pognal naprej, tako, da se je zaletel seveda s precejšnjim treskom, v pred njim ustavljeni fiat 500 last podjetja Saipat. Na srečo v obeh ustavljenih avtih ni bilo potnikov, zaradi česar m bilo ranjencev. Edino Rus»n je bil prisiljen zateči se v bolnišnico. Diagnoza zdravnikov je bila jasna: cerkovnik je imel zlomljeno pogačico in tako je moral ostati na ortopedskem oddelku, kjer se bo zdravil najmanj 30 dni. Vsa vozila, zapletena v karambol, so utrpela materialno škodo; največjo seveda fiat 1100. Poledeneli sneg na pločnikih je spraviti v bolnišnico tuui dva upokojenca, za kalera so si zdravniki žal pridržali prognozo. Obema so namreč ugotovili zlom stegnenice, kar je za starejše ljudi usodno. Prvega so pripeljali v ooinišnico 71 let starega Salvina Crosil-lo s Stare istrske ceste, ki je predvčerajšnjim zvečer med povratkom domov zdrsnil it nerodno padel. Tudi drugi upokojenec, Giuseppe Bonacorso, se je predvčerajšnjim vračal domov, ko je zaradi poledice na pločniku padel. Kljub bolečinam sije (16-letnl Bonacorso zavlekčt do Ul. Pascoli, kjer stanuje v zavodu za reveže. Včeraj pa ni več prenesel bolečin, zarodi cesar se je zatekel v bol- nišnico. Oba so sprejeli na ortopedskem oddelku. V večernih urah so st morali zdravniki ponovno pridržiti prognozo: k ryim na ortopedskem oddelku so namreč pripeljali z lešilnim avtom Rdečega križa 60-letno Aleksandro Bastjančič por. Line iz Ul. dci Giacinti, ki ima verjetno zlomljeno stegnico desne noge. Tudi Lincova je zdrsnila in padla na poledeneli cesti nedaleč Od doma. [ MALI OGLASI J MAG AZZINI FELICE, Trst, Ul. Carducci 41 (nasproti pokritega trga), izredna prodaja dolgih »Bunde* 3.900 lir, velika izbira vsen mer ln barv, PODI IZ FURNIRJA po 330 lir kv. m — se prodajajo v Ul. Gamblnl 3. NOVOST: Stodkley: Znanost spreminja svet L 800 TRŽAŠKA KNJIGARNA Trat - III. Sv. I rnnčUlin Žil Telefon K7-H8N SNG v TRSTU vljudno vabi na III. GLEDALIŠKI PLES ki bo v soboto 1. februarja 1958 v vseh prostorih Doma na stadionu »Prvi maj* pri Sv. Ivanu Začetek ob 21. uri IGRA ORKESTER ■VESELI VETER* Prodaja vstopnic in rezerviranje miz od četrtka 30.1. dalje v Tržaški knjigarni Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37-3-38 in eno uro pred začetkom nrt blagajni dvorane. V soboto 25. t. m. ob 20. uri v Piranu v nedeljo 26. t. m. ob 16. in 20. uri v Izoli v ponedeljek 27. t. m. cb 20. uri v Kopru v torek 28. t. m. ob 16. in ob 20. uri v Kopru NICOLA MANZARI Naši ljubi otroci C RADIO PETEK, 24. januarja 1951 TRST POSTAJA A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno — drobiž otl vsepovsod In... Življenj« in usode: ((Bernard Buffet, bogati slikar revščine*: 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Guido Cergoll; 13.30 Glasba po že-ljah; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Oliopln: Koncert St. 1 v e-molu op. 11 za klavir In orkester; 18.40 Dunajski valčki- 18.55 Slovenski samospevi; 19,15 'utrinki Iz. znanosti In telmi-ke; 19.30 Pestra glasba; 20,00 Šport; 20.30 Od melodije do melodij«; 21.00 Umetnost |-n prireditve v' Trstu; 21.15 Velika dela glavnih mojstrov; 21.45 Kov bojske pesm-i; 22.00 Dr. Janko iiiiiiMiiiiHiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMliiiiiiiiiiiiMiitimiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiii OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 23. januarja se je rodilo v Ttstu 9 otrok, umrlo je 18 oseb, poroke pa nd bilo nobene. UMRLI SC); 84-lelntl Francesco P.Hwa.x, 92-1 etui Vlncenzo Stra-zlota, 75-1 et ml Massimlllano Maz-zaroll, 7Llelna Caterkva Radoslo-vreh, 75-letna Lucla Boschian vd. Mosettl, 64-le-tma Raehele Marce-glia por. Corsirvl, 82-lelna Enima Puzingher vd. Holzinger, 57-letna Iole /lani, 74-letna Paola Terlep vd, Ozblch, 84-letna Etnllla tez vd Marini, 64-letn« Angela Di-minuto por. Toma.slnl, 73-letna Glust-ippina Ule vd. Cuk, 60-letmi Lulgl Bitsdon, 43-1 et ni Bruno Te-deschl, 78-letma Glusepplna Chla-ruttinl vd. Cauzer, 81-letna Maria Čarobna Gentls vd. Praeto-rlus, 84-letna Uršula Ivančič vd. Železnik, 3 mesece stari Giuseppe V isel »no, NOČNA SLU7.HA LEKARN Cipolla, Ul. -flelpogglo 4; Godinu Enea, Ul. Ginnnatica 6 Alla Maddalena, Istrska ulica 43; Pizzul Cignolu, Korzo Halla 14; Croce Azzurra, Ul. Com merciale 26. Valute Milan Rim Zlati funt , . Marengo , . Dolar , . . , Frank franc. Frank Ivlear. Sterllng . . , Dinar . , . . Sil ing , . . . Zlato , . . , 11 Zah. n. marka 15 900,— 4.850,— 624,— 1213.— 144 75 1 600 — 75,— 23.70 707,— 148,— 6 000 — 5000 — 628,— 130. 145 25 1,650,— 80. 24.20 710.— 149.— K I NO J Ezcelsior. 15.30: »Nasmeški ne noči*, Ulla Jacobeeon, - , Daklbeck. Humorizem, pikaolly scene. Strogo prepovedano nu doletnizn. B Fenice, 16.00: «40 samokresov*. ' Stanwyck, B. Sullivan. CinenLj scope Pohod, ki je ;/;>rt'm«*n obličje imperija. n0 Nazionale. 16.00: »Prepoved*1 krasti zvezde*, J. Russell. IV Wyr»n. Supercinema. 16.00: «Nebo A. Nazzari, A. Lualdi id Interlenghi. Filodrammatico. 15.00: uor- ob meji*, M. Ferrer, M. M* gaji, tecbnicolor. nl> Grattacielo. 15.00: »CaJ in sitnK,, tija», D. Kerr in J. Kerr. nemascope, technicoior. Arcobaleno, 16.00: «t)voboJ Atlantiku*. Ciriemaseope-Mitohum in C Jurgens. n Astra Rojan. 15.30: »Arrived®1-, Roma*, M. Lanza, M. Allaf«®-R. Hauscel, Ciriemaseope, nlcolor. EV» Capitol. 16.00: «Sisl, mlada^ . rica», R. Schneider, tecbntcCu Cristail,). 15.30: »Poziv na dvGv pri O.K.Corralu*. TecbmKdi, Paramount. Kirk Dougl*®. v ^ Lancaster, Rhonda Fieinin* ^ gla-s poje Frankie Latn«. 1->u Ijen mladoletnim. rtvo- Alabarda. 15.30: »Poziv na « boj pri O.K.Corralu*. Te Grant, Techoičolor , ,-ig* Idea e. 16.30: »Železni 'SVjv*- (»Classe d| ferro*), R- ® tori, V. Parra. ok0n* Impero. 16 30: ,,Gospodov te* y («Clovek brez puške*), vtf. Cooper, D. Mc. Gulre, A. klns, Technicoior. joti o* ces* Itaua, 1600: »Velika Elizabete Barrett*, Y. Clnemascope, technicoior. ^ Moderno. 16.00-18 20, zadnja P -t; slava ob 22.00, Henry »Diabolikl«, prepovedano d^lrtnlm. Uprava svetuj« dati od začetka. „tel»> S. Marcu, 16.(K): »Škrlatni a'',p0-R. lluttoon. Mladoletnim VRbeno. ,,„aiie>. Savona. 16.00: »Souvenlr d ‘!Lrej. v. De sica, A. Sordl, h 00 ClrvemaNcope. Q. Vlale. 16.00. «C»nyon Mor>!flon)ery, M. Hervd®1*5^ upmsivope, technicoior. jitfO Viti. Venelo. 13.00: «6* ** *>rvcr», Tyrone P<>wer, rO* Gardner, Mel Flyn. Po romanu k- n w«iya. trf Belvedere. 1530: na vrata*, C. VVIIde, „ren«»’ Marconi. 16.00: »Strah m , TotO, I, llarzlzza, F. M* V MaMliuo. 16.00: »Narednik sa», J. Levvis. D. Marj"1-rij«*' Novo cine. 16 00: „ N. VVood In Tato Od«.n 16.00 »Grof A<,u Brazzl In V. Cortese. agoAV lladlo. 