—    152    —
Novičar iz austrianskih krajev.
v
1% zlatnega Praga.   Ze  nekoliko  časa je tukaj v  poslopja   vseučiliščinem  ^Klementinam"  zvanem, od-perta   velika   umetniška  izložba.    Akoravno  ee  se mno^o slik (podob)  pričakuje,   vendar  že sedaj  število umetniških predmetov v izložbi znaša čez 370« — Med zgodovinskimi   obrazi,  kterih je, žalibog!   letos  le  malo viditi, je jeden, o kterega krasoti in povestniški važnosti se je že mnogo v novinah skoro cele Europe pisalo. Ta pravična hvala pa nam mora  toliko mileja biti, ker gre mojstru  slovanskemu.    Posebno  je   predmet   tega slikarskega dela, ne manj pa izverstno zares umetniško razvedenje tega predmeta velike hvale vredno.   Mislimo sliko ;,Lomnicky"   od  Jaroslava   Čer maka,   kteri si je za svoje delo   izvolil   nekdanjega   dvorskega   pesnika čeških kraljev,   kteri je pa zavoljo  svojih   satiričnih pesem od dvora   kraljevega   pregnan,   na   beraško   palico prišel in na pražkem  mostu za božjo voljo  milo   prepeval osodo svojo, da bi mu se ljudi smilovali in kak kraj-carček za življenje prikazali. V tem položaju ga je tudi naslikal kist Cermakov.    Slavni   slikar  češki   je učenec belgijskega slikara Gallait-u v Parizu,   kjer je  več  let svoji umetnosti živel. — Še druga slika, od Engerta v Rimu: ^Zajeti obitelji kralja Manfreda" je prekrasna; še tretja: obraz Jana Lucemburekega, kako svojega sina Vaclava   (Karla IV.) v ječo dera,   od   češkega   slikara Javoreka je tudi vse hvale vredna.            Zorislav.
Iz Gorenskega se piše ?5Daniciu, da je gosp. Klemena Janša po dolgem bolehanji 22. dan p. m. na Dovjem za pljučno jetiko umeri. Bil je rajnki dobra duša, mil pastir veselega serca in zraven pa velik pri-jatel rastlinoznanstva, ki ga je gnalo že kot učenca po hribih in dolinah iskat cvetlic, — al za slabe njegove pljuča ni bil veliki trud, s kterim je sledil po rastlinah, eercu njegovemu tako priljubljenih. Zaspal je v Gospodu še le 29 let star. Tudi MNovicea na njegovo gomilo položijo cvetlico serčnega spomina. Bodi mu žemljica lahka 1
1% Ljubljane. Le en glas je, da naj imenitniši vojskovod Austrije, prestavni maršal Radeč k i je v domačem življenju neizrečeno prijazen in Ijubeznjiv in tako dobrega serca, da med velikimi gospodi mu jih je le malo enacih. To je lepo spet pokazal, ko je bil unidan v Ljubljani, kjer je na poti iz Dunaja na Laško čez noč ostal na svojem gradu. Sprehajočemu se po bližnjem gaju ee mu poklone gosp. Kalman, kteremu je oskerb-ništvo Radeckovega grada izročeno. Komaj ga maršal zagleda, ga že pokliče: „kje ste Kalman, da Vas ni nič k meni?" Gospod Kalman se spodobno izgovarja, da se ni smel prederzniti berž pervi hip nadležen biti. V tem pa seže slavni starček v žep in mu stisne nekaj v papir zavitega v roko rekoč: ^vzemite to stvarico, ki sem Vam jo iz Dunaja za štruco prinesel v spomin — starega Radeckega". Vsak zapopade lahko, kako ginjen je bil gosp. Kalman od teh serčnih besed, e kterimi je nepričakovano darilo prejel, ki bo njemu in njegovi rodovini vedno predrag, nepozabljiv spominek! Darilo pa je bilo prelepa dragocena sreberno-zlata tabačnica, napolnjena 8 Hvitlimi Napoleondori.