Odborniška vprašanja in odgovori FRANC LOZINSEK VPRASANJE: Gradbeni odbor 103 indivi-dualnih investitorjev za gradnjo garaž v Zeleni jami, t.j. med Kavčičevo in Rožičevo ulico, je dal leta 1969 na podjetje Sose-ska vlogo, za določitev komunal-nega prispevka in nakupa zem-ljišča, na katerem stojijo danes garaže že ok. 3 leta. KJjub več-kiatnim urgencam Soseska za-deve še ni rcšila, niti ni na vlogo pismeno odgovorila. Zakaj tega še do danes ni re-Sla? Cigava škoda je sedaj to? Gradbenega dovoljenja še ni, lastništvo še ni urejeno, glede na porast cen pa je napravljena ško-da tistim delavcem, ta so na tej parceli mislili graditi garaže, niso pa še do danes lastniki, ker nimajo urejenega lastništva. MIRO DESMAN, načelnik oddelka za komunalne in grad-bene zadeve, je podal naslednji ODGOVOR: 1. Krajevna skupnost Zelena jama oziroma gradbeni odbor pri krajevni skupnosti je 25. 3. 1969 zaprosil za dodelitev zemljišča za gradnjo 57 vrstnih garaž. 2. 24. 4. 1969 je isti gradbeni odbor dal vlogo oddelku za ko-munalne in gradbene zadeve za gradnjo 57 garaž. 3. Oddelek za gradbene in komunalne zadeve je 29. 4. 1969 pismeno obvestil gradbeni odbor, naj dopolni svoje vloge z dokazili o razpolaganju z zem-ljišči. 4. Ljubljanski urbanistični zavod je 27. 6. 1969 izdal loka-cijsko dokumentacijo. 5. Ogled s strani oddelka za komunalne in gradbene zadeve za gradnjo teh garaž je bil oprav-ljen 12. 8. 1969. 6. Na podlagi lokacijske do-kumentacije, izdelane pri LUZ, je oddelek za komunalne in gradbene zadeve 15. 8. 1969 na-pisal lokacijsko odločbo za grad-njo 57 garaž, vendar te odločbe ni izdal investitorju. 7. Lokacijska dokumentacija oziioma odločba od 15. 8. je bila potrjena od strokovne služ-be pri skupščini mesta Ljubljane dne 26. 8. 1969. 8. Gradbeni odbor oziroma zasebniki so začeli graditi sep-tembra 1969. 9. Gradnja garaž je bila ,,čma", nelegalna, ker niso imeli niti lokacjjske odločbe niti grad-benega dovoljenja. Dne 6. 11. 1969 je bila izdana odločba inSpekcije o prenehanju gtadnje, ker graditelji nimajo niti loka-cijskega niti gradbenega dovolje-nja in gradijo več objektov (103), lokacijska dokumentacija pa je bila izdana za 57 objektov. 10. Dne 27. 3. 1970 je kia-jevna skupnost Zelena jama po-slala dopis za povečanje števila vrstnih garaž od 57 na 103. Povečanje so zahtevali na podlagi dokumentacije LUZ, za-zidalni načrt pa je tudi predvi-deval 105garaž. 11. Ne glede na to, da grad-beni odbor ni imel lokacijskega niti gradbenega dovoljenja, so ponovno začeli gtaditi. Zato je bila 15. 7. 1970 ponovnoizdana odločba s strani inšpekcijskih služb o prenehanju giadnje teh 103 gaiaž. 12. 31. 7. 1970 je bila inšpekcijskitn službam podana izjava krajevne skupnosU Zelena jama, da imajo vloženo prošnjo za dodelitev zemljišča pri pod-jetju Soseska. 13. Oddelek za komunalne in gradbene zadeve je v obliki pis-mene uigence 17. 2. 1971 obve-stil krajevno skupnost Zelena jama, naj dostavi občini po godbo o prispevku za urejanje mestnega zemljišča in izkaz o lastništvu, da bo lahko izdal lo-kacijsko odločbo. Soseska, podjetje za urejanje stavbnih zemljišč, je poslala na-slednji odgovor: Kiajevna skupnost Zelena jama, Ljubljana, Perčeva 22, je obvestila z dopisom dne 27. 3. 1970 podjetje Sosesko, da so dali LUZ predlog za izdelavo za-zidalnega načrta med Kavčičevo in Rožičevo ulico v Ljubljani, kjer naj bo predvidena gradnja največ možnih garaž. V istem dopisu pa nasprotujejo plačilu prispevka za urejanje stavbnega zemljišča z motivacijo, da bodo neposredno okolico okoli garaž sami uredili po ureditvenem na-črtu, medtem ko je Soseska ho-te!a urediti celotni kompleks zemljišča med Kavčičevo in Ro-žičevo do blokov, kakor predvi-deva ureditveni načrt, izdelan od LUZ, t.j. tam, kjer so že prej bile garaže. Vse nastale stroške ureditve zemljišča pa bi morali nositi gia- ditelji novih gaiaž. lemu so ti nasprotovali s pripombo, da bi del teh stioškov morali nositi tudt stari lastniki že zgrajenih garaž. Zaradi zgoraj navedenih problemov podjetje Soseska ni moglo rešiti problema dodelitve zemljišča, ker ni imelo nobene garancije za povmitev stroškov za urejanje mestnega zemljišča, krajevna skupnost pa tudi ni podvzela ničesar, da bi se stvar dokončno uiedila. Tudi Sob Moste-Polje je večkiat opozar-jala krajevno skupnost, naj utedi piemoženjsko-pravne zadeve okoli gaiaž, vendar tega še do danes ni storila, pa čeprav je že 17. 