18,00: »Meč Robin F TfcbrvicuJor. D. Tajfl« Moore. Gospodična Josipina Žalostna zgodba naše dobe Josipina Me podstrešni sobici. Tja je Prispela z enim samim kovčkom in hišni gospodinji podala, da je bila v službi Pri telefonski družbi in nato Pri nekem večjem podjetju. Nadalje je povedala, da ima pokojnino, okoli 23.000 lir Vsaka dva meseca. Gospodinja ni bila preveč navduše-n* in ker je oddajala sobo iz Potrebe, je morala paziti, komu jo odda. Gospodična Jo-ripina je to negotovost opazi-1* in dodala: »Imam tudi nekaj prihrankov . . .» In tako se je Josipina Met-tlica vselila v podstrešno sobico, ki je imela eno samo okno, od koder je lahko opa-•ovala okoliške strehe visokih milanskih hiš. V sobi je kila le večja skrinja, ki pa je “ila še prevelika za potrebe nove stanovalke, saj je gospodična Josipina imela le *n plašč, eno obleko, eno kri-1°. en jopič in nekaj perila 'er rožnato majico in še ne-**j perila, ki ga pa ni upo-r»bljala, da bi ji bilo pri roki, če bi morala k zdravniku. Poleg te skrinje je bil v *obi je divan, ki je služil za Posteljo. Nadalje še umivalnik in električni kuhalnik. Uos-podična Josipina je prišla s seboj sliko matere rolJe, kako podobo svetnika anatomski atlas, kakršnega "Porabljajo učitelji v višjih tauedih osnovnih šol, ko u-O'jo otroke, kako je ((napravah človek«. Kadar se je gospodična Josipina počutila slabo, je vzela v roke «ana-.omski atlas« in skušala svo-1* bolečine ali motnje lokali-*lrati na samem atlasu in si *"a dajala diagnoze. Kaj pa *®(avljenje? Zdravljenja go-JPohična Josipina ni pozna-. ’ Pač pa je ob takih prilož-legla in molila za •orivje . *War se v tako hišo, ka-V "» je ona v Ul. S. Marco JenUlanu vseli kak nov na" t« al' podnajemnik, je dogodek In tudi prihod *ino°-'Čne Josipine s pokoi" oa ' 23.000 lir na dva mese-v Postal predmet razgo-g»r°V °*taiih stanovalcev te-^ Velikega mravljišča: go- ltia '^na J°s>P'na ie k>ila do-nj ** Trsta. O svojem očetu Pikni?101* 8°vorila. ker ga ni 0 1 Poznala. Iz njenih razna «rov S° Prihaiale vedno mat temne sence o njeni boji'1* in nekem stricu. Se ktt POre^o je omenjala ne-bil • '>ratranca, ki naj bi se v Francijo ali v A-V 'ko in ki o njem ni bilo mei^V Se pravi, da ni i-,vetu Pri Po **c. Ce odštejemo najemni- ‘»‘aio sobico, ji je kaj malo Pol kji lir je kupovala i» k»t >*r*n'a kilavega mesa, *» 3q *re*u je delala golaž; deka»r *r kupovala po 10 me r am°v odrezkov sala-kak0 *Po me»o, ribe, sir ali u*>v«l. |*° boljšo hrano je Pa skozi izložbena ok- yoijiuD n«leljah «e je zndo-Njen- * * enltn jajcem. *a d0 7. K08Podinja je o kakor je sama pozneje izjavi- ai hotelo biti; rekli so ji, da je «suhoparna», ker nima zadosti #seksusa» za okus, ki ga narekuje trg. «Kako to, na kaj mislite?« — se je pogumno u-prla tisuhoparna« britanska lepotica, Dogovorila se je s hol-lywoodskim reporterjem Joem (specialistom za take primere) in intervju se je pojavil v milijonih izvodov: Disney je prav gotovo genij; toda tu dela nekaj stotin manj znanih ali povsem neznanih genijev: slikarjev, scenaristov, pesnikov, risarjev, piscev, snemalcev, dirigentov, asistentov in vrsta drugih poklicev. Ljudje, brez katerih ne bi bilo niti Disneyevih podvigov niti onega čarobnega sveta, ki ga je on ustvaril, onih filmov, ki ne prinašajo samo milijonov profita, ampak tudi vedrost, ki zabava in pogosto nudi pravo, plemenito umetnost milijonom širom sveta. Toda Walt Disneyeva umetnost je na robu industrije. Se-j le tam v daljavi, v najbolj na- j seljenem predmestju milijon-1 skega mesta, šele tam je upravi Hollywood« z vsemi svojimi pretenzijami, zvenečimi i-meni velikih filmskih družb, bogastvom in iluzijami. Tam naletimo pod isto streho na velike umetnike in na one, ki hrepene po slavi, nimajo pa nobene zveze z u-metnostjo; na velike talente, ki jih duši moč denarja in na velike špekulante. Tam je lepo črnolaso dekle iz Britanije. Dana Winter, ki so Jo prepeljali na to stran sveta ln Jo prepričali, da je — Ali se vam zdi, da sem sex-appeallna — je vprašalo dekle reporterja Joa. Joe je odgovoril pritrdilno in dekle je tedaj dalo izjavo, ki jo je mogla čitati vsa Amerika: ulivala vam, Joe; prepričani bodite, da nisem suhoparna: jaham na konju, streljam s pu-j ško, vozim se z letalom in me- nim, da imam obleko. . .» s (im napolniti la pred sodiščem v Los Ange-losu — da dobi pod odejo od Clarka Gabla ((informacije« za svoj članek. Informacije o čem? O drugih zvezdnicah iz hollvwoodskih studiev, ki jih je njena redakcija vzela na piko. O tem, kdo je s kom spal, kdo je bil prisoten, ko je ljubezenska strast, po šampanjcu in whiskyju, kolektivno zajela mešano družbo na tapetih in kavčih. O igralcih, ki se razporočijo in zakaj se razporočijo. O življenju za španskimi stenami, o obrekovanjih in intrigah, iz katerih nastaja (tzabavna literatura« za pubertetnike, homoseksualce .nedorasla dekleta in nesrečnike, ki trpe zaradi praznega življenja ... «Laž, vse to je laž, gospod predsednik,'» V rubriki poslednjih vesti pahaletiš na najnovejšo informacijo, natiskano z mastnimi črkami: «Clark Gable je danes, tu v Floridi, izjavil našemu dopisniku, da ni nikoli v svojem življenju slišal za gospodično, ki ga obtožuje, da je z njo prebil noč .. .» ^Jugoslovanska Tako je tam v »pravem Hol-lywoodu. Pred sodiščem se vrste prt Tam je tudi mladenič s ki- če brez poklica, igralci, ki jim taro, ki se pred kamero trese, je čast omadeževana, tenke, kot da bi imel maiarijo, poje i blede gospodične, ki jokajo pesmice, ki navdušujejo do ne- j pod reflektorji, menažerji, no-zavesti milijone mladih ljudi vinarji, odvetniki, policisti in z tudi ."''"‘"""Jo pripra-**fc» vi' a Je popila pol ko-!°voril,.m * ali' 1,01 1*1 sania ° 0 na bo-*>» tew!rl?' ki 1° i«-' Prhe- yiem ao*po(,l<‘ho Josipino >1' obrača'* '* **t0 n‘ na dobrodel- J* or*iln'/«cije » . ■ “Vedno sem dela- z " »e — vedno S da h?" v*dr**vala. No-s*1, *ai in me kdo Ponižp- k ln svou Pokojni- Njeni , pr,branke ^iai« Prihranki, °o stran .» ... — hi jih je r"* rtrfr**n ko no* .?d"'ce dPa«nik pridne u- >• ?ln° ur ih i"° P°{M' toda r*kU; «N.hali' Julija lan, je k 11 J* le «m°^' hranl'ni knjt-0 začeti 1°000 lir. Treba Ao ' aakim delom « S°k°JUi i.P1"0 Mettllčo u-rt' *tan’ "a*>a 'telo pri ne-* U Z- to so ji 00 tn prenočišče, im iiiiiniiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiii umni iiiiiMiiMiniHiiiiiiitdniimin luninim POMENEK 0 JEZIKU Pijano uta njo NI PRAVILNO: Ponesrečenec, ležeč sredi ceete, je bil v pijanem ataoju. Izgovarjal se Je, da je izrekel tiste žalitve, ker je bil v pijanem stanju. Jeiila ohranimo v svežem sta. nju, če Jih spravimo na hladnem. Knjiga pa je se kar v dobrem stanju. Danes pa nisem v stanju, da bi se prepiral. PRAVILNO JE: Ponesrečenec, ležeč sredi ceste, je bil pijan. Izgovarjal se Je, da Je Izrekel tiste »alitve. ker Je bil pijan (v pijanosti) Jedila ohranimo sveža, če Jih spravimo na hladnem. Knjiga pa Je še kar dobro ohranjena. Danes pa nisem razpoložen, da hi se prepiral (za prepiranje). * * * NI PRAVILNO: Zjutraj sl vedno napravim najprej brado. Z britvijo »i te?ko napravim brado. Moj brat, ki dela natakar_____________________ ja na ladji, ml je pravih On Je dober, saj dela mizarja! PRAVILNO JE: ZJutra) se vedno najprej obrijem, t. britvijo te težko brijem Moj brat ki Je natakar na ladji, mi je pravit. On Je dober, saj Je mizar! Drla bratlo Drla natakarja v Ameriki in izven nje, hkrati pa se zdi, da bo zaradi njega nastal spor med ministrstvom obrambe in’ ministrstvom za državne finance v vladi ZDA. Gre namreč za Elvis Presleya, »kralja rock and rolla«, ki še ni odslužil vojske. Toda ameriška vlada ima vedno večje izdatke in je zanjo dragocen vsak dolar. Ce pa gre Presley k vojakom, bo država dobila nič manj kot 30 tisoč dolarjev manj na mesec. (Toliko