Iih*> vuu oan Mbot,n«Ulj in prairukov. bsned 4 C«aa llita i« Se.OO chicago. ill.. četrtek, h. novembra (nov. u). mss. s«b.*rtptioa *».<*> STE VN U M BER 223 Accaptanca for mailing »t. »pecia) nt« of poatag« pnv\4&i »» hMm 1103, Aet of OeU t, 1017, authorised on J ur.« 14, 1011 Anglija je ignorirala Mussollnijeve pretnje Obvestila bo Mussolinija, da bo izvajala načrte Lige narodov, ki hoče ustaviti italijansko vojno v Afriki. Fašistična vlada že čuti posledice bojkotne akcije. Francija vidi nevarnost trgovske vojne z Italijo. Hitlerjev režim razglasil embargo za izvoz surovega materiala. Abesinske čete izvojevale zmago na južni fronti London, 13. nov. — Mussoli-nijeva grožnja, da bo Italija odgovorila s trgovinskimi repri-ulijami državam, ki so odobrile bojkotno akcijo Lige narodov in njegova izjava, da smatra ekonomske sankcije za Čin sovražnosti, nista napravili nobenega učinka v Londonu. , PoTtonjčilih iz Pariza je tudi Francija ignorirala Mussolinijevo protestno noto, katero je naslovil petdesetim državam. Anglija bo informirala Mussolinija, da se bo bojkotna akcija izvajali, kakor je odločila Liga narodov z namenom, da ustavi italijansko vojno v Afriki. Tu domnevajo, da je bil glavni cilj Mussolinijeve protestne note, povzročiti spor med članicami Lige narodov, ki so odgla-fovale, da stopijo ekonomske sankcije v veljavo 18. novembra, i to potezo je morda hotel tudi podaljšati pogajanja z Ligo narodov. Fašistična Italija že občuti posledice sankcij. Angleški trgovski in bankirski krogi so sploh ignorirali Mussolinijevo grožnjo o reprisalijah. Oni vedo, da bo Uposlitev žensk pri relifnih delih Nov načrt illinoiske re-lifne administracije Chicago, 13. nov. — ženska divizija uprave federalnih relifnih del je naznanila nov načrt, ki bi omogočil uposlitev 16,994 žensk, ki so na relifni listi, do konca tega meseca. Po izjavi, ki jo je podala Mary G. Moon, državna direktorica ženskega dela, bi se lahko uposlilo 10,000 žensk v 76 illinoiskih mestih. Šivale bi obleke za družine, ki so na relifni listi. V to svrho je potrebna apropriacija $1,117,120 iz sklada federalne administracije relifnih del. VVashingtonaki uradniki so odobrili ta projekt za druga mesta v Illinoisu, ne pa za Chicago, toda Moonova je uverjena, da se bo to v kratkem zgodilo. Naznanila je, da namerava obratovati oblačilno tovarno na vsak nadaljnji korak, katerega, °«]u »ve. in 61. st, bo italijanski diktator podv«j. U le pospešil prelom z Italijo. Tr- lI,irwl«ktt reII*n* komisija. Nje- fovinske aktivnosti med Anglijo in Italijo so že sedaj v zastoju. Pariz, 13. nov. — Francija se "veda. da je ekonomska vojna z Italijo neizbežna. Od premierja Uvala pričakuje, da bo odgovoril na Mussolinijevo pretijo z reprisalijami, da se Francija ne more izogniti obligacijam in bo morala izvajati sankaj* proti Italiji, za katere se je izrekla Liga narodov. Iz zanesljivih virov poročajo; da bosta ^ncija in Anglija odgovorili Mussoiiniju, da se bosta držali določb Ligi nega kovenanta. Berlin, 13. nov. — V soglasju z nedavno deklaracijo, da Nem-ne bo sodelovala z Ligo na-r,Jd«»v pri izvajanju bojkotne ^cije proti Italiji, pač pa bo jMjavila ukrepe, da se ustavi »voz surovega materiala, je Hit-*riwa vlada razglasila embar-w izvoz nekaterih produktov lfl v Italijo in drugo drža-[•' Kmbargo bo stopil v veljavo 16 novembra in vlada je pojas-n,lh- <1« je bil ta korak podvzet ' int,r™u nemških industrij. Kmhargo uključuje železo. ^ tekstilno blago. Izvoz ™>Ra, ki je vitalnega pome-za kalijo, ni uključen. Dru-Potrebščine, katerih izvoz je k l'rpI>ovedala, so olje. mast, *** "> krompir. A baba, 13. nov. — U- '•di* \< st M> da abe- ^ č«*te izvojevale zmago na fronti |*> krvavi bitki, ki je ^ 1 a'a velike žrtve na obeh ; ' Abesinski vojaki so za-. Vu italijanske tanke v J!1"1 M ki. ki ae je vršila v A- A v Provinci Ogaden. ^ '"i :ija si lasti zmago v ne-^ >'itki v isti okolici. Vla-" a da so njene čete ubile 'Pijanskih častnikov in levilo vojakov, ostali pa , ,jrn,,i v paniki; v tej bit-**««gli tudi šeet italijan-vornih avtov. ''»Ijnjo zmago so abesinske na nagilca, da čimprej uposli skoro 17,000 žensk, je posledica akcije načelnika federalne relifne administracije Hopkin-sa, ki je poslal ililnoiski upravi WPA ultimat, da mora biti 100,000 relifnih klientov upo-slenih pri relifnih projektih do 15. novembra in 183,500 do 30. novembra. ADF odbija napade na Wagnerjev zakon Vprašanje ustavnosti na rele tu Domače vesti Nesreča v Kanaaau Frontenae, Kans. — Frank Krajzel, tajnik društva 27 SNPJ, si je po nesreči zlomil nogo. Zdravi se v Comrounity hospita-lu v Pittsburgu. Mlada članica v bolnišnici Kemmerer, Wyo. — Annie Fe-lician, mlada članica društva 267 SNPJ, ae nahaja v tukajšnji bolnišnici zaradi zastrupije-nja krvi na desni roki. Bratje in sestre, obiščite jo! Tožbe med Srbi Pittsburgh, Pa. — Aleksij Sa-vič, pravoslavni svečenik, kateremu je ameriško-kanadski škof pravoslavne cerkve odvzel sveče-niško čast, a je še vedno župnik srbske cerkve sv. Jurija v Pitts-burghu, je pred nekaj dnevi vložil tožbo pred sodiščem proti listu Amerikanskemu Srbobranu in podporni organizaciji SNS, ki je lastnik omenjenega lista. Predsednik in tajnUt organizacije in urednik lista so obtoženi. Tožba se tiče nekega obrekovanja. Avtna neareča Library, Pa. — Henry Lamut je 8. t. m. umrl v bolnišnici v Pittsburghu za poškodbami, ki jih je dobil pri avtomobilski nesreči. Lamut je bil star 58 let in doma iz Zreč pri Konjicah na Štajerskem. Avto ga je povozil pred njegovim domom in še tisti dan je umrl. Bil je Član društva 386 SNPJ. Zvezni senator se zavzel za mornarje Proti subvencijam pa-robrodnim družbam Wa»hington, I). C. -- (FP) — Ameriška delavska federacija je izdala knjižico, v kateri odgovarja odvetnikom Lige svobode in drugim reakcionarjem, ki naglašajo, da je VVagnerjev zakon neustaven. Knjižica je bila poslana vsem federaciji pridruženim unijam, da bodo člani lahko pobijali argumente nasprotnikov VVagnerjevega zakona. Avtor knjižice je Charlton Ogburn, pravni zastopnik ADF. On pravi, "da imajo delavci ne-ovrgljivo pravico do organiziranja neglede na kakršenkoli zakon, ki ga sprejme kongres. To pravico ameriška sodišča priznavajo že od I. 1842. VVagnerjev zakon le prepoveduje vmešavanje delodajalcev, kadar hočejo delavci izvoliti »voje re-prezentante v svrho kolektivnih pogajanj." Ogburn citira mnogo odlokov, da dokaže, da je federalno vrhovno sodišče podprlo pravico kongresa glede reguliranja induatrijakih aktivnosti, ako so tm take aktivnosti nanašale na meddržavno trgovino. Dalje navaja učinke industrijskih sporov na vso deželo. V tem Mu je bilo izredno veliko število h ta v k — samo v mesecu juniju 317, najvišje število od l 1920. Waxhington, D. C. — Ako namerava vlada |>otrošiti milijone za vzdržavanje trgovske mornarice, morajo biti subvencij deležni mornarji, ne parobrodne družbe, ki razpolagajo z velikim bogastvom. To stališče je zavzel zvezni senator H. L. Black iz Alabame, ko je odgovoril na vprašanje posebnega odbora, ki so ga ustanovile parobrodne družbe, da vodi propagando za vladne subvencije. Black pravi v odgovoru, da bi morala vlada, od katere zahte^ vajo denar