2. 1971 dobila pismeno urgenco od skupščine občine Ljubljana Moste-Polje za dostavo pogodbe o prispevku. Podjetje Soseska obvešča kia-jevno skupnost, da problem okoli garaž ne bo rešen toliko časa, dokler ne bodo graditelji plačali sorazmemi delež za uie-janje zemljišča (na kvad. meter zemljišča) in sicer vsi ali pa samo tisti investitoiji garaž, ki do da-nes Se nimajo giadbenega do-voljenja, pa so že zgradili ali mislijo graditi garaže. Soseska še do danes ni prejela nobenega do-pisa od krajevne skupnosti niti ni dal nihče vloge za pripiavo pogodbe o urejanju zemljišča. Posamezni investitorji so samo spraševali, kakšna je viSna pri-spevka - s takojšnjo pripombo, da ga niso pripravljeni plačati, ker bodo okolico uredili investi-torji sami, biez podjetja Soseska. Podjetju Soseska je za nadalj-nje delo in kritje že nastalih stro-škov potrebna skupna pogodba vseh lastnikov garž ali pa po-godba s posamezniki investitorji. Soseska se bo lotila urejanja za-deve takoj, ko bo imela vse pod-pisane pogodbe, s katerimi bodo zagotovljena finančna sredstva za kiitje že nastalih stroškov in dokončno ureditev zemljišča. Oddelek za komunalne in gradbene zadeve pa predlag"a še naslednje: 1. Za legalizacijo gradnje vseh 103 gaiaž mora gradbeni odbor ali posamezni investitorji pri-dobiti zemljišce od Soseske, skleniti pogodbo o plaČilu od-škodnine za zemljišče in pogod-bo o plačilu stroškov o ureditvi zemljišča. 2. Dopolniti je lokacijsko do-kumentacijo, ki velja samo za 57 garaž, gradijo pa 103 oziroma 105 garaž. 3. Ko bodo izpolnjeni pogoji pod točko 1 in 2, bo oddelekza komunalne in gradbene zadeve izdal odločbo in po predBožitvi načrtov tudi giadbeno do-volienje. 4 Ce gradbeni odbor ne bo iz-polnil teh pogojev, bo občina uvedla postopek zoper neupra-vičeno zasedbo zemljišča, ki je spložno ljudsko premoženje. Dr. hfEŽKASNOJ VPRASANJE: Umetno drsališče v Zalogu gradimo že nekaj let. V lanskem proračunu smo dobiliodobrenih 60 starih milijonov. Teh 60 sta-rih milijonov je bilo sproščenih - mislim do septembta meseca 1971. leta. V letošnjem prora-čunu, to je iz sklada za dmžbeni standaid, pa ni bilo predvidenih sredstev, ker gredo skoraj vsa sredstva za Kodeljevo. Prav tako so volivci bili proti temu in že-lijo, da gradimo najprej nekaj do konca, pa se pot§m lotimo dru-gega. Zato bi želela od upiav-nega odbora, ker to nisem zasle-dila v gradivu med odgovori na vprašanja volivcev, ali bo res tako, da bomo končali najptej tisto, kar je začeto, pa potem novo nadaljevali, ali ne? Upravni odbor skladaza druž-beni standard občine Ljubljana Moste-Polje daje v zvezi z odbor-niškim vprašanjem odbornice Nežke SNOJ in napismo gradbe-nega odbora za gradnjo disališča v Zalogu pod naslovom: ,,Pro-blematika gradnje umetnega disališča v Zalogu" naslednji ODGOVOR: Sklad za družbeni standard združuje sredstva delovnih orga-nizacij občine na osnovi družbe-nega dogovora, ki je bil sprejet na »lošnem zboru občine leta 1966. Iz združenih sredstev skla-da smo v tem obdobju financi-rali stanovanja za borce, repub-liški klinični center v Ljubljani, gradnjo varstvenih zavodov v občini, v zadnjih dveh letih pa je bilo namenjeno največ sredstev za financiranje objektov za šport in rekreacijo. Vlagatelji sredstev upravljajo s sredstvi sklada in sprejemajo tudi letne in dolgoletne pro-grame. Pri investicijskih odlo-čitvah