on plačuje državi kot davek na milijonske dohodke od rock and rolla i i filmov!). Elvis Presley je tipičen primer hollywoodske industrije. "Pri njem gre vsekakor za prehoden pojav, a tudi umetnost je v službi te industrije s svetovno zmogljivostjo. Poleg njega in njemu sličnih pa v tej industriji dela sto in sto odličnih umetnikov, režiserjev, i-gralcev, različnega formata in narodnosti. Med njimi imamo mnogo takih, brez katerih si ni moč zamisliti dobrih hol-lywoodskih filmov; Gregory Pečk, James Cagne;-, Spencer Tracy, Audrev Hepburne, Katarine Hepburne, Karl Molden, Gary Cooper, Marlon Brando in še mnogo mnogo drugih znanih imen, A tu imamo tudi mnogo veteranov filma, ki J.h je prevladujoča moda potisnila v ozadje, kakor na pr. Bette Davis, igralka, ki je čutila potrebo, da zlo hollvwood-skega sveta omeni celo na pogrebni svečanosti v čast Humphre.va Bogarta: »Bil je preveč iskren, da bi ga tu vsi imeli rudi . » Obiskovalec, ki ve, da ni videl vsega, kar je treba videti, in da ni prečital vsega, kar je o Hollywoodu treba preči-tati, Je razmišljal o tem, kar mu je uspelo videti in spoznati. Na bučnem boulevarju Hoi-lywood je naletel na dnevnik Južne Kalifornije z naslovom čez celo stran: «Ali je Clark Gable imel o-pravka z . . .?» S kom? Kakšen opravek? %Z neko gospodično, ki piše predstavniki združenja za moralno vzgojo ameriške mladine ... ehaž, vse to je gola laž, gospodje porotnikih, Slap Skakavac na rečici Vo-gošči, pritoku Bosne, je visok 98 metrov in zavzema prvo mesto med jugoslovanskimi slapovi. V raznih krajih Jugoslavije, zlasti na dalmatinskih re-kah, pa je mnogo lepših in bolj znanih slapov. Med najlepšimi je Manojlovac na Krki, ki je visok 52 m, širok pa skoraj 100 m. Na Krki je tudi sloviti Slkradinski Buk, »jugoslovanska- Niagara«, kjer pada voda čez 17 pragov v globino 46 m. Med dalmatinskimi slapovi velja omeniti tistega na Vrbanji, ki je visok žO m, med najlepše slapove v Evropi pa štejejo Sastavce na Plitvicah, kjer padajo vodni curki v globino 70 m. mejne pokrajine, kitajski Sinkjang in Tibet. Hkrati so na vserh kitajskem o-zemlju zrasle jeklarne, zgradili so stanovanjske hiše, medtem ko železniškega omrežja, ki ga je dolgotrajna državljanska vojna uničila, niso le obnovili, ampak celo razširili. Z i- sto hitrostjo so v deželi izginili tisti nesrečni pojavi, ki so se zdeli prirojena lastnost kitajske zemlje; beračenje, nesnaga, muhe, ogromna armada pocestnic. Seveda so z vsem tem izginile tudi nekatere krajevne posebnosti kitajskega življenja, toda temu se je bilo težko ogniti. Danes moremo mirne duše reči, da nobena revolucija ni bila nikoli v stanju tako radikalno in hitro spremeniti zunanjega videza ogromnega cesarstva in njegovih prebivalcev, kakor je to napravila revolucija kitajskih komunistov. Zmaga revolucije na Kitajskem pomeni za svet več kakor ustanovitev nove velesile v Aziji. Ta zmaga je premaknila ravnotežje sil na Zapadu in na Vzhodu. V nasprotju z drugimi komunističnimi voditelji niso bili Maocetung, predsednik Ljudske republike Kitajske, Tsu-Teh, vrhovni poveljnik kitajske vojske in drugi kitajski voditelji nikoli pripravljeni slepo slediti navodilom iz Mo- skve. Zmaga kitajske revolucije je edino njihov u-speh, ki so ga dosegli pogosto v ostrem nasprotju z moskovsko uradno politiko. V dolgih letih preganjanja in oborožene borbe proti armadam čangkaj-ška ni bilo malo sporov med Moskvo in generalštabom 18. armade, izbranimi Maocetungovimi četami. Zlasti je bilo težko najti pravilne odnose med Moskvo in voditelji kitajske revolucije, ker se je tudi kitajska revolucija začela uspešneje razvijati šele po uspehu Oktobrske revolucije. Znano je, da zmaga kitajskih komunistov ni bila preveč všeč pokojnemu Stalinu. Prvič v zgodovini ni bilo moč uporabiti do tedaj veljavnih načel, ne da bi se pojavile nevarne posledice. Kljub temu da so kitajski voditelji radi govorili o »velikem bratu«, o «velikem sosedu«, so Rusi morali kaj' hitro spoznati, da se bodo stvari na Kitajskem zanje neugodno razvijale, če ne bodo s Kitajsko ravnali na enakopraven način. Kdor pozna zgodovino kitajske komunistične stranke, vztrajnost Maocetunga in njegovih sodelavcev, je globoko prepričan, da se ameriška politika, ki nadaljuje z ignoriranjem Ljudske republike Kitajske, nikakor ne bo mogla vzdržati dolgo. Maocetung in njegovi sodelavci so znali vzdržati še hujše stvari kot je gospodarska blokada. In zelo malo verjetno je, da bi odklonitev priznanja ljudske republike Kitajske, odklonitev, ki jo ZDA še vedno zagovarjajo, mogla zavreti nadaljnji razvoj na Daljnem vzhodu. Politika ameriških paktov bi mogla računati na uspeh le, če bi ustrezne vlade bile v stanju uresničiti socialno in politično obnovo njihovih narodov. Kajti povprečen človek — in imamo jih prav tako na Daljnem vzhodu kakor v Parizu, Londonu ali Washingtonu — občuduje Kitajsko, ker je znala premagati manjvrednostni občutek pred belo-kožci, ki jim ga je vcepil kolonializem in tehnična superiornost Zapada. Po stoletjih ponižanja si vsak nebelokožni mlad človek želi, da bi njegovo deželo vsi spoštovali. Povsod čita, da je Ljudska republika Kitajska dejanska velesila. Pravijo celo, da bo v kratkem tako močna, da bo moral * njo računati ves svet. To so nedvomno pretiravanja; res pa je, da nam že dosedanji tako veliki uspehi nove Kitajske jamčijo, da bo ta dežela vplivala s svojo politiko tudi na, druge dežele na Daljnem vzhodu, nikakor pa ne v smeri, ki sc jo tako nerealistično želi Poster Dulles. MIHIlMII!IIHIHHHIIIIimiinilHIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIUIlllllllllllllllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIHIII!IIM!HHir U LJUBLJANSKI MODERNI GALERIJI Sodobna japonska grafika Ljubljana se bolj in bolj uveljavlja kot eno izmed svetovnih središč za razstave sodobne grafike. Cez poletje je bila v prostorih Moderne galerije 11. mednarodna razstava sodobne grafike, za njo je prišla na vrsto italijanska in komaj so bile stene spet prazne, se je vanje vselila sodobna jd-povska grafika, ki jo je posredoval slovenski metrgpoli japonski umetnik Nobuya Abe, ki že nekaj časa proučuje umetnostne zaklade Jugoslavije. Razstavljena japonska grafika potrjuje vtis, ki ga je imel obiskovalec že na poletni mednarodni razstavi grafike, da so namreč dežele skoraj vsega sveta, naj bodo na Daljnem vzhodu, v Južni Ameriki ali Afriki na zapadu ali skrajnem severu Evrope, našle nekakšen skupen «črkopis», nekakšno skupno ugovor ico», ki je kljub individualnim in nacionalnim ' posebnostim in razlikam vendarle vsem narodom sveta razumljiva. Ko sem vrgel prvi pogled po razstavnih prostorih in v njih razstavljenih slikah, se mi je bliskovito vsilila asociacija na Goetheja in na njegov uZapadno-vzhodni divanu, v katerem poje nem-ško-perzijski Goethe-Hatem nemško-perzijski lepotici Marijan i in Sulejki o ljubezni. Pozneje je Goethe nasproti Eckermannu postulativno terjal, da pesni in piši poslej pesnik in pisatelj v duhu usvetovne literature# (\Veltliterutur). Mednarodna razstava grafike in za njo italijanske in zdaj japonske kaže, da se je ta poethejenski postulat vsaj na področju grafike, a tudi umetnosti nasploh že uresničil