za trgovsko mornarico prevzeti trgovske parnike in jih obratovati v splošno korist, ne pa dajati subvencij privatnim interesom. Obdolžil je magnate zavajalne propagande, ker kažejo na razliko v mezdnih lestvicah ameriških in tujezemskih mornarjev. Slednji so deležni zaščite brezposelnostnega zavarovanja in drugih ugodnosti in so aktualno na boljem ko ameriški mornarji, katerih plača m*koliko višja. Nova zmaga unije »trojnikov Kansas City. — Krajevna u-nijs strojnikov j«« i zv o je vala u-godno |>odporo od ii. i). Mercan-tile Co. Pogodba določa minimalno plačo 65 centov na uro in delovni teden 40 ur. Ta družba ima svoje tovarne tudi v Min-neapdlisu. Trentoru, N J., in South Bendu. Ind. Sweitzer oproščen! Čuvstva nad postavo Porotniki prezrli zakon iz usmiljenja do . starca Chicago. — Jtobert M. Swei-tzer, bivši okrajni tajnik in kasneje blagajnik ter demokratski vodja, ki ja bil obtožen, da je zapravil $414,129 iz okrajne blagajne in ki je sam priznal, da dolguje 1889,000, je bil v torek zvečer oproščen po poroti kriminalnega sodišča. Porota se je posvetovala okrog šest ur in kot se je potne je izvedelo, se je enajst porotnikov kmalu ze-dinilo, da je najbolje, če starca oproste; ako bi ga spoznali za krivega, bi morda dobil leto ali dve zapora (kasen za njegov prestopek je sapor od enega do štirinajstih let) in najbržc ne bi nikdar prišel do kazni. Toda eden porotnik je odločno vztrajal za krivdo in končno so ga naravnost prisilili, da je glasoval za oprostitev. Porotniki so osvojili stališče zagovornikov, da Svveitzer ni imel zločinskega namena. O-kolščine so ga. privedle, da je denar zapravil s najboljšim namenom, da ga čim prej vrne. $e danes vztraja, da denar povrne kolikor dolguje, ampak dolžna vsotk ni tako visoka kakor se glasi optožnica. On ima svoje račune In on ve najbolje! PROGRAM DR. MAČKA: NAZAJ V LETO 1918! Mačkovci zahtevajo popolno neodvisnost Hrvatske SPORAZUM JE SE MOGOČ Zagreb, 18. nov. — Dr. Vladimir Maček, čigar popularnost med Hrvati je danes večja kakor je bila RadiČeva, je včeraj na kratko označil hrvaški program, ki se glasi: "Nazaj v leto 1918 in Belgrad naj prizna Hrvatom |H>polno narodno suverenstvo." Dr. Maček je zanikal vest, da on stopi v prihodnjo jugoslovansko vlado. Baš narobe, je rekel, ne on niti kdo drugi njegovih somišljenikov ne pojde nikdar več v Belgrad, čeprav bi bil |s>-itcno izvoljen. Kljub temu, da imajo Hrvatje danes več svobodftčin kakor kdaj prej od leta 192!), odkar Je prl-lla diktatura v Jugoslaviji, so bolj nezadovoljni ko kdaj poprej. Dr. Maček in njegovi pristaši pravijo, da je s danja Stojadi-novičeva vlada na slabih nogah, *.ato popušča, čim pa se utrdi, bo prav tako diktatorična kot prej. ftnja in vse svobodAčine izginejo. "Mi vemo, da je v Ameriki Dalje so 8weit*erjevi advokati nimpatij z nažlml avtono- . . _. ' .. . - nilutlAn mi ■■uiiii.iiii! i>.nl " t.. .... trije po številu — dokazovali, da primanjkljaj v okrajni blagajni ne boli nikogar. Nihče nič ne pogrešal Prav za prav ni oni dervar spadal nikomur! Ce ga je StoeftŽtor nosil v svojem žepu, je bilo to prav tako pravilno, kakor če bi bil ležal v jekleni blagajni ali v kakšni banki! Primanjkljaj torej ne boli nikogar — bolelo pa bi starega moža, če bi ga zdaj na njegova stara leta zaprli, zato, gospodje porotniki: "Apeliramo na vas v imenu Boga, imejte usmiljenje s tem starim siromakom in pošljite ga domov k njegovi družini!" Tako so prosili zagovorniki in porotnike je pretreslo do dna srca in jih docela premagalo. Toda čim je Svveitzer slišal pravdorek porote, mu je takoj zrasel greben in izjavil jo, da bo zdaj zahteval nazaj svoj blagajniški urad, ki mu je bil tako nečastno odvzH (policija ga je izgnala s silo) v zadnjem juniju. "Ljudstvo me je izvolilo in ljudstvo me je zdaj oprostilo vsake krivde, zato spadam v u-rad okrajne blagajne," je reM Bob Svveitzer. Demokratski voditelji vChicagu menijo, da ima prav , . . Roosevelt kupuje gozdove v N. Yorku Hyde Park. S. V — Predsednik Roosevelt jr prrd kratkim kupil "d neke ženske sedem a-krm g'»zda. ki meji z njegovim pov*t\om \ Hvde Paiku. V na ozemlju južno od me- kupni pogodbi je rečeno, da ima 'v ale na severni fronti, "Ijnik Gabre Heyot na-1 Abesinske avtoritete napove-Pijanske pozicije. V bit- dujejo prvo večjo bitko v sedanji 'a- )*' padel povelj- vojni ......- - ^H ^fl •«n«ke popadke in veli- sta Makale. katerega so italijan-' žonska. ki Je prodale pra lakov, ^tali n* »o »ke čete okupirale zadnji teden. |vfco M-kati dna *a ku*svo < tem gozdu, dokler bo živa. Stavka rudarjev prihaja v Angliji Pol milijona delavcev zahteva višjo mezdo l>ondon. 13. n« v. - V Angliji se pojavlja nova kriza baš na |predveč-r splošnih volitev. Zveza I rudarskih delavcev, ki fctejr* H milijona članov, je Včeraj zu/«*la z glasovanjem glede aploAne ■tavke. Angleški rudarnki delavci gahltvajc zvišanje mezde. V ta I ki j jih je indir«*ktno izzva-la angleška vlada, ki ae Je v pravkar zaključeni volilni karn-i panji bahala. kako naglo se vra-;ča prod^eriteta in kako Je vse r«»znato in dobro |>o njenih zaslugah. Rudarji pravijo, č* Je tako, tedaj morajo tudi oni dobiti nekaj t«* hvalina^M* proaperl- tet«>. miatičnimi aspirsoljami," je re kel dr. Maček poročevalcu lista The New York Times, "toda, ali se Američani zavedajo naše odločne zahteve? Ml zahtevamo nekompromlsno in nespremenjeno narodno suverenstvo. Ako nas Jugoslavija ne zadovolji, Je izgubljena, kakor hitro pa IkkIo dosežene naAe zahteve, se bomo lahko pobotali in poslej bomo zadovoljni kot jugoslovanski državljani. Hrvatje morajo biti toliko neodvisni narodno, da nam Belgrad ne bo mogel njkdar več vzeti te neodvisnosti." Dr. Maček je nato pojasnil, kaj pomeni njegov program "nazaj v leto 1918". Sporazum nu«d Hrvati in Srbi se mora tako urediti, da bo do neke meje podoben onemu med Avstrijo in Ogr-Nko na temelju "Ausgleicha" Iz leta 18fW. Hrvatska mora biti notranja suverena država, s Srbijo pa naj ima skupni zunanji urad in skupno diplomatlčno zastopstvo v inozemstvu; imeti mora svojo domačo, hrvaško armado pod hrvaškimi častniki in poveljniki, katera pa bo odgovorna skupnemu vojnemu uradu v Belgradu; imeti mora skupnega finančnega ministra, ki bo upravljal za Hrvatsko le carinski' dohodke. Hrvatska in Srbija lahko imata *ku|>en zakonodajni svet, aestoječ iz delegacij ol»eh parlamentov. V vaeh drugih oairih mora biti Hrvatska |>opolnoma n« odvisna od Srbije. Opozicija proti so-(fiREEN POBIJA cialni zakonodaji (JCOVORE 'NEW- DEALERJEV' Illinoiska zbornica bo najbrž zavrgla zavarovalni načrt Anglija je najmoinej-ta, pravi Lloyd George I/»ndon, 13. nov. — Sivolasi iivAi pr* mier In viSrojela načrt starostnega zavarovanja. KepublTkanaks^ manjšina tolmači to izjavo kot priznanje, da načrt brezposelnostnega zavarovanja sploh ne Im prišel na razpravo na izrednem zasedanju. Tega mnenja so tudi nekateri demokratje. • Republikanci imajo že pripravljene argumente proti načrtu brezposelnostnega zavarovanja. Glavni je, da industrije ne bodo mogle nositi dodatnega davčnega bremena v zvezi z u-vel javljanjem brezjavselnostne-va zavarovanja. Boljši izgledi so glede sprejetja načrta starostne |>okojni-ne. Tu prevladuje