sklad upošteva pomemb-nost Sportnih panog, prednostne potrebe, čim širšo namembnost, glavno vodilo pa je, da objekt koristi čimvečjemu številu šport-nikov termnožični rekreaciji. Leta 1967 je sprejel sklad pro-gram za leto 1968 in zagotovil siedstva za gradnjo športnih ploščadi v Zalogu, Zadvoru, Mostah in Novem Polju (plošča-di so namenjene za odbojko, ko šarko in rokomet). Skupna inve-sticijska vrednost je bila od 150.000 do 250.000 dinarjev. V Zalogu je prišlo do spremembe na pobudo hokejskega kluba Sla-vija, ki ]e upiavnemu odboru sklada za družbeni standard predlagal spremembo programa, in sicer tako, da bi namesto športne ploščadi zgradili umetno dnališče. Po tedanjih zago-tovitvah iniciativne skupine v Zalogu bi bila investicija le neko-liko dražja, vendar je bilo dano zagotovilo, da bo hokejski klub Slavija zbral dodatna sredstva pri delovnih organizacijah in hokej-ski zvezi Slovenije. Upravnemu odboru skladaza družbeni standard je bil v letu 1967 piedložen aproksimativni predračun, na osnovi katerega bi bil prispevek sklada v višini 500.000 dinarjev. V letu 1968 pa v višini 1,220.000 dinarjev. Ker je bila predlagana etap-nost gradnje in dana obljuba, da bo hokejski klub Slavija pridobil dodatna srodstva, se je upravni odboi odločil za gradnjo drsalne -ploščadi. Upravni odbor sklada je do-sedaj prispeval naslednja sredstva: Leto popiogramu vloženo 1968 100.000 1969 200.000 1970 50.000 1971 600.000 Skupaj 950.000 273.000 59.964 100.000 600.000 1,032.964 Poleg tega je Papimica Vevče v 4 letih vložila 230.000 dinar-jev! Torej skupaj vloženega 1,262.964 dinarjev. Poleg navedenih siedstev je bila s strani občine odkupljena in plačana tudi zemlja v viani 66.560 dinarjev, tako da znaša skupni prispevek sklada za druž-beni standard in občine 1,329.524 dinaijev. 22. 1. 1971 je bil upravnemu odboru sklada za družbeni stan-daid predložen od gradbenega odbora za zgradnjo drsališča aov predračun, iz katerega je raz-vidno, da bi potrebovali zagrad-njo disališča in dokončanje 11.^ faze na osnovi novih načrtov še . 3,595.175 dinaijev. Na takpred-račun je imel upravni odborpri-pombe, zato je bil predložen nov predračun v višini 1,415.000 di->. narjev. Na osnovi tako različnih pred-računov in podatkov je upravni odborsklada 22. 1. 1971 sklenil, da odobri 600.000 dinarjev za usposobitev objekta. Ta sredstva so bila odobrena sredi leta 1971 in dosedaj niso bila izkoriščena. Upravni odbor sklada za druž-beni standard je večkrat opozar-jal predsednika gradbenega odbora za resne pomanjkljivosti pri delu gradbenega odbora, na nezadostno organiziranost in ne-aktivnost in imel resne pripombe na piojekte in predračune. Upravnemu odboru sklada za druibeni standaid je bilo tudi znano, da je gradbeni odbor v precej dolgem obdobju pred-stavljal le njegov predsednik. Upravičena kritika na zboru volivcev v Zalogu je bila odraz tudi tega in dejstva, da politični aktiv v Zalogu in odbomik ob-činske skupščine tEr svet krajev-ne skupnosti niso razpolagali z nikakršnimi podatki o giadnji disališča vse do zadnjega razgo-vora v aprilu leta 1972, ko je bil. na sestanku političnega aktiva v Zalogu član upravnega odbora sklada in predsednik občinske skupščine. Upravni odbor sklada je bil v letu 1972 seznanjen, da je usta-novljen nov gradbeni odbor. Se-znanjen je bil tudi s predlogom, da bi ustanovili komisijo, ki bi se seznanila z dejanskim stanjem pri gradnji disališča. tlpravni odboi sklada je tak predlog sprejel in komisijo ime-noval. O ugotovitvah te komisije in o odločitvah sklada za razvoj družbenega standarda bosta se-znanjena gradbeni odbor za gradnjo drsališča v Zalogu in krajevna skupnost Zalog. Uprav-ni odbor sklada za diuzbeni standard je obravnaval tudi pis-mo, ki ga je sprejel od gradbe-nega odbora in je bilo objavljeno v Naa skupnosti, ugotavlja pa, da ni bilo napisano z željo po objektivnem informiranju.