Zanimivo, a tudi razveseljivo je opazovati, kako so znali nekateri japonski u-metniki združiti elemente starega, nacionalno tipičnega slikarstva z elementi sodobne skupne umetniške govorice. Naj tu omenim «Pra-mene«, eZetev morja» in «Kaligrafijo» slikarja Ansei-ja Uchime, ali «Stroj» in »O-či« slikarja Fumiakija Fuki-te. Stara japonska fantastika, dejal bi v «ekspresionističnem slogu«, udarja iz treh slik Umetara Azechija, ki prikazujejo tri variante «Hribolazca», ki nam je kljub pošastnosti razumljiv. Isti avtor je na podoben način obdelal tudi dokaj nenavaden motiv: »Rešeno ptico« v rokah človeka. Nobu-•ga Abe, ki je razstavo pripravil, razstavlja štiri nenavadne akvarele, polne izredno finih barvnih prelivov, bolj dahnjene kot predmetne, ki učinkujejo fantastično. Tu je še cela vrsta grafik povečini mlajših mojstrov, ki zaslužijo pozon.ost po svojem naravnost mojstrskem obvladanju raznih grafičnih tehnik (predvsem lesoreza). Zavidanja ureilen je tudi material (svila, poseben papir), ki ga je umetnikom dano uporabljati. Za zaključek naj omenim še dve sliki, ki sta posebej pritegnili mojo pozornost: to sta «Stranska ulica v Parizu« in »Katedrala Notre Dame«, gledani na svojski način- skozi oči Japonca Fumio-■jO Kitaoke. Predmeta sta zajeta predvsem konkretno in razpoznavno in vendar sevajo skoznju usedline starega japonskega slikarstva. Nekaj dni pozneje sem videl ista predmeta, ki ju je upodobila koroška slikarica. Večjo karakterološko razliko si je težko predstavljati. Tam živopisano migotanje, tu distinguirani nordijsko-alpski hlad. V. BARTOL HIHMIIHIMIIIMHIIIHMMMIIHIIIMnilllHtlMIIIIItlllMHIMMHHHIMIIMHIItllHHIIIIMIIIIHHIHHIIIMIMIIIIMIIIIHHMIHMIMMII MMIIMMIMMMUMMM1IMMII1IMMMIIMMMMMMIIMIMUMIIIMIMMUIHMIM1IMU FILATELISTIČNE ZANIMIVOSTI V vzhodnoevropskih državah izdajajo ze/o mnogo znamk V ponedeljek prve letošnje domače novosti V tako imenovani vzhodni politični blok »pada danes 12 držav (vštevši tudi azijske države Kitajsko, Severni Vietnam. Severno Korejo in Zunanjo Mongolijo), ki izdajajo precej znamk. V teh državah, poseb io ie kar se evropskih tiče, so v zadnjih desetih letih prikazali na znamkah celo vrsto svojih slavnih mož svoja mesta in spomenike, mnogo pa je bilo znamk, ki so bile izdane v propagandne namene. Poleg »tevilnih znamk, ki izhajajo ob priliki raznih ljudskih praznikov in obletnic, prihajajo v promet tudi znamke ob priliki raznih mednarodnih kongresov. Tako smo v zadnjih mesecih dobili celo vrsto znamk, ki so proslavljale IV, ivetovni sindikalni kongres v Leipzigu, in znamk, vi so proslavljale 40. obletnico oktobtjke revolucije. Take znamke,’ ki izidejo v propagandne n«m»ne, so pravzaprav le manjše kopije velikih propagandnih plakatov in povečini ne nudijo umetniškega užitka. Včasih pa najdemo tudi v vrsti takšnih znamk tako, ki si jo je vredno ogledati in pri kateri se vidi, da je umetnik, ki je napravil o-snutek za znamko, hotel zares napraviti nekaj lepega. V ostalem pa, kar se kvalitete tiče, moramo nekaj povedati. Sovjetske znamke so lepe, večkrat so tis..ane v večbarvnem tisku, v večini primerov pa niso moderne. Vinjeta na teh znamkah je preveč napolnjena zlasti z raznimi okviri. Ce s temi znamkami primerjamo češke ali madžarske, se nam zdi, kot da bi palači iz preteklega stoletja primerjali moderno palačo današnjega časa. preprostemu gledalcu se bodo zdele češke znamke preveč preproste, čeprav so tudi vinjete na nekaterih izmed teh preveč napolnjene, a izkušen filatelist bo samo užival ob teh znamkah, ko bo opazil njihovo fino izdelavo, Lepo izdelane so tudi madžarske znamke, ki tudi prikazujejo veselo ogrsko naravo v svojih živih barvah. O znamkah azijskih držav in o tistih iz Vzhodne Nemčije smo že govorili v prejšnjih številkah našega lista, zato jih ne bomo tu obravnavali, Kaj so izdali v zadnjem Času na tem področju? Na pr- vem mestu je brez dvoma Sovjetska zveza, ki vrže na trg vsak mesec celo vrsto znamk, in ki zavzema, kar se tiče števila izdanih znamk, prav verjetno prvo mesto na svetu. V tej državi so izdali v zadnjem času dve znamki na čast kritika V. V. Stasova, dve ob priliki mednarodnega poštnega tedna, po eno na čast stoletnice tovarne v W.vborgu, IV. kongresa Svetovne sindikalne zveze v Leipzigu, geofi-zičnega leta, raketnega znanstvenika K, Z. Cjolkovskega Ob priliki 40-letnice oktobrske revolucije je izšla Sovjetski zvezi cela vrsta z.namk. Petnajst znamk so posvetili posameznim republikam. Na teh znamkah so bile poleg grbov republik prikazane tudi glavne značilnosti posameznih članic zveze. Tri znamke so b le posvečene sovjetski mladini, dve nadaljnji industriji in kmetijstvu, dve pa Leninu. Tudi na Češkoslovaškem so oktobrsko revolucijo proslavili z dvema znamkama. Dve znamki sta izšli na Poljskem, dve v Vzhodni Nemčiji, tri v Romuniji, dve na Madžarskem in pet v Bolgariji. Ena iz Hollywooda in ena iz Pariza Adolf Deutsch in Miklos Rosza, ki sta že večkrat odnesla Oscarja za svojo glasbo, sta izstopila iz holly-tvoodske akademije za podeljevanje te nagrade, ker so število Oscarjev za giasbo zreducirali od dosedanjih tri na dva. Zdi se, da bodo proti temu ukrepu nastopili tudi irugi skladatelji, ki nameravajo slediti zgledu svojih dveh kolegov, * * * Francoski scenograf in režiser Andre Cayatte je bil dolgo predmet ostrih kritik, toda le s strani cenzure, kateri njegova drzna dela niso ugajala. Zaradi tega so njegovi filmi bili dokaj tvegani, ker je cenzura črtala precejšnje dele njegovih filmov. Verjetno je to bilo odločilno, da se je Capatte odločil za novo tematiko. Lotil se je zgodovinskih filmov in prvi njegov zgodovinski film bo «Henrik IV.#. Poljak: so z eno znamko počastili še stoletnico Znanstvenega dru&tva v Poznanju in z drugo fizika Wladyslava Bje-ganskega. Poleg tega so na Češkem izdali še dve znamki, ki nas ' spominjata na preminulega predsednika države Za-potockega. — V ponedeljek bodo pričeli na vseh glavnih poštah v I-taliji prodajati pi o priložnostno znamko v tem letu. Znamka bo posvečena delom v območju reke clumendosa na Sardiniji, kjer gradijo ogro-mer jez,' ki bo dajal precej e-lektrične energije, s pomočjo katere nameravajo dvigniti gospodarstvo Sardinije. V kratkem bodo izšle tudi nekatere dopolnilne vrednote k navadni frankovni seriji gSiracusa-na». M. V. — Veš, Stefan, gospa Mick trna god. Zato bom sla kar t teboj, da ji na tvoj način skupim# darilce... uori§ko-bene§bi dnevnik V nedeljo v Gorici in v pokrajini Na pobudo ministrstva za delo «Dan vajenca Tudi meščani si bodo lahko ogledali strokovne vajenske centre - O problemu vajenstva pri nas bo govoril v šoli «L. da Vinci» direktor urada za delo Ministrstva za delo je za nedeljo 26. januarja napovedalo razne svečanosti, ki se bodo odvijale v okviru »Dneva vajenca*. Ta vsedržavna manifestacija naj bi zajela vs» tiste ustanove, ki se u-kvarjajo s problemi vajenstva in opozorila javnost na to zvrst dela, ki zajema številne mladeniče in mladenke v državi. V Gorici bo v nedeljo vrsta prireditev, na katerih bodo seznanili goriško javnost z najvažnejšimi vprašanji vajenstva pri nas. Ob 10. uri bo na sedežu industrijske šole *L, da Vinci* zborovanje, na katerem bo govoril o položaju vajencev