mnenje, da bo zbornica odobrila načrt, nakar bo zasedanje zaključeno. Thomaa P. Sinnott, demokrat iz Ročk lslartda, Je včeraj predložil nov osnutek bresposelnoat-nega zavarovanja, ki vaebuje nekatere provizije takozvanega vvisconsinakega načrta. Ta določa individualni rezervni sistem brezposelnost nega zavarovanja. Vsak delodajalec naj lil pobiral prispevke v zavarovalni »klad, nad katerim država ne bi smela imeti kontrole. Zahteva prčiskavo industrije plina Opozicija proti federalnim regulacijam Waah!ngton, D. ('. - Rush D. Ilolt, zvezni senator iz We*t Vir-vrini je, Je |>ozval federalno vlado, naj odredi temeljito preiskavo Interesov, ki kontrolirajo industrijo naravnega plina. Ilolt Je rekel, da to industrijo lominirajo Roekefellerjevi In Morganovi Interesi, Dohodki •iltnakih družb ao znašali I. 1933 1875,000,000. Vse kompanije ao aktivne v volilnih kampanjah in tmšljo velike vsote /.a Izvolitev nJim naklonjenih kandidatov. Skušajo kontrolirati mestne in državne zbornice kakor tudi kongres, ker se bojijo federalnih rtv i/ u litri j. Isti lobisti, ki repre%en* tirajo trust elektrike, so v mnogih slučajih tudi zastopniki plinskih družb. H\ojo propagando Hrijo tudi \ osnoMiih in višjih šolah. Najmia^ntfjše pliriHke druZbe so Citles Hervlce, Standard Mil nf New .1« rs« y in Colurubia Mas Federacija odklanja vmešavanje v notranje zadeve REPUBLIKANEC DELEGAT JE Waahlngton, I). C. — VVilliam Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je ostro odgovoril "nevvdealerjem", ki «o izjavili, da je Hooseveltova administracija razočarana, ker je ekaekutiva ADF imenovala W. L. Hutchesona, predsednika tesarsko unije, za delegata, ki bo zastopal ameriško delavstvo na konferenci Mednarodne delav« ske organizacije, ki se otvorl v južnoamerlAkl republiki Čile .11, decembra. Mednarodna delavska organizacija je del l.lge narodov. Delegat ju, ki se udeležujejo njenih konferenc, reprezentant-je vlad, delavstva in delodajalcev. Prvi migljaj, da Hooseveltova administracija ne odobrava Hutchesona kot delegata Ameriške delavske federacije, je bil uvodnik, katerega je newyorški list "Times" objavil na.jjH strani. v uvodniku je biki rečeno, da sta predsednik Kooae-velt in načelnica delavskega de-partmenta Por ki na razočarana nad imenovanjem. O H u teh c »on u Je "Times" pisal, da Je nasprotnik Hooseveltova "nevvdealske" politike. V aadnjl predsedniški ksmpanji je bil načelnik delavskega komiteja, ki je agltiral za ponovno izvolitev Hoovra, kandidata republikanske stranke. Ne samo predsednik Green, temveč tudi drugI Člani ukseku-tivc ADF ao odgovorili na ugovore pristaAev Kooaeveltove administracije. V odgovoru poudarjajo, da ima federacija pravico imenovati svoje reprozen-tante, kakor jo Ima vlada in delodajalci, zato odklanja vaako inte r venci Jo v njene notranje zadeve. Politični oziri pri tem ne pridejo v |xiStov. "Ameriška delavska federacija ni politična organizacija," pravi Green. "Je nestrankarska in to stališče Je ponovno poudarila pri izlieri Hutchesona za delegata. Prepričana je, da ustava Mednarodne delavske organizacije pomeril isto, kar pravi - da delegati« na njene konference imenujejo organizacije, ki v resnici representlrajo delavce v posameznih deželah. 1» tega razloga ne more upošte< vati Ugovorov, ki bazirajo na političnih predsodkih." Zid je v Franciji prošijo zaščite Pariz, I<1 nov. Delei-čo nevarnostjo agresivnih francoskih fašističnih organizacij. Grožnje napram >id'im v faAi-stičnih ! j.it I h so vedno večje in nj< ga oboroževanj*. Anj/W'ska bojna mornarica j«- nio^m-jAa kakor ameriAka ali katera druga na »vetu in tri anKleAke dr«Nlnat ke lahko |*»to|»« vso italijansko mornarico, j« rikel L I o y d G'' rK«4. Napredek angleških unij I. & Klectric < o, Te dominirajo^ ptjjavijajo ^e tudi dejanski napadi Minister jf obljubil zaAči. to za domače in in«* tr M ne Po mnenju llolta n federalna vlada zlomiti re rnina' ijo K's kefellerjevih in * ' Morganovih in 11 fesov nadjjndu-jitrij'1 naravnega plina Dva lamorčka linčana v Texa»u Te* Drhal ftOO ih inoAkih je v t«»rek it-rok Arrifa in njegovih dva zamorska dečka, ta dosegla 17 let in ju a prvim drevesu. Kanit bila ob t« »Jen a umora I- /«*nske ill Aerif ju j« /a|s»ra v |N»»lopje mla-slnije. ko je bil izvršen napad. i olumbui lieloki trgala depu< > ki še olteaih tička neke vodil dinsk« ilrhalr PROSVETA PROSVETA , THR ENLIGIITKNMENT GLASILO IN LASTNIMA SLOVSNSKB NABODNB FODKOBKK JKUMOTB Or«M mt mmd »aMIaSad kf ik» Natiaaal lm«U buril Naro/nlfi« i m Zdrufcrn. «»aa Chlcaoa) la BaaaSa M M m Wto. U H m pol lau. H M M t#»rt IfU. m Cfclea«.. U llcat« »7.M a* «a*a M*. |S 74 ta pd WU, m ImmmIn HM »aUrrl^UM raUal tat Um Un-Ud Btalaa (—»I* Chic*«jj) and Ua*4> M M P*r r—r, Cfclcaca iil Clorru H M »* r«*r. lOTvtCB MUBUM M I«r »wr. O«« <«iaa«v p« du«Ul duplan la Miar^nlk llantu* m M »ra«**». lUAupMi 11 UfanM vaafclM (tftiaa. Mati. 4f«M«. PMMI It4.) a* vri* ju peAlljaUl)« te * aJuta)*, i« » pri loti I HtUM. AAvartlaia« rat— ua »m t mam, t. Manuaerlpt« ri MMiuil. cMtona anri unaaUefcad arttcU. wUl r«H IM raiaraat Otk»r maauMrii« • m aturiaa. »Iar«. |wm«, »te.. wlll ba raturnad te aao4rr aaly »bn aaautapaaM Mrlf aUdraaaad and al*Mpa4 Naalov M »»a. kar Ima atlfc ■ IUu*a i PROflVKTA »•iT M Ba. La«a4aia A*«.. CMc«#». UUmU MSN BBS OB TMB EBliBBATSD PBBBB »<—.. iii .111 IMIUM V ka*«* a* a 138 «*la»aiu H i-rm.»f 'An. II. IM»|. »a ul.ni ^aaHt, 4a Ma M • la« dctuoMa «ai««a »otakla aa- Mtain* f •hiHa 4a m ««a Itet aa a. itari. Abesinci niso edini Stari Brisbane bi rad dokazal Američanom, kako so Abesinci smeAni, babjeverni in barbarski, pa opisuje njihove vraže. Abesinci ne dajo nič na modernega zdravnika in na moderna zdravila in raje zaupajo svoje bolezni domačim vražaricam in coprni-kom Kadar koga pes ugrizne, denejo na rano neko mešanico trave in pasjih dlak, ranjenec pa mora paziti, da ne prekorači tekoče vode. Gobavce pretepajo, da izženejo "hudiča" iz njih (nič novega za krščansko civilizacijo po vsem svetu!). Kadar pride "čarovnik" k bolniku, se usede k njegovim nogam in se zvija ter tuli kakor obseden (naša beseda "obseden" izvira iz vražarskega srednjega veka, ko so verjeli, da je vsak blaznež "obseden od hudiča"). Nato priženejo črnega kozla, ga zako-Ijejo in bolnik mora pojesti dvanajst različnih koščkov surovega in še toplega kozjega me«a. Drugo abesinsko "zdravilo" je zmes nekih zelišč in žabjega mesa. In cela vrsta drugih takih mazarij je našteta. Ce vse to nič ne pomaga, pokličejo koptiškega duhovna (krščanska sekta), ki moli in poje psalme nad bolnikom ter priveže amulete (nekaj takega kot škapulir) na bolni del telesa. Stari Brisbane je pa na koncu svojega spisa začutil slabo vest in je pripisal tole: "Ne smemo preveč zameriti Etiopcem, kajti kristjani v Evropi so v srednjem veku rabili Čudne in neverjetno bedaste reči za zdravila in judovskim zdravnikom, ki so takrat najbolje razumeli medifino, je bilo prepovedano zdraviti kristjane." Ce bi bil stari Hrisbane pošten, bi zapisal, da niso evropski kristjani med preprostimi sloji, na kmetih, še danes nič bolji od Abesin-cev, kar se tičfj praznoverja in vražarskih "zdravil". Ni treba Iti nazaj v srednji