v naši pokrajini direktor pokrajinskega urada za delo. Ob 11.15 bodo predvajali razne dokumentarne filme iz Življenja in dela vajencev v raznih strokah, ob 12. uri pa si bodo zastopniki oblasti o-gledali centre za strokovno izobrazbo vajencev. Tudi občinstvo si bo lahko (v nedeljo in ponedeljek) ogledalo te centre, v katerih bodo vajenci razstavili tudi svoja dela. Seja pokrajinskega odbora Pod predsedstvom namestnika prefekta dr. Loricchia se je sestal pokrajinski odbor, ki je pregledal in odobril številne sklepe raznih občinskih uprav v naši pokrajini. Ponoči ne uporabljajte zvočnih znamenj Od 1. januarja 1958 dalje avtomobilisti in njotociklisti ne smejo uporabljati zvočnih znamenj v mestnem središču, ki se razprostira med državno mejo, Sočo in železniško progo Gor.ca—Št. Peter. Njihova uporaba je dovoljena samo v primeru nevarnosti. Na tem področju lahko avtomobilisti in motociklisti uporabljajo ponoči predpisane svetlob ne znake, ki jih morajo uporabljati na križiščih, na ovinkih in pri prehitevanju. Svetlobna znamenja morajo biti zelo kratka. Področje, na katerem je prepovedana uporaba zvočnih znamenj, bo zaznamovano s konvencionalnimi znaki. Kršitelj predpisa bo kaznovan z globo od 400 do 8.000 lir. Ce bo prekršek storjen ponoči, bo globa dvojna. avto Zelenega križa, ki je Briška odpeljal v bolnišnico prt Rdeči hiši. . . • Zaradi nenadne slabosti, k: jo je začutita pri delu 34-letna Brna Pontecorvo iz Gorice Ul. Raštel 17, so odhiteli bolničarji ZK v tovarno drž. monopola v Drevoredu XX. Settem-bre. Delavko so od tod takoj odpeljali v bolnišnico pri Rdeči hiši, kjer so ji nudili prvi pomoč. Danes predavanje dr. Furlanija o Sahari Za goriske visokosolce bo predaval danes zvečer ob 18.30 na sedežu visokošolcev na Korzu Italia 10, dr. Ugo Furlani o Sahari. Kot znano se je dr. Furlani udeležil pred kratkim posebne 'talljanske ekspedicije v daljno saharsko pustinjo, zato kaže, da bo njegovo predavanje tudi zanimivo. Goriški Zeleni križ v preteklem letu Uslužbenci te humanitarne ustanove so opravili 7.892 prevozov, kar je skoraj za tisoč več kot leta 1956 Lanskoletna dejavnost ene najbolj humanitarnih ustanov v Gorici — Zelenega križa je presegla dejavnost v 1956 letu. Z ambulantami Zelenega križa so bolničarji te priznane ustanove opravili lansko leto 7.892 prevozov, 1956. leta pa 6.903, torej skoraj za tisoč več. Pri tem so prevozili 79.937 km ne samo na domačem teritoriju, marveč tudi po ostalih pokrajinah in celo v Avstriji in v Jugoslaviji, kamor so odpeljali razne bolnike ali ponesrečence. V mestu je ambulanta ZK opravila 682 prevozov za skupno 2.976 km. Tudi drugače je SNG IZ TRSTA gostuje prihodnjo nedeljo 26. jan. ob J 6.15 in ob 20. uri v Prosvetni dvorani v Gorici z dramo E. 0’NeiIla Strast pod bresti Delo je režiral Jože Babič Prodaja vstopnic na se- . dežu ZSPD v Ul. Ascoli 1 in v kavarni Bratuš. Cena vstopnic: sedišča po 250 in 150 lir, stojišča 100 lir. Za -mladino neprimerno! Za mladino pod 16. lelcm neprimerno! liiliiiiiiiiiiiiiiiiiliiiillllliiiililiiiiiiiilliiiiiiiiiliiiiiiillilltiiiliimiilillliiliiiliililtlliiiiillillllilln Veriga procesov na goriški kazenski sodniji Zakonski mož, lastnici psov in brezvestni vozač na zatožni klopi ASK »Simon Gregorčiču priredi v soboto 25. Januarja ob 20.30 na sedežu kluba v Ul. Ascoli 1 v Gorici literarni večer posvečen Ivanu Trinku Zamejskemu Uvodno predavanje o pesniku in buditelju Beneške Slovenije bo imel njegov rojak srednješo. lec Viljem Cerno. Na programu je tudi več Trinkovih pesmi. Gor.ski Slovenci vljudno vabljeni! Nenadna slabost starčka pri pokopališču Ko se je včeraj popoldne ob 16. tiri vračal v bližini stan-drešlkega pokopališča 77-letn' kmet Franc Briško iz Standro-ža proti domu, se je počutil nenadoma slabo in se onesvestil. Bližnji so poklicali rešilni Verjetno je okrajna sodnija tisti kraj, kjer spoznamo živ ljenje majhnega človeka tako od blizu, kakor malo kje. Pre očmi odvetnikov, novinarjev in lepega števila stalne publike, ki obiskuje sodno dvorano, se vrstijo različni ljudje, ki jih je zla usoda dovedla na zatožno klop. Največkrat gre za najemnike in lastnike stanovanj, potem za razočarane zakonce in pa seveda za razne prepirljive ljudi, ki iscejo najmanjši vzrok za prepir, pa tudi pretep. Včeraj se je moral zagovarjati 49-letni Paolo Lassig iz Ul. G. D’Annunzio 8, ki naj bi bil prekršil 570. člen kazenskega zakonika s tem, da ni dovolil svoji zeni Giuseppini Nardin, da bi stopila v stanovanje in vzela perilo, ki ga je potrebovala. Najprej so zaslišali obtoženca, ki je izjavil, da ga je žena zapustila za pet mesecev, ne da bi ga prej o svojem odhodu sploh obvestila; po vrnitvi pa ji ni branil stopiti v stanovanje, marveč ji je celo odprl vrata in ji ponudil 10.000 lir za spravo. Kaj drugačne pa so bile izjave Nardinove. ki je dejala, da je bila primorana odstraniti se od moza pijanca in si iskati zaslužka, še poprej pa je o svojem odhodu obvestila goriško policijo. Ko se je vrnila domov, je našla stanovanje zaklenjeno in ključa ni bilo na mestu, ki ji ga je omenil njen mož, zaradi te ga je bila tudi prisiljena iskati pomoči policijskega agenta, s katerim se je nato vrnila domov. Iz celotnega zasliševanja je bilo pač težko ugotoviti, na kateri strani je pravica, o-krajni sodnik je končno Lassi-ga oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. # # * O psih je bilo včeraj tudi dosti besedi; pred sodnika so klicali kar dve lastnici psov, ki sta povzročila telesne poškodbe 7-letni deklici in 22-letnemu Walterju Lebanu. Deklici se je pripetila nezgoda 13, septembra lani, ko se je igrala s prijateljicami v bližini kazermet na Svetogor-ski cesti. Med igro je nenadoma skočil nanjo velik pes, ki ni imel nagobčnika. Ugriz- nil jo je močno v levo roko, tako, da so jo morali odpeljati v bolnišnico Brigata Pavia. Lastnici psa 70-letni San-ti Ipavez ‘ iz Svetogorske 99 je okrajni sodnik prisodil 2 tisoč lir globe. Druga obtoženka pa je bila 56-letna Maria Adriani s Tržaške ceste 9. Na sodniji jo je obtožil mladi Leban iz Fo-ljana, da ga je 15. oktobra lanskega leta napadel njen volčjak in mu poškodoval desno nogo. Iz nadaljnjega zaslišanja obtogenHe^jn,. pfič pa je bilo razvidno, da je bil Adria-ninin pes zaprt in da se mu je Leban pri odhodu iz javne hiše na Tržaški cesti preveč približal ter si tako sam povzročil nesrečo. Mario A-driani je seveda sodnik oprostil, ker ni storila kaznivega dejanja. *** Pred časom so popravljali dvonadstropno stavbo v Ul. S. Pellico 1, kjer imajo v podstrešju številni golobi, ki jih čez dan lahko zasledimo na Kornu, svoje bivališče. Nekateri sosedi So prijavili društvu za zaščito živali 37-letne-ga trgovca Josipa Hrovatina z obtožbo, da je v času popravil ubil več golobov. Na sodniji je Hrovatin zanikal, da bi storil podobno dejanje in dejal, da je celo pred leti poskrbel za golobe s tem, da jim je zgradil golobnjak. Toda zastopnik društva, za zaščito živali Vittorio Della Mea mu je ugovarjal, da je omenjeni golobnjak podrl in pri obnovi hiše sploh ni zgradil novega, kakor je bilo od njega pričakovati. Sodnija je Hrovatina oprostila zaradi pomanjkanja dokazov. * * * Na 4.000 lir globe je sodnik obsodil 20-letnega Giovan-nija Domenisa iz Ul. G. D’A-nunzio 18, ker se je prekršil zoper pravila cestnega prometa. Dominis na procesu ni bil sploh prisoten, ker se po izjavah njegove matere nahaja v vrstah tujske legije. Sodnim oblastem ga je prijavila cestna policija, ker je ugotovila, da je Dominis 1. junija leta 1955 vozil po mestu z motociklom, ki je bil brez svetilke na zadnjem kolesu. Zeleni križ pomagal meščanom in ljudem od drugod, saj je• v 1957. letu nudil prvo zdravniško pomoč kar 2.896 osebam, ki so zanjo zaprosile. Zdravnik ZK je v preteklem letu opravil tudi 136 nočnih obiskov. Iz tega poročila Zelenega križa je vidna dragocena dejavnost ustanove, ki pa je še vedno preveč zapuščena sama sebi in meščani do nje ne čutijo tistih vezi, kot jo za svoje delo zasluži. Predvsem ji primanjkuje članov, ki bi ji lahko vsaj v nekoliko olajšali finančne težave, obenem pa bi imeli razne koristi, predpisane za člane ZK. Na drugi strani je goriškemu Zelenemu križu potreben tudi nov sedež, saj je dosedanji ne samo neokusen, marveč premajhen za delovanje, ki se vedno bolj veča. «»——• : Nezgoda otroka v kuhinji Pri igri v kuhinji je včeraj opoldine zdrsnilo 4-letnemu o-troku Francu Pratovigu iz Svs-togorske 99. Otrok se je pri padcu močno udaril v čeljust, tako, da so morali starši poklicati rešilni avto, ki ga je odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia. DEŽURNA* LEKARNA Danes poeluje ves dan tn ponoči lekarna Soranzo «Ai giardini*, Korzo Verdi IZ, tel. 28-79. - KINO - CORSO.* 17.00: »Jez na Pacifiku*, S. Mangano, T. Peiikins, v cinemascopu, v teohmeo-lorju. VERDI. 17.00: «čajnica ob luninem svitu*, Mariom Bran-do, G. Ford. v cinemascopu in v technicolorju. VITTORIA. 17.00: «Gangsterii-ne odpuščajo*, D. Bian, V Ralston. CENTRALE. 17.00: »Zaklad gu sarjev*, V. Jori, v technicolorju. MODERNO. 17.00: »Celica št. 2.455». TEMPERATURA VČERAJ Včeraj je bilo v Gorici najbolj mrzlo ob 7.30, ko so zabeležili kar —8,6 stopinj C; ob 14. uri pa je bilo 4 stopinje na ničlo. Včeraj popoldne na Opčinah Smučarsko tekmovanje za pokal «De Donato» Med seniorji zmagal brez konkurence De Ebner, med seniorkami pa De Beaco Sneg, ki je obilno pokril v preteklih dneh tržaško okolico, je omogočil, da je tržaški smučarski klub «Sci CAI XXX. Ottobre* včeraj popoldne organiziral na Opčinah III. tekmovanje v teku za pokal Sergio De Donato, katerega so se udeležili seniorji, junior-ji in seniorke, ki so redno vpisani v FISI. Ta, za Trst tako redek dogodek, je privabil na openska smučišča veliko število gledalcev, vsaj še enkrat toliko pa je bilo ljubiteljev zimskega športa, starih in mladih, posebno pa otrok, ki so uživali belo opojnost na svoj račun bodisi s smučmi, sankami ali pa tudi brez njih. Organizatorji so vzorno poskrbeli za potek tekmovanja, ki se je odvijalo na 5 km dolgi progi s startom in ciljem nasproti igrišča za basebal. Progo je trasiral direktor teK-movanja g. Eligio Gortan. Za radiotelegiafsko zvezo so poskrbele vojaške oblasti. Tekmovalci so startali v presledkih po 30 sekund, prvi pa se je spustil na progo ob 14.40 Puppis, kateremu so sledil; ostaLi, 10 minut za prvim pa glavni favorit teka De Ebner. Za njegovega največjega in obenem tudi edinega tekmeca je veljal Lauvergnac. Med njima in med Burghesom in Bi-sianijem se je odvijaia borba za najboljša mesta, toda De Ebner si je že po prvih petih km zagotovil precejšnjo prednost, ki je potem na cilju znašala kar 4 minute pred dru-goplasiramm Lauvergnacom. Proga ni bila posebno težka, vendar pa je že njena dolžina (seniorji so jo morali preteč, dvakrat, skupno 10 km) zahtevala od malo treniranih tekmovalcev velik napor. Med juniorji se je uveljavi! mnogo obetajoči Stefani pred Merenom, med ženskami pa je bila skoraj brez konkurence Di Beacc. Pokal De Donato si je priborila ekipa Sci CAI XXX. Ottobre z dvema najbolje plasiranima tekmovalcema med seniorji. Rezultati: Seniorji (10 km): 1. De Ebner (CAI Tr.) 42’48", 2. Lauvergnac (XXX. Ottobre) 46’33’ 3. Bisiani (XXX. Ott.) 48’20”, 4. Burghes (XXX. Ott.) 48'22", 5. Sain (XXX. Ott.) 4912”, C. Crepaz (XXX. Ott.) 49T9”, itd. Juniorji (5 km): 1. Stefani (XXX. Ott.) 40T3”, 2. Meren (SC Tr.) 4C’39”, 3. D’Ercole 42’40”, itd. Seniorke (5 km): 1. Di Beaco (XXX. Ott.) 24’10”, itd. NOGOMET Homa v Sovjetsko zvezo RIM, 23. — Na zasedanju iz. vršnega oabora AS Rome, je predsednik Sacerdoti sporočil, da je ministrstvo za šport Sovjetske zveze uradno povabilo enajstorico Rome v Sovjetsko zvezo, kjer bi odigrala dve ali tri tekme v juliju z recipročnostjo septembra meseca v Italiji. Roma je ponudbo sprejela !n o tem takoj obvestila FIGC. • Illll llllllllllllll llltllllllllll ■lllHIIIIIIMIIIIIlItllllltlllllllltlllllll IIIIMIMI llllllllllllllinilllllllll, I llllllltllllll llllllllll lltlll illtllllll IMI1I1I ■ lllllllllll Ul ill lil lil 111,11 Iti lllltlll IIIMIIIII1I1MII lllllllll Hlll*^ Jugoslovanski nogometni reprezentanti na Pokljuki. Prvi Aleksander Tirnanič, na sredi z vidnim napisom pa Miloš v ospredju tehnični komisar Milutinovič. (Foto Selbaus) Kondicijski zimski trening na Pokljuki iiitiiiiiiiiiiiiiiifiiHiiiiiiHiiiiiiniiiiiiffriitiiiiintmiiimiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiii 6 golov proli enajstorici SanfAnne Koristen trening Triestine pred_ težko tekmo Palermom Krilo Olivieri v odlični formi . Pelris bo igral Jugoslovanski nogometaši s smučkami namesto z žogo Tudi zadnji trening pred odhodom na Švedsko bodo iz klimatskih razlogov imeli v Sloveniji Triestina bo imela v nedeljo v gosteh svojega starega rivala iz A lige, Palermo. Tekma je za tržaško enajstorico ze\o po-membna in jo mora vsekakor odločiti v svojo korist, če noče zaostati v borbi za povratek v A ligo. Tega se trener Olivieri vsekakor dobro zaveda in je zato svoje moštvo v teh dneh skrbno pripravljal, čeprav s> mu vremenske neprilike precei nagajale. Včeraj je bila na programu običajna četrtkova trening tekma, vendar ne na glavnem stadionu, pae pa na igrišču v Ul. Flavia, da se že itak razmočen teren glavnega igrišča še bolj ne pokvari. Seveda j* bilo tudi stransso igrišče prekrito z ledeno plastjo, ki je močno ovirala igro. Sp i. ring-partner Triestine je biia enajstorica Sant'Anne, ki nastopa med diletanti, ojačena pa je bila z igralci Triestine Bandmijem v vratih, Merku-zo, Dudinom, CastaJdom m Del Negrom. Odigrana sta bila dva polčasa po 30 minut, enastorici pa sta nastopili v naslednjih formacijah: Triestina: Rurmich: Belloni. Castano; Kimbaldo, Varglien. Freschi: Szoke. Mazzero, Milani. Petris, Olivieri. Sant’Anna: Bandim; Rosen-kranz, Vascotto: Capriglione, Merkuza (Dudine), Metelco (Castaldo); Zaccardi gro, Catania, Leban, Stuper. V drugem polčasu je Olivieri moštvo Triestine nekoliko spremenil. Namesto Mazze: a je vstopi! v igro Brach, namesto Castana Renosto, Szoke je zamenjal Freschi ja, ta pa kas. neje Bracha. Končni rezultat je bil 6:2 za Triestino. Gole so dosegli: Mazzero 2, Milani 2, Brach 2, za Sant’Anno pa Leban in Catania. Z lepimi pobegi po krilu !n z nevarnimi streli se je posebno odlikoval Olivieri. pa tudi nbpadalni trio Mazzero, Milani Petris je igral zelo povezano. Dobra je bila tudi obramba, v kateri je izstopal Varglien. Po drugem polčasu je trener Olivieri skupno z Brachom in Renostom treniral še posebej Bandinija s streli v Vrata iz različnih drljav. V moštvu Sant’Anne so sp odlikovali Vascotto. Zaccardi, Catania, Leban in Stuper. Dokončno postavo bo trener Olivieri verjetno sporočil danes, kaže pa, da bo ista kot zadnjo nedeljo. BOKS SAN FRANCISCO. 