vek. Hrisbane bi lahko šel v Italijo — ono Italijo, ki danes "z božjo pomočjo civilizira" Abesince — in našel bo tamkaj toliko abesinskega vra-žarstva, da se bo začuden vprašal, če je pošten, kje je italijanska civilizacija. Čeprav je danes v Italiji dovolj modernih zdravnikov, bo Hrisbane naAel neštote vasi, v katerih pobožni Italijani ignorirajo zdravnike in se raje zatekajo k starim ženskam, ki znajo "zagovarjati" bolezni z nesmiselnim žlobodra-njem.' Našel bo tudi na stotisoče Italijanov, ki nosijo na prsih škapulirje in razne "svetinj ice", katere so v bistvu to, kar so "amuleti" v Abesiniji. Nič več ne koristijo in nič manj ne škodijo bolnemu človeku. Videl bo tudi ob gotovih dnevih v letu, kako civilizirani (!) italijanski kmetje naženejo krave in osle v cerkev, kjer jih "padre" požegna In s tem jih "zavaruje" »oper živinske bolezni. In če je stari lir is bane pošten, bo moral priznati, da je to vredno prav toliko kakor črni jarec v Abesiniji, ki mora poginiti v hiši liolnika, ali pa žabje meso ali pasja dlaka. V*e to ima enako idravilnp vrtdftritf In n* namo v Italiji. Naj gre *tari Bris-bane \ Španijo, južno Nemčijo, na Tirolsko ali Poljsko, na Halkan ali v Slovenijo in našel l*» dosti vražarstva, da bo kar strmel nad krščansko civilizacijo, ki sicer ima srednji vek že daleč m selmj. Ponekod na Slovenskem š« danes "zdravijo" rane s kravjim gnojem —• kakor ho nekoč pili acallno proti kugi! (Glej Grudnovo katoliško "Zgodovino slovenskega naroda".) Na Angleškem, kjer je menda že vse civill-zirario, ni dosti l>oljt\ Končno ni treba iti . lir i »banu v Kvropo. Kar p«. Ameriki naj se malo razgleda! V kentukijske in |>ennsy!van-ske hribe naj malo |>okuka in našel bo dovolj «k»ekmplarjev, ki dajo več na "vuduisem" in "zdravljenje ' s zajčjimi tacami kakor na jod in ostale zdravilne kemikalije Ameriški Indijanci - katerih je*še malo. kajti krštaimka civilizacija je bil* Lan je največja kuga ~ nišo niti m im višjem k.»t zabiti Ktiopci in "nigri" v južnih dr/avah »o prav tnko prašno-verni m vrsiaraki. oziroma U> malo manj, ka-v vroi i Afriki, dam sije am«*rii' Glasovi iz naselbin Zanimive beležke se to dogaja v naših državah. V ^m svojim nakanam, delavci Rusiji ni brezposelnosti, manj- zmagajo, a ne brez žrtev, ki par ka pa delavcev, čim več delavcev dejo v boju za delavske pravice, tem prej bo večji razvoj indu- Delavski zaupnik Tone se posta-strije; manjka učiteljev in šol- vi po robu brezvestnemu ravna- 0 uspešnem koncert« Kravcic. Odbori SNI) izrekajo Safle, IIL — V naiem oe-'vsem toplo zahvalo, kakor tudi njenem listu Prosveti sta Fred vsem trgovcem, ki so se udeležili Vider in pozneje Anton Mahnich ! zabave ter vsak po svoji moči po-laskavo poročala o koncertu, ki magaH. kor c« Italije bi bili 4<* dtt »oliue \cli dvesto, tnsto let. Pravijo, da kdor atanuje ne un*<'«• kamenja v »<»aed< •Ivo m prafiiover^t vo je oni obliki, tu M*mo v Afrik Je preprosto ljudstvo Ae v prasnoveroo kajti Uto, loj«* K«' ClV Ill/.M«'| j«- tv "»••kloni hiši. naj a okna Vra/ar • ImivjmkI v tej ali »n Aziji. Kjerkoli rrio, tam'je tudi le IiiaIv<*iiii (.n.> in ga je priredilo slovensko in dramatične društvo Soča dne 27. oktobra, kako impozantno je izpadel in kako izvrstno se je tipkaj rojena slovenska mladina naučila lepih slovenskih, pesmi, katera je pokazala na našem o-dru svoje sposobnosti. Prvi Frank Struna se je zahvalil navzočim za tako veliko udeležbo, povedal pomen sedanjega koncerta in lepe slovenske pesmi ter apeliral na starše, naj vpišejo svoje o-troke v to pevsko društvo. Udeležba je bila res velika. Udeležili so sc tudi iz drugih naselbin: Oglesby, Granville, De-Pue. Iz Chicaga je prišel Fred Vider s soprogo in sinom, iz Mo-lina Ignatz Rosetich * družino, J. Papesh in soproga in Anton Klanšek. Zadnji je daroval pet dolarjev, ker se mu je petje tako dopadlo. Pevsko društvo se mu iskreno zahvaljuje za darovano vsoto in za udeležbo, tako tudi vsem ostalim. Po končanem koncertu se je vršila prosta zabava in ples v *podnji dvorani. Kljub temu. da je povečana dvorana, je bila premajhna za veliko ud«l«*bo. Kajti vsak je hotel videti, kaj «ta narodIIa Gospodarski in Gospodinjski klub, ki sta navadno klet preuredila v moderno dvorano, uis Gre-gorjeh ml.f K. Sena a. Frank Ihi-»ak, mrn. F. Zshrastnik in mr. | V soboto dne 16. novembra ob 7.30 zvečer bo angleško poslujoče društvo Mohawk št. 573 SNPJ v slovenskem jeziku priredilo ša~ loigro "Radi oreha" v treh dejanjih. Tudi pri tej igri bo zastopana le mlada generacija in sliši se, da je ta igra zelo komična, ki spravi vsakega v smeh. Po igri domača zabava in ples. Domačo zabavo prirudi društvo Edinost v soboto zvečer dne 30. novembra. Imeli bodo razne zabavne točke. Frank Martinjak, (2). skih prostorov. In ob vseh prekah je uspeh! Tak predlog (Lundeenov) je bil predložen v kongresu predno ga je predlagal farmer-laborit, po komunistični stranki. Pred tem ni bilo v naših listih o tem predlogu podrobno povedano, vsaj ne, da bi bil jaz videl. Ameriška socialistična stranka, ali pa vzemimo naš delo^fog, Jugo- polagala nobene važnoeti na, t6, le ko ni bilo drugega izhoda, ter daj se je priporočalo, naj delavstvo zahteva od kongresa, da se vzakoni tako (Lundeenovo) socialno zavarovanje. Za ta predlog je bila enotna fronta: komunisti socialisti in vsa naša podporna društva so pospeševala zahteve za takšno zavarovanje. Tudi se je vredno boriti za tako tel ju FiMerju in v tem boju pade ravnatelj, medtem ko zmaga Tone s svojo organizacijo. 2rtvi, ki padeta v tem boju, sta dve delavki. Cilka, Tonetova žena, že dflj časa boleha. Cim izve, da so obdolžili njenega moža, da je on umoril Filderja, podleže ped težo skrbi in silnih muk. Toneta odvedejo v zapor, kmalu potem pa se dokaže, da je slovanska soc. zveza, ni pred tem JjFBd^rja umorila delavka Mara, katero je Filder zapeljal in po- Kdo je bil prvi? Pueblo, Celo. — Lundeenov jzahtevo."ln, če je bila združitev predlog socialnega zavarovanja J)ri teryit zakaj bi ne biia tudi ob bi se vzdržaval z davkom na ve- volitvah? Socialistična stranka like dohodko in dedščine. Tudi ta ^ moraia pristati v tako zdru- plan bi nosili ali vzdržaval i delavci. Tisti ljudje, ki imajo velike dohodke in oni, ki posedujejo velika premoženja, bi zopet hoteli nazaj dobiti s podraženjem industrijskih produktov. Veliki dohodki in velike • dedščine so produkt profitnega sistema. Kapitalistični sistem je tak, da ne zgubi ničesar: če kaj da po eni strani, dobi nazaj po drugi. "Ce hoti kdo zajemati z žlico v skledo, jo mora prej napolniti." A-meriški ekonomi sedanje uredbe bi pa radi zadovoljili vse: odpravili brezposelnost in imeli profit. Lundeenov predlog bi pokrival za sedaj vse, tako glede brezposelnosti kot s'tarosti. Takšno zavarovanje dobimo tedaj, ko ne' bomo kazali eden na drugega in si očitali smernice v taktiki, in le tedaj, ko bo resistenca mase, vseh delavcev, zadosti velika proti kapitalistični diktaturi. Lundeenov predlog je izdelan po načrtih socialnega zavarovanja v sovjetski Rusiji. Socialno zavarovanje v Rusiji je državno zavarovanje vseh, ki delajo. Unje delavcev, Industrij — torej vse lelo vzdržuje takšno zavarovanje. Iz tega sklada se plačujejo ločitnice delavcem, za časa bo-ezni, oskrba mladine, rojstva, i>ogrebni stroški ter starostna podpora. Starostno podporo prejme delavec kot socializirano pla-5o po toliko in toliko letih dela v Iržavi. Moški lahko dobe starostno podporo s šestdesetim letom, lenske s pet in petdesetim. Ta ustanova v Rusiji n| za brezpo-celnost, ampak je socialna ustanova za socialno družbo. Vse delo je socializirano, t6 je, profit od dela je takšna ustanova. Ob taki ustanovi se v sovjetski Rusiji ni treba bati nobenemu staremu delavcu, da bo gladen, dokler bo zemlja rodila, in nobenemu otroku, ko je. rojen, ni odklonjena državna vzgoja na državne stroške, ako ga nezakonska mati pusti na stopnicah, kot že nje, razen, ako se pohrusta vse komuniste. Klicati na združitev obenem pa omalovaževati ali podcenjevati komunistično stranko, je tako, kot bi kdo klical na korajžo s "pušeljcem" na klobu ku. V osemnajstih letih ruskega sunka, odkar je na krmilu delavska vlada, še ni bilo v Prole-tarcu dobre ali prijazne besede za rusko ljudstvo, le poudarjalo se je, da je nekakšen poskus socializma ali nekaj takega. In sedanja ruska država je ena sed-minka zemeljske suhe površine. Pueblški zastopnik in dopisnik v Proletarcu, ki bi mu pristoja "pušeljc iz rožmarina" na klobuku, me "žajfa" v Proletarcu, ker "hočem" živet) brez dela. On bo vprašal žandarja McDonalda na Angleškem in socialističnega ministra v Belgiji, kako bo treba urediti socialno zavarovanje. Mar bi pisal v Prosveti in ovrgel vse moj sklepanje, ker tega ni storil v Proletarcu. Joe Hočevar, 21. "Rdeče rože" v Johnstovvnu ' John»town, Pa. — V soboto, dne 16. nov., bo društvo Naša sloga št. 600 SNPJ na odru SOD v Moxhamu uprizorilo znano socialno dramo "Rdeče rože", ki je povsod, kjer je bila podana, žela velike uspehe. Vse»bina igre je izredno zani miva. V igri se pokažejo boji med delom in kapitalom. Ta drama je živa slika sodobnih delavskih razmer. Pred nami se razgrne panorama krivic, ki jih pretrpijo delavci skoro v sleherni tovarni, kjer vladajo brezvest ni delodajalci s pomočjo špionov in priganjačev. V glavnem se v tej drami pokaže boj med organiziranimi delavci in delodajalci. Pohotni pod-ravnatelj hoče na vsak način streti delavsko organizacijo. V ta namen se i>osluži raznih podlih sredstev. Končno podleže i uri I Nemški diktator Hitler. SNks Ka kale. ko »premija otroka čet ceMo v nedavnih nacljtkih demon»lractjah. tem pahnil od sebe. Po tem dejanju uboga Mana izvrši samomor. Tone se vrne iz zapora prost vseh obdolžitev in delavstvo spozna, da je trenutno nasedlo Fil-derjevim špijonom. Trumoma pristopajo v delavsko unijo in delavsko kooperativo. Ta drama vsebuje pet dejanj in traja nad dve uri. Dosedaj so ju usj3ešao uprizorili v Clevelan-du, Detroitu, Chicagu, La Sallu, Waukeganu in Canonsburgu, v nedeljo 17. jo bodo videli v Mil-vaukeeju, pri nas pa bo v soboto 16. nov. Naš program se prične ob 7.30 zvečer in želeti je, da pridete pravočasno v dvorano, da se s sporedom lahko prične ob času in nemoteno. Vstopnina je 26c. Za otroke med 6. in 14. letom lOc. Cena vstopnicam je torej zelo nizka, kajti depresija še vedno pritiska. Dobite jih pri vseh članicah in na večer uprizoritve pri vratih. Po programu bo ples v zgornji dvorani, v spodnji pa se bodo servirala okusna jedila in pijača. Pričakuje se velika udeležba. Dobrodošli vsi! Za pub. odsek—France* Vidrich. (Pripomba ured.: — Gornje smo prejeli prepozno za sredino izdajo.) Clevelandnka dola slikarjev Cleveland, O. — Naši in ameriški javnosti sploh je naš umet nik H. G. Perušek prav dobro znan. Ko se je pred par leti preselil iz Chicaga v Cleveland, je prosvetni odbor SDD z njegovo pomočjo ustanovil Šolo slikarske umetnosti in poveril vodstvo šole Perušku. Ta šola moderne umetnosti obstoji že štiri leta. Njeni učenci in učenke so priredili že par razstav svojih del v SND. Posebno dobra je bila njihova zadnja razstava prošlo pomlad, njihova dela so kazala znake dovršenosti in posetniki so se divili njihovim sposobnostim. Sam Perušek se je takrat izrazil, da njihova dela nadkriljujejo dela i starejših slikarjev. Izrazil je tudi upanje, da se bo sli&ia razstava lahko priredila tudi za splošno javnost. Razume se, da se bi naši mladi slikarji pokazali tudi širši javnosti. Radi bi poslali slike v razne igalerije, defriarja pa ni, kajti s tem v zvezi so precejšnji stroški. Pa so s? domislili, da bi priredili v ta namen veselico. Zato je bilo sklenjeno, da se bo veselica vršila v soboto, dne 16. nov. v SND na St. Clair ave. v sobi št. 1, novo poslopje. Ako bo veselica uspešna, bodo že letos razposlali več slik v razna mesta, če mogoče pa tudi v staro domovino. ' i ' Pričakuje se, da bo naša javnost upoštevala apel naših mladih slikarjev ter da bo udeležba na sobotni veselici velika. S tem >oste pomagali mladim umetnikom do nadaljnjega dela moralno in gmotno. Zelja učitelja in učencev je, da se mladi učenci moderne umetnosti pokafcejo svetu. Z vašo pomočjo se to lahko stori. Oni j>otrebujejo vaše vzpohude. Pomagajmo jim vsi skupaj, da pridejo do zaAdjene-ga cilja, da bodo v ponos človeku, ki hrepeni po lep<4i! John Filipich. predsednik ve-seličnega odbora. KadtoprenoH Kveleth, JHinn. — Vsa čast prirediteljem (adioprenosa s postaje VVOFL v Chicagu! Ve* program smo slišali prav razloč-j no, kot da s« bi predvajal na ; lokalni postaji v Hibbingu, 30 milj od tu. Vsa čast pevccm, go-vornikom in napovedovaku! Jacob Semieh, 6'J. USTNICA UREDNIŠTVA Knterprine. W. Va. -— Držav-I Ijan: — Ker je vaAa hčerka še mladoletna, je z vami vred tudi' ona postala ameriška državljan-! ka , ---ČETRTEK, 14. Nnvruo^ Sovjetfki film včeraj in danes Ce primerjamo ruski film 8 filmi . držav bomo najprej videli, da kaže 0ffi , ^UKtnja VHe8kozi tandeneijoj1 čaj, da podpira politiko vladajoče strank, £ točnejšem opazovanju ta tendenca ne more ni komur uiti, opazimo pa tudi lahko, da kat ves njen razvoj dve markantno različni azf Na razvojni krivulji sovjetskega filma dobro zasledujemo politično pot Sovjetske Ru •ije. Ce je šla prvotna tendenca za izpodko! pavanjem avtoritete vsega vladajočega ^sai film»k» industrija še koketirala s J-litiko tli. mternacijonale v inozemstvu v na di, da dela na utrdbi komunističnih načel in na svetovni revoluciji — vidimo zlasti zadnje ča se, da je obrnila temu cilju hrbet. In zooet gre ta nova smer v skladu s politiko III inter nacijonale. Najprej so začeli previdno nagla sati v filmu državljanske in čeprav samo so. vjetske vrline ter razumevanje za potrebe m, vjetske države. Nedostatki in slabe strani vladajočih se prikazujejo samo v» zgodovinskih filmih, čeprav še daleč niso zakriti s patino časa. K sreči za umetniško objektivnost tvor-cev je sovjetska zgodovina še v plenicah, tako, da kritičnega stališča napram nji še ni mogoče zavzeti. Sovjetska filmska industrija je poslala zad-1 nje dni na trg jpekaj novih filmov. Režiser filma, "Ves svet, $e smeje" Aleksandrov se predstavi, svetu znova v filmu "Cirkus" z igralko Orjovo v glavni vlogi. Primer kombiniranega filma na način' ameriške groteske, torej film, v katerem igrajo ljudje io figuri-ne na odru moskovskega ateljeja Ppletiha pa tudi v naravi na