23. — Ellsworth «Spider» Webb, šesti na svetovni lestvici srednje kategorije, je premagal s K. O. v četrti rundi Roryja Calhou-Del Ne-1 na. POKLJUKA, 23. — V lepem slovenskem zimsko-športnem središču na Pokljuki so že nekaj časa zbrani domala vsi najboljši jugoslovanski nogometaši ha prvem kolektivnem kondicijskem treningu v okviru priprav za svetovno nogometno prvenstvo. Marsikomu se bo morda zdelo čudno, kaj vendar počnejo nogometaši na snegu? In vendar je kondicijski trening s smučanjem izredno važen tudi za nogometaše, če hočejo tudi v času mrtve sezone obdržati mišice prožne. Bivanje na Pokljuki pod strokovnim in zdravstvenim vodstvom, jih je osvežilo, zdravstveno stanje med njimi pa je naravnost odlično. Sprememba klime je pokazala dober vpliv na njihov notranji organizem, predvsem pa na živce in pljuča. Zvezna zdravnika dr. Vele in dr. Koturovič delata vsak dan redno teste o zdravstvenem stanju nogometašev in povedala sta, da so si igralci zelo utrdili fizično kondicijo in da je bil to glavni namen smučarskega treninga, j Dnevni program reprezen-! tantov na Pokljuki je nasled-I nji: Nogometaši tri ure na dan smučajo, razen tega pa igrajo ; na bližnjem teniškem igrišču ' rogbi. Veliko kondicijo si pridobivajo tudi s hojo po visokem snegu. Po kosilu imajo nekaj časa odmor, zvečer pa poslušajo predavanja trenerja inž. Miloševiča, obeh zdravnikov in komisarja Tirnaniča. nakar se seveda razplete med njimi zelo živahna razprava. Sekretar vodstva reprezentance Sergije Lukač je v intervjuju z novinarji povedat, da bodo verjetno tudi zadnje priprave reprezentance tik pred odhodom na Švedsko n Sloveniji, čeprav še ni določeno ali v Ljubljani, Mariboru ali pa na Bledu. Gre seveda za to, da bi se nogometaši privadili na klimo v Sloveniji, ki je precej slična oni na Švedskem, Kar pa se smučarskih sposobnosti posameznih reprezentantov tiče, so te seveda zelo različne. Branilec Crnkovič in rezervni srednji krilec Milo-rad Milutinovič sta že kar izkušena smučarja tudi od prej, kar velja v precejšnji meri tudi za Rajkova. Med najbolj nerodnimi pa je Petakovič. Miloš Milutinovič in Vidinič, ki tudi nista med zadnjimi, pa morata počivati, prvi zaradi žuljev, ki so mu jih povzročile s-muči, drugi pa si je že. prvi dan pri padcu poškodoval nogo, vendar ne hudo. KOLESARSTVO kolesarskem tekmovanju na stadionu v Manizalesu. Zaradi nevarnega cestica ni upal tvegati največje hitrosti, kar sca izkoristila njegova direktna tekmeca Švicar Koblet in domačin Rua. ki sta dosegla ciij pred njim. ♦ s(e sjc TURIN, 23. — Športna skupina »Asborno* in. hiša «Fre-jus* sta uradno predstavili svoje moštvo, ki bo nastopalo na vseh važnejših dirkah sezone. V moštvu, katerega tehnični direktor je Pierino Bertolazzo, so: Messina, Falla-rini. Sabbadin, Domenicali Viani, Zarzolil Zeganp, Dante, Lucchesi in Guerrim (zadnji trije na poskušnii). «»------- Vojaško nogometno prvenstvo Danes v Kairu Italija - Egipt KAIRO, 23. — Čeprav še n* bilo nobenega uradnega sporo čila, je vendar skoraj gotovo, da bo egiptovska vojaška reprezentanca nastopila jutri v prvi izločilni tekmi za mednarodno vojaško prvenstvo prot: Italiji, v naslednji postavi: Yecken; Mukhtar, Kassem; Ri-faat, Alaa, Badawi; Reda. Diz-wi, Raafat, Abu, Serih in rezerva Mamdi. Italijansko reprezentanco bodo restavljali: Sarti; Robotti, Corsini: Pique, Eufemi, Radiče; Bicicli, Cacciavillani, Piva- telli, Fontana. Arrigom. » * * PARIZ. 23. —- V tekmi za mednarodno vojaško prvenstvo je Francija premaga>a Holandsko z 2:1 (2:1). # # » BRUSELJ. 23. — V tekmi za mednarodno vojaško prvenstvo je Belgija premagala ZDA z 1:0 (1:0). • # * MADRID, 23. — V prvem četrtfinalnem srečanju za pokal evropskih prvakov je Real Madrid premagal Sevillo z 8:0 (2:0). AVTOMOBILIZEM Rally skozi Trst Včeraj dopoldne so prispeli v Trst udeleženci avtomobilskega rallyja «Montecarlo», k: so startali v Atenah in nato nadaljevali vožnjo skozi Jugoslavijo. Po krajšem postanku so ob 11.31 nadaljevali Vožnjo v Montecarlo. BOB MANIZALES, 23. — Fausto Coppi je včeraj sodeloval ne CORTINA D’AMPEZZO, 23. — V Cortini d’Ampezzo sta bili danes prvi dve od štirih voženj četverosedežnih bobov za italijansko državno prvenstvo. Kot je bilo pričakovati, Je v vodstvu moštvo Cortine (Cristallo) s pilotom De Martinom. Vrstni red: 1. De Martin (Cristallo) 2’35”52/100 ; 2. Dalla Costa (AM) 2’36'aO; 3. Zardini S. (Coroina) 2’37”59; 4. Frigerio (Vipiteno) 2'38”01; 5. Della Beffa (SAI) 2’39”57; BOKS CHICAGO. 23. — Svetovni prvak srednje kategorije Car-men Basilic in bivši prvak Ray »Sugar* Robinson bosta danes podpisala pogodbo za dvoboj, ki bo 25. marca na Chicago Stadiumu. Basilio bo tokrat prvič branil svoj naslov, ki ga je osvojil na Yankee Stadiumu v New Yorku 23. septembra lani z zmago po točkah nad Robinsonom. Severna Irska in svetovna nogometno prvenstvo Cerkev proti športniki za BELFAST, 23. — Kampanj* za spremenitev obstoječih p*v vil severnoirske nogometn* zveze, ki prepovedujejo išr*' nje tekem ob nedeljah, se vedno bolj širi kljub dejstvu, d* so cerlkvem predstavniki ločno proti kompromisu, ki n*l bi omogočil irski reprezentaff ci nastopati ob nedeljah n* svetovnem nogometnem prves* stvu v Stockholmu. Tako J* danes zveza manjših nogom*** nih klubov Severne Irske Z*J vzela uradno staiišče Pr0il sklepu Nacionalne zveze, d« odpove udeležbo S. Irske v finalu svetovnega prvenstva-Zveza, v kateri je zastopan'" 47 klubov, je soglasno odobf^ la resolucijo v kateri zahtev*' da se pošlje v Stockholm rS| prezentanca in da sme ta iS14” ti tudi ob nedeljah. Tej inici*' tivi so naklonjeni tudi vsi n*“ gometaši severnoirske zveze, ' kateri je zastopanih 12 kW* bov, ki nameravajo skl'ca,. zbor, na katerem bodo podpz" to zahtevo. Predvidevajo tudu da bo prišlo do sklicanja 'j rednega zasedanja kakih "v članov zveze, ki bodo imeli n osnovi pravil severnoirske n0*) zveze pravico spremeniti stoječe pravilo glede nedelj: skih tekem, če bodo doseg* vsaj tričetrtinsko večino. • IIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII«IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH1, okrnjena - Madžari prispejo danes BOLOGNA, 23. — Košarkarski reprezentanci Italije in Madžarske se bosta v soboto zvečer v Bologni srečali v 11. medsebojnem dvoboju. Prvi štiri srečanja so Italijani odločili v svojo korist in sice’: 1. 1936 v Padovi 48:14; 1. 1939 v Kaunasu 39:21; 1. 1942 v R.