Krimu, to "Novi Guliver", ki ga je izdelal po fantastičnem romanu J. Svvif-ta, režiser A. Ptušek s pomočjo transparentne fotografije. Filmi, prikazujoči kontrast med novo in staro moralo, bodo zastopani z ljubav-nim romanom iz življenja nove moskovske štu-dentovske generacije. Film se imenuje "Zasebno življenje Petra Vinogradova" in režiral ga je Marečet, glasbene vložke je pa preskrbel A. Kniper. Drugi film te vrste je "Včeraj in danes", v katerem tipizira režiser A. M. Run razmerje, med moškim in žensko po revoluciji. V isto vrsto spada film režiserja Protozanova "Cudovitosti ljubezni". Za primer "historičnega filma" bi lahko označili fresko iz državljanske vojne iz leta 1919 "Ljubezen in sovraštvo", prikazujočo kolektivno življenje na kmetih, ločeno od sveta po visokih gorah. Ta film je režiral A. Gendelstein. Režiser Šnejder se je oziral zgolj na okus množice v pustolovskem romanu iz življenja altajskih zlatokopov. Film se imenuje "Zlato jezero" in godba v njem je Vasilenkova. Nedavne je bil v studiu Vostok-filma dovršeni film "Črno žrelo", posnet po povesti Paustov-s)cega Kara-Bougaz. Film kaže borbo za osvojitev puščave in izpremembo nomadov v graditelje novega sovjetskega življenja. Dejanje se odigrava na pusti obali Kaspiskega jezera blizu pristanišča Kara Bogaz. Film je sinhro-niziran z godbo nedavno umrlega skladatelja Ipolitova Ivanova, njena končna adapcija je pa delo njegovega učenca S. Potockega. Več novih filmov pa še pripravljajo. Med temi je treba omeniti veseloigro "Začarani kemik", ki persiflira zastarele predsodke pro-vincijalnega življenja. Ta film izdelujejo baš sedaj v studiu Leninfilma v Gorkem. Zgodovinsko ozadje ima novi film "KronstadtskiJ fantje", ki prikazuje po libretu Vsevoloda Viš-njevskega revolucijonarne boje ob Baltiškem morju v letu 1919. Ta film režira Efini Dzi-gan. Studio Mos-filma dovršuje nov film iz športnega življenja in sicer iz življenja nogometašev. Film se imenuje "2oga in srce" in glavno vlogo igra v njem Galina Sergejevna. Viktor Solovsky dela na scenariju velike revolucijonarne epopeje o Stenki Razinu in njegov namen je ovreči napačno mnenje o vzrokih Razi novega punta. "Štenka Razin naj ne bi bil ropar in pustolovec, temveč vodja socijalneKa upora. Higiena na pošti V "Jouru" beremo: "Včeraj sem kupil na pošti v Boetijevi ulici znamko za 50 centimov. Uradnik jo je Položil predme s sliko navzdol. "Pametno," sem si mislil. "Nekaj tiso< bacilov manj!" . Med tem ko sem zalepljal pismo, je nek'l«» drugi zahteval znamko pri okencu. I rsclniK mu jo je dal na enak način. Nalašč sem P'*a' kal nekaj minut. In glej: vsakemu kupcu y uradnik položil znamko z licem navzdol. v 'Torej ui naključje!" sem si dejal sam pr sebi. "Mož namenoma in s premislekom polaga znamke >h sliko na marmorni psnipev Čudno, drugod še nikoli nisem tega videl. Res je: prodajalci znamk in trafikanti imsj jo vsi po vrsti grdo nsvado, da izroce zn.i'» ' kupcu tako, da se gumirsna stran dotika • ' morja, le*a ali gumastega pladnjič« -j«" ^ naštevajo denar — ne misleč ns to. <'» ^ pec potom polizal prah in ns tisoče '*< se tam nabero od tolikih rok; sajver vilic vsam higienskim nasvetom ljudj* * rom slinijo znamke i jezikom name*tu Ali ne bi kazalo, da bi oola*i d*> ^ • poštarja iz Boetij*ve ulice za govim tovarišem, prodajalcem j« tr*'' Morda bi se dala ta novsst uvc-ti t nas. IfTU >K. 14. NOVEMBRA. [Vesti iz Jugoslavije .....................................•••fff«>», naplavila v Markovcih, in tiska komisija je ugotovi-ima truplo sicer rane na pa ne izvirajo iz napa-več se je truplo ranilo v minister dr. Korošec, ki je tudi otvoril in vodil zborovanje v Os-jeku. V svojem govoru je pou dar j al, da je težka gospodarska kriza udarila tudi zadružništvo, da so sedanji časi izredno težki in da nas čaka Še hujše, posebno, ker je bila letošnja žetev slaba. — Beograjski dnevnik "Politika" objavlja celoten govor notranjega ministra dr. Korošca na tem zborovanju, a sredi govora je cenzor zaplenil nekaj vrst, nekaj stavkov it ministrovega govora. Beograjski cenzor, čigar najvišji šef je notranji minister, je tor^j zaplenil govor notranega ministra! Vsekakor se to redkokdaj zgodi. Popravljena uredba o znižanju plač. — Dolgo časa je vlada obetala, da izda uredbo, s katero bo omilila znižanje draginjskih do-klad, kakor ga je določevala u-redba v septembru. Vlada je sklepala in sklepala, zdaj pa je vendar ta uredba izšla. A kakor je bilo pričakovati, tako se je ob skalovju. Preiskava je **°dito: omiljenje je neznatno. ____. . A^Mrill, on n^l.n! __I_ 1* I___f rila, da Korošec ni postal uboja. Koroščevi svojci Vrnili so nekaj le onim, ki imajo več otrok, in uradnicam, kate- otroci, potrjujejo, da je možJe nimajo visokih plač. | Korošec več denarja s se- , nikakor pa ne 20,000 Din. i p« so pri Korošcu le ne-jirobiža. Uganka je, kje je in oblasti stoje pred tež-Perš taji, da bi bil pahnil v Dravo ali oro-ga res ni ubil, je zdaj do. Vprašanje je zdaj, ali sam padel v vodo ali pahnil, ali je denar I ali zapravil ali pa mu ga >vspanju in pijanosti vzel? I fotografski album. — Fo-rije se je razvilo zadnja umetnost. V Jugoslaviji (tovo na najvišji stopnji v liji, kjer imamo nekaj fo-iterev izredne nadarjenosti »ie fia mnogih razstavah lin v tujini prejeli lepe na-Tu imamo Franceta Kratki je gotovo najboljši. Ne .po kričečih motivih, am-di v naše vasi, v razne po-i kote in fotografira lirič-otive: ovce pod cvetočim drevjem, tipične kmeČ-molzarice, prizore z de-_polju, prizore s semnov oko opazi najmanj-ortok, ujame ga s silno «tjo na ploščo, in pogosto njegove slike opozore značilnosti iz vaškjga Onim uradnicam pa, katerih možje nimajo nad 500 Din mesečne plače, je vrnjena vsa dra-ginjska doklada. Seveda je kaj malo zaposlenih uradnikov, ki ne bi imeli 500 Din, zato je malo število onih uradnic, ki se jim vrne polna draginjska doklada. Za veliko večino državnega urad-nlštva ne pomeni poprava uredbe nikakega izboljšanja. Strajk v Škof ji Loki traja dalja. — V tovarni "Sešir" v Škof-ji Loki traja že tretji teden štrajk, vsi delavci in vse delavke te Velike klobučarne štrajkajo. Tovarna stoji, ob vhodih straži-jo štrajkujoči noč in dan. Gre za mezdni spor: delavstvo zahteva, da se uvedejo kategorije glede na težo in važnost dela in da vse mezde zvišajo. O kategori-ziranju eksistirata dva osnutka, eden s strani delavstva, drugega pa je sestavila tovarna, ki je last Zadružne gospodarske banke, klerikalne denarne centrale v Sloveniji. Delavstvo tovarniškega osnutka ne mara sprejeti. Glede mezd pa je tovarna izjavila, da jih ne zviša. Tako je nastal štrajk, ki traja že tretji teden v vsej disciplini. Skupno je v štrajku okrog 160 delavcev in delavk. Delavci iste stroke so ja Ce bi Krašovcu tekla v Avstriji dvakrat bolje plačani, tako kakor ume fotogra- |Delo zahteva mnogo sposobnosti, M naš najboljši pesrlik hkrati pa je tovarniški zrak slab jaai, njenega veselja, dela in zdravju zelo škodljiv. Potem imamo nekaj Smrtna nesreča v tovarni. — V Lorgerjevi tovarni v Celju se je zgodila smrtna nesreča. Stru-garski pomočnik, 20 letni Ferdinand Muškatevc iz Drešinje vasi PUenja »v, ki fotografirajo pred- "J"tive iz planin, med nji-Wjii Janko Ravnik, ki se ^ prodajanjem svojih pla- razglednic. Potem so še . pri Petrovčah se je v delavnici ik' Hrazdira, Skerlep, Včasih .smo poznali Men« fotografe, ki so ali- * Po naročilih portrete, palače itd. Med po-fotografi j* bil Bert-•fini, ki j,, vedel, da je fo-Biranj« nekaj več kakor pa in naročila, in s svo-'%rafiranjem naših vasi ter motnega življe- * bil a-dini. ki je slutil rsa-"**n»fij<- in pripravljal pri m fotografiji, r^1 ^ ' amaterji imajo k| Je priredil že več J. ' ki i« z^laj izdal lepo kakršnih je tudi v ^,rk'ur' malo. Zbral je * f"t"/rafij najboljših * '"r Jih v lepih repro-*fl "»akrotiak) istdal v al- ':>f' rem je napisan u-J'/>ikih, obenem pa •it Bi '"'i razprava docen-HI f a o .Jarw7.u Pu- Ti ro i«ku, ki ga je m«--vedale, ne da bi prepoved k čimerkoli utemeljile. Delavski no-gofmtašl v Muriboru tvorijo močno skupino, ki je ena najboljših športnih družin v Mariboru, pa so predložili oblastem spet nova pravila za nov nogometni klub "Viktorija", ps je zdaj miniseter za telesno vzgojo prepovedal tudi to ustanovitev, in spet odlok ne navaja razlogov, zakaj se delavskim sportašem ne dovoli bresti žog«*. Saj vendar ne more biti v tem nič protire-žimskegs ali protidržavnegs. Samomor t zaporu. — V ptujskih policijskih zapori* si je vwl življenje 30 letni brezposelni delavec Franc Krapša iz Krčevine. Orožniki so ga privedli iz Pra-gerskega, kjer so ga zalotili pri tatvini. Ko so ga kmalu potem, ko so ga privedli v zapor, hoteli zaslišati, ga je našel orožnik obešenega. Obesil se je na konec vrvi. Takoj so jo prerezali in poklicani zdravnik je skušal obuditi samomorilca, a mu ni uspelo. Taka je pot brezposelnih 1 Razmere v kamniških tovarnah. — V Kamniku in okolici je več tovaren, a položaj za delavce je povsod slab. V tovarni kovine 'Titan" so uvedli običaj, ki ga prakticirajo tudi mnoge druge tovarne: da namreč delavcem odpovedo službo s pretvezo, da nimajo dela, nato pa jih čez čas spet sprejmejo na delo, a seveda za nižjo plačo. (V rudnikih Trboveljske premogokop-ne družbe je uvedena že dolgo časa metoda, da za kopača sploh nikogar ne vzamejo v delo. Ca že koga zaposle, ga zaposle kvečjemu za učnega kopača. Tako pride v nižjo kategorijo in hkrati nima pravice do zastonjskega premoga in drv! Kupovati mora drva od kmetov!) V tovarni pohištva Remec et Co. v Duplici pri Kamniku so pogosto stavke zaradi mizernih plač. Nekateri so imeli do nedavna celo manj ko 1 Din na uro. Tudi je uvedla tovarna nekakšen varčevalni sistem: delavci so morali namreč del svojih plač puščati v "hranilnem skladu" pri podjetju. Potem je lepega dne tovarna napo* vedala konkurz in hranilni sklad z vsemi težko prigaranimi prihranki delavcev je Šel menda do zadnje pare po gobe! V smod-nišnici— državna last — so zaposlene po večini hčere in sinovi kmetov iz okolice. Zaradi tega, ker ti delavci potemtakem niso navezani izključno na plače, so njih mezde lahko precej nizke, ne da bi prihajalo do hudih »porov. Organizirani delavci menda niso in niti ne smejo biti. Pri "Mestni korporaciji",- ki ima mnogo gozdov, je zaposlenih kakih 100 lesnih delavcev, zaslužek majhen, izplačuje se neredno. Zgodilo se je že, da je bilo podjetje dolino za vse leto plače mnogim delavcem. V tovarni "Kaolin" v Črni pri Kamniku pa zakonitih predpisov o zaščiti delavcev sploh ne upoštevajo. Delajo po 12 ur, nadur ne plačajo s 50% nagrado, kakor predpisuje zakon. Tudi ženske so zaposlene ponoči, kar je prav tako protizakonito. Delajo od šestih zvečer do šestih zjutraj, pa zaslužijo v teh 12 urah kakih 20 Din! Taka je podoba delavskega življenja v Kamniku. In tako je povsod, kjer je kaj Industrie. Številni štrajki po Slovenijji kažejo, da skušajo podjetniki te mizerne razmere še poslabšati! Unija strojnikov zahteva volitve Washington, D. C. — Krajevna unija Intl. Assn. of Machin-ists v Battle Creeku, Mich., je pozvala federalni delavski odbor, naj razpiše volitve med delavci, ki ao uposlunl pri Du-plex Printing Press Co., katere naj bi odločile, kdo naj jih re-prezentira pri kolektivnih pogajanjih z delodajalci. Unija pravi, da ima 136 članov med 176 delavci, ki so uposlenf v delavnici Imenovane družbe. AH ste naročeni na dnevnik "Proaveto"? PodpirajU tvoj Ušil Sueški prekop Zhuta jama ans^narodnega kapitala Pariz, v oktobru. Temu polni vojna tepe, drugemu prazni blagajno. Tako je to menda od pamtiveka. Na svetu je mnogo rudnikov, kjer kopljejo alato, Sueški p«e-kop je pa tako čudovit rudnik, da v njem zlata ša kopati ni treba. Dlan odpiraš, pa se steka zlato vanjo. Leta 1869 je francoski inie-nir Ferdinand Lesaeps dokončal Sueški prekop a francoskim denarjem in pod francosko u-pravo. Angleška je sprva sicer na vse kriplje nagajala, na koncu je pa morala vendar priznati, da je to ogromno dalo tehnike, ki ga je sprva imenovala "zakotni blatni jarek", za evropsko plovbo neprecenljive važnosti. Tedanji predsednik angleške vlade Disraeli je pokazal Angležem pravo pot. Lata 1876. ja namreč zvedel, da namerava egiptaki kediv prodati svojih 176,000 delnic, ker ja bil pred polomom. Umni Anglež je zavohal dobro kupčijo, pa je s poaredovanjem Rotschil-dove banke kupil vaa te vrednostne papirje aa 4 milijona funtov šterlingov. Seveda je šlo to na račun angleška države. Da je imela Angleška od tega nakupa ogromne gmotne koristi, zgovorno dokatujejo številke: delnice, ki jih je Anglija kupUa za piškave 4 milijona funtov šterlingov, so dane« vredne 72 milijonov. 2e same dividende, ki jih je angleška državna blagajna vnovčila od leta 1875 do danes, znašajo 40 milijonov funtov Merlingov. Angleška ima sicer 46 odstotkov, skoraj polovico vseh delnic, pa vendar nima kljub veliki udeležbi nič več vpliva kakor drugi delničarji. (Pravila družbe namreč pravijo, da ne mora en sam lastnik delnic, pa naj jih ima kolikor koli, imeti več ko deset glasov na občnem zboru. Zaradi tega tudi Angleška nima več ko deset glaaov. Drugi delničarji so zvečine Francozi in zaradi tega je tudi njihov glas odločilen. Družba šteje 32 ravnateljev, ki so s šefi oddelkov vred od leta 1022 prejeli na plačah in nagradah 12 milijard dinarjev, dočim je ves prekop stal samo 6 in pol milijard današnjih dinarjev. Družbi sicer očitajo, da je njen edini cilj zbiranje denarja; zato so pred leti angleška paraiške družin? zahtevale znižanje prevoznih pristojbin, hkratu so pa grozile, da bodo sama zgradile nov prekop za svoje ladje. Družba se je ta pretnje tako ustrašila, da J« znatno znižala prevozne pristojbine. Više so pa še zmerom za 25 odstotkov ko pristojbine, ki jih pobira ameriška država za prevoz skozi Panamski prtkop. Pripomniti moramo, da ja vož-nja po Panamskem prekopu zelo težavna, zakaj ladje morajo skozi nešteto zapornic, kar je vodna gladina na več mestih različna. Družba, lastnica Sueškega prekopa, zahteva za vsakega človeka 140 dinarjev prevozui-ne, za vsako tono pa še posebej 80 dinarjev. Recimo, da ima neki parnik 20 tisoč ton in da vozi 6,000 vojakov; zanj mora plačati država približno 2 milijona »00 tisoč naših dinarjev prevoanine. Ce bi hoteli itra-čuniti, koliko parnikov je že šlo, pa M se nam pri milijonih kar zmešalo. Suaška družba dobro sluii denar. Uradni podatki