-mu 46:31 in po vojni V Ženev 39:31. Od tedaj so si Italijani zaman prizadevali, da bi premagali Madžare, ki so zmagali v vseh naslednjih 5 srečanjih, od katerih je bilo zadnje leta 1956 v Bologni za »Pokal Mai-rano*. Takratna reprezentanca Madžarov je bila skoraj enaka sedanji m tudi sodnik srečanja bo isti kot tedaj, namreč Jugoslovan Miodrag Stefanovič, kateremu se bo pridružil še Egipčan Abdel Azim Ashri. V italijanskih košarkarskih krogih je se do nedavna vladalo za ta dvoboj optimistično razpoloženje, za katero, je dala povod dobra forma nai-boljših košarkarjev, ki so jo pokazali v državnem prvenstvu. Toda z začetkom priprav je ta optimizem začel naglo plahneti. Najprej so iz raznih razlogov odpovedali sodelovanje Riminucci, Gamba m Caleho*-ta, trije igralci, ki bi bili prav gotovo vključeni v osnovno formacijo. Na treningu se je nato poškodoval se Alesint. Vianello pa je od včeraj Y P , stelji s 40 stopinjami vr „n-Trener Paratore bo zato P siljen posiati v borbo zna jj okrnjeno ekipo, seslavlje"0 ^ igralcev različnih klubov, jih skuša v teh dneh Čim^,5 vigrati. Začetno formacijo,® verjetno sestavljali Gambm1^ Pieri v obrambi, Macorath ^ Volpato v funkciji piv®:4 „» Sardagna ter Conti t8*1, -Berlini in Canna) ad11* v naPar»- Ce se bo pravočasno P°atno, vil, kar pa je malo ver)„j, bo igral seveda tudi Jg. V madžarskem moštvu s .{ mi visoki igralci. Njihova - je v jjrotinapadih. V Bot?* prispejo v petek ob l->4 • * * * BUDIMPEŠTA, 23. V***l so odpotovali iz BudiTTvP*^, v Italijo člani madžarske ^ šarkarske reprezentance, ~ bodo v soboto 25. t. m. P r4-rili v Bologni z italijan«0 #n| prezenlanco. V skup"11 gi-Hanheyi, Szinknn, Barago.^ mon, Zsidor. Gabany>. vad Hreminger (kap.), Teme* ^ Kes/.ey, Liptay, Bencze, boly. . Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT * TO1 VOJNA FITZROV MACLFAN h 40. ih BALKANU Nekaj izbranih poglavij V eni od njih so pripravili pograde na dve nadstropji, »volj prostrane, da se je na njih lahko razmestila vsa moja isija. Postaren kmet, lastnik hise, me je prepričeval, da vse to »rezervirano za predsednika Churchilla*, ki bo nalu službeno obiskal maršala Tita. Verjetno so malce iremenili verzijo o Randolphovem prihodu Toda bili smo eveč utrujeni, da bi se prepirali s starčkom. Polegli smo i spodnje pograde ter kmalu krepko zaspali, ne da bi se lirali na njegove opomine. 0 • • Bil je že dan, ko smo se zbudili. Sedaj smo si lahko bolje ;ledali okolico. Iz hiše se je odpiral pogled na široko, zeleno ilino Na njeni drugi strani so se naglo vzpenjali skalnati ironki hribovite verige. Ob njenem dnu je tekla reka. Med »mi in hribovjem sem opazil ostanke vasi Drvar: nekaj (žganih hiš, ki so se stiskale okrog ruševin nekdanje tovarne. t nami so se odprta polja polagoma vzpenjala proti novi uigi hribov, ki je bila še vedno pokrita s snegom. Tu in tam si na polju še opazil razmetana kmečka poslopja in grmovje. Nasa koča je stala sredi slivnjaka, na dnu katerega je tekel potoček. Iz sosednih kolib so nas radovedno opazovali kmetje. Buljili so v radijske oddajnike in drugo opremo ter presenečeni poslušali tuj jezik. Partizane so poznali, prav tako četnike in Nemce. Toda mi smo bili nekaj drugega. Sprva se niso upali približati se, toda njihova radovednost je bila večja od strahu. Najhrabrejša so bila dekleta. Smejala so se in drezala druga drugo, nato pa so najprej ena, nato pa še ostale, našle pretvezo in se spustile z nami v pogovor. Ko so ugotovile, da govorimo po njihovo, so postale se pogumne j še. In tako smo se kmalu znašli sredi gruče sosedov. Obsuli so nas z vprašanji ter odgovarjali na naša. Pripovedovali so celo podrobnosti o sebi, četudi so bile včasih intimne narave. Naš telesni varuh z velikimi zalizci je medtem ves žareč v lice razkazoval sredi gruče otrok ponosno kot lastnik vse zanimive dele naše opreme, osebne in druge. Sicer bi nam naj pomagal pri razkladanju opreme in živil za misijo. Med otroki sem opazil tudi majhno deklico dveh ali treh let. Dokobacala se je, da bi tudi ona videla, kaj se tu pravzaprav dogaja. Dali smo ji pridevek Ginger in kmalu jo je klicala tako tudi vsa soseska, skupno s starši. Dva ali tri dni pozneje so prišli tudi ostali člani naše družine, med njimi Randolph, narednik Duncan in Slim Farish. Slednji je prinesel celo veliko količino ameriških bonbonov. Od tedaj dalje nam je bil ugled zajamčen. Ni poteklo mnogo dni in že smo spali v eni, jedli v drugi in kuhali v tretji hiši. To operacijo Je prevzela nase Gingerina mati, ki je sicer kuhala za nas na odprtem ognjišču pod glavnim nadzorstvom narednika Duncana. Ko smo se nastanili, sem obiskal Tita. Stanoval je v votlini na skalnatem obronku na drugi strani doline. Vzpon do tja je bil precej naporen. Do votline sem prispel skorajda brez diha. Sprejeli so me Tito, Olga, Tiger in Titova telesna varuha Boško in Trlja. Zdelo se mi je, da jim je novo bivališče všeč. Na dnu votline je grmel slap, v zidnih razpokah je poganjala praprot. Od tod se Je nudil lep pogled na dolino in prihode vanjo. Zares lep kotiček! V votlini sem naslednjih nekaj mesecev prebil mnogo uric; menil sem se, jedel in predvsem razpravljal. Življenje, ki smo ga pričeli sedaj, je imelo začudo mnogo skupnega z življenjem kakšnega pomembnega štaba na normalnem bojišču, četudi je bilo ozračje, v katerem smo se gibali, precej podobno ozračju »razbojniške jame* iz drugega dejanja neke pantomime. Najbližje nemške prednje straže so bile oddaljene samo nekaj milj. V zadnjih šestih mesecih, posebno v času po italijanski kapitulaciji, se je partizansko gibanje silno okrepilo tako po številu borcev, kakor tudi po obsegu, kjer je delovalo. Zato so tudi morali zvišati število osebja v Titovem štabu. Toda kolikor bolj se je s tem v zvezi okrepila upravna in izvršna učinkovitost štaba, toliko manjša je bila njegova gibljivost, gibljivost pa je ena osnovnih činiteljev gverilskega vojskovanja. Tako se je Tito znašel pred problemom, kako naj najbolj zavaruje svoje oporišče. Za sedaj vrhovni štab ni bil v neposredni nevarnosti. Nemška šesta ofenziva je po ogor- čenosti, ki Je dosegla svoj višek z osvojitvijo Jajca, v 8* nem popustila, pobuda pa Je prešla v partizanske roke. h jevne dohode v Drvar so dobro branili. Na severu Je ^ Peti korpus Slavka Rodiča s štabom v Bosenskem Petro'' ^ Koča Popovič, poveljnik Prvega korpusa, se je nastanil isti dolini v vasi Mokra Noga, ki je bila oddaljena nekaj hoda od nas. Partizani so sodili, da bodo te čete lahko ob rovale Drvar pred vsakim nenadnim napadom nemških ki so bile, kot so vsi vedeli, v soseščini. , Vendar nismo smeli pričakovati, da bo tak položaj v neskončnost. Narobe! Kmalu smo iz najrazličnejših vl ^ izvedeli, da sovražnik ve, kje smo, in da nas ne namer pustiti pri miru. Najlepsi dokaz nam je nudilo dcloVLp» njegovega letalstva. Sprva so nad nami krožila P05911^!* letala, zatem pa skupine treh ali štirih. Včasih so nie „ii bombe ali obstreljevala, včasih spet samo opazovala-morda celo fotografirala. Se bolj so nas vznemirjala PoT\ v RAF, ki sem jih prinašal Titu. RAF je poročal, da »*, bližini Zagreba in nekaterih drugih krajev zbirajo J^Tpti letala in letala za prevoz čet. Zaplenjeni nemški dokum in razvozlana brezžična poročila so dokazovala, da *° pripravili več načrtov za ugrabitev ali umor Tita. nJe^Lll, štaba in moje misije. Iz teh podatkov smo lahko skieP^ da bodo v ta namen porabili v partizanske uniforme t oblečene zloglasne as Brandenburske divizije, ki 8®™. 0 srbski. Sovražnik je po vsem sodeč nekaj rasa razmik1* ,r tem, ali ne bi morda kot strela napadel s četami Prve v nineke divizije. (Nadaljevanje sledil