pravijo, da je samo v poslednjih treh mesecih plačala Italija ta svoje parni-k« iu za prevoa svojih ljudi koli 430 milijonov dinarja v. Mi« lijoni se a dneva v dan stekajo v nenasitno blagajno družbe, in to daje njenim mogočnikom vso pravico aa hvalisanje, da bo letošnje leto najplodonosnejše med vsemi, ša celo bogatejše od leta 11*29., ko je plulo po prekopu 6,274 parnikov « skupaj 39,460,014 tonami. Družba u-streaa svojim "klientom" kolikor pač najbolj more. Saj je nekoč potreboval parnik sa 101 km dolgo pot skoraj 3 dni. Vožnja je bila takrat po noči najstrožja prepovedana. Družba je seveda imela svoje viroke za, to, zakaj kaj lahko bi se primerila nesreča, pa bi obtičal kak parnik sredi prekopa. Preden bi ga izvlekli, bi minilo lepo število dni, in vse te dni bi blagajna ostala prazna. Današnji dan ni več taite nevarnosti: prekop je razširjen in ponoči tako dobro razsvetljen, da je plovba tudi v nočnih urah mogoča. Količkaj hitra ladja potrebuje zdaj samo 13 ur od Port-Saida do Sueza. Vsako ladjo spremlja poseben vodnik, da ja družba zastran nesreče brez skrbi. Vzdolž prekopa dala neprenehoma 2,600 ljudi. Ti poglabljajo prekop in čistijo bregove od peska, ki ga nanesojo viharji. Izdelovanje brodovja z leta v leto napreduje in ustvarja pravcate vodne velikane, zttto mora družba zmerom širiti prekop in ga poglabljati. Prekop je bil ob svojem rojstvu komaj 22 m širok, današnji dan pa meri ponekod že 60 m, poglobili so ga pa z 8 m kar na 11 in še bolj. Velikim ladjam seveda ne ustrezata niti širina niti globina, zato ima družba v načrtu, da prekop še bolj razširi in poglobi. Leta IM, torej v letu najhujše krize, so znašali dohodki družbe 8*34 milijonov franoo-skih frankov, izdatki pa aamo 200 milijonov. Prof i t drušbe je presegal pol milijarde frankov. Razdelili so si ga i>e kajpada gospodje ravnatelji in delničarji. Na vsako delnico, ki ji ja nomilnslna vrednost 360 frankov, so dobili njihovi lastniki po 387 frankov dividund, čeprav je družba že prej radodarno razdelila preostali denar po postavkah, ki ao pri vseh dol-nišklh družbah v navadi. Od čistega dobička so vrgli na obresti In dolg, 9% na izgubo in rezervo, 2ravnateljem in njihovim pomočnikom, nazadnje šele delničarjem 71%. Sueški prekop drži če* egipt-sko ozemlje; takrat, ko ao družbo ustanovili, sta |m> pogodbi dobivala egipUki vladar in država določen del dohodkov. Ker Je pa egiptska država siromašna, ja bila prisiljena predati svojo soudeležbo, torej vse svoje delnice in pravice, saj smo že povedali, da Jih je prevzela doloma angleška vlada, nekaj ps leta 1«80 Credit Kondor, ki je odkupil od egiptalc* vlad«* dplMčefc 16% vseh delnic za 22 milijonov frankov. V poslednjih petih letih je Credit Foncier pobral aamo na teh 10". 100 milijonov frankov na leto. Vojna je strašna reč, nekate rim pa zelo prav pride. Družba a fij ra^^^ i • i i j-"t Mra. l/orraine Ysneey (na J , ' • *■. flj - arsdi) ob smrtni penUljl svo Jsga moža. ki ja ftsil untreljen v peHaijakem navsia« na «lsv-kar je. fMtortl^ fl—Mf J ' rt i • [J : ^^ 'Vj,. flPP^SPI V%i H rfflfc ^JHIfPI busincss activitv ,n , .federalni delavski odbor zaposlei Obdolžitve glede krae-nja VVagnerjevega zakona na reietu Washington. D. C. — Vladni delavski odbor ima veliko dela z reševanjem pritožb glede kršenja provizij VVagner-Conne-ryjevega zakona, ki priznavajo delavcem pravico organiziranja in kolektivnega pogajanja. Dvanajst industrij je prizadetih v štirinajstih slučajih, ki so bili v zadnjih dneh podvseti proti kompanijam, katere ao obdoliene oviranja organiziranja delavcev v svojih unijah. Zasliševanja se vrše pred pokrajinskimi vladnimi odbori, ki bodo predložili ugotovitve vrhovnemu tribunalu. Ta jih bo lahko odobril uli pa zavrgel. J. W. Madden, načelnik vladnega odbora, vodi zasliševanje v Detroitu, kjer je bila Freu-luiuf Trailer Co. obdolžena, da jo odpustila sedem delavcev, ker so ipriatoplli v unijo avtnih delavcev. S|>orna sadova, v kateri sta zapleteni unija časopisnih delavcev v Nuw Yorku in uprava časopisne agent uro Associated Press, bo prišla ta teden na re-šeto. Unija je namreč obtožila agenturo, da je odpustila Mor-risa VVatsona, reporterja in u-radnika unije, ko Je zahteval konferenco glede *|>odaljAanja dogovora, nanašajoč se na mea-do in delovne pogoje. Senzacionalne iapovedi ae pričakujejo na saslišanju, katerega bo delavski odbor otvoril v Št lo-t>ojnika, ki so pretepli organi-»atorjo Boot a Shoe VVorkers unije. rV«Wr«tcosval predsednike provinčnlh vlad na ekonomsko konferenco, ki se o-tvori v tem mestu 27, novembra. Konferenca ho posvetila največjo pozornost problemu brezposelnosti in farmski od|>umoČi. King je naznanil, da namerava Imenovati splošni nestrankarski odbor, ki naj bi upravljal relifne aadeve in Izdelal načrte za gradnjo javnih projektov, pri katerih bi dobili delo breapoaslni, ki so sedaj odvisni od podpore. Vlada krti pogodbe Washlngton, D. C. — Wll-lard Blisa, tajnik Radio Tele-grapblst Assn., je dejal, da federalna vlsda pomaga |>aro-brodnlm družbam pri kršenju pogodb med delavci in delodajalci, Bliss je obiskal trgovinskega tajnika Ro|>erja in protestiral proti .vladni akciji. Pioneer Line, Roosevelt Steamshlp Co. in nokstere druge paro-brodne družin' so podpisale pogodiš) a unijo telegrafistov, ki je določevala minimalno mezdo 9J1A na mesšc. To pridobitev so izvojevali telegrafisti s stavko, sedaj pa Je vladni transportni odbor svetoval družbam, ki so podpisale pogodbe, naj znižajo minimalno plačo na $100 na mesec. S tem Je vladni odbor namignil delodajalcem, naj kršijo sklenjene dogovora z unijo telegrafistov, pravi IIIIhs, Negotovost "Oprostite, prosim, ali J« tu številka dve?" "Ne, temveč dva in dvajset." "Najlepša hvala; toruj som vendsrle trezen!" Delavci WPA zastav-kali v Indianapolieu Indlanapolis, lnd. — Organizirani težaki (laborera) pri tukajšnjem projekti WPA aa očiščenje mesta v "slumsk«*m" dla-triktu so te dni fzastavksll la protesta proti nizkim meadsm pri tem delu. Mezde so nižje kot so določene po zakonu v federalni nieidnl lestvici. I likalni u-radnlki za rellfna dela pravijo, da Je j(ontraktor odgovoren aa s|>or, ne pa oni. Kampanja proti eocialni zakonodaji Montneal, Kanada. — Zveza kanadskih tovarnarjev Je otvo-rila kampanjo, katero cilj je preklic vseh delavskih zakonov, ki so bili sprejeti na zadnjem zasedanju parlamenta. VislitelJI organizacije naglsšsjo, da sprejete zakonodaja ni več potrebna, ker Je dežela na |»oti gospodarskega okrevanja. Naročite Mladlnakl list, najboljši mesečnik sa sbvensko mladino! Hitra direktna vožnja preke mil« nolnčne poti as »Javnih ItsllJaiiaklh psrnlklh. l'N«tu» priO<«fcl>a»u v* 1»,•.!..» ml««« IM Mnttou ••» M« I" i.,4l «*rftl*fc<*a »••"'a in •« , »-*»t>aju !»..•<«• k>ihl«ia |« »Im«, „• ,M«*,la#M l'.Muil* • i.lml |MM«tfcl kl.au ».••! ».ajfcU»• til—I I h MHlufclM tuatlMM H0 •.»<« • bMMPtakl 1»»«*., <*».»» a I« T»a«4 * »•*• DIREKTNO V JUGOSLAVIJO VTU AMA jsnusrjs II rasao uknava u i « v n m»«i aviim B021CNA VOŽNJA CONTE Dl SAVOIA .10. notrmhra R E X 11, rfrrembfa UM (NalMO.Itl »a«Mi* talM IMMI N#»* I«. |an is. l'f,ra*ajU aa |»oja»nila pri k«u r« nikoli ^vl<»riairan«»« atf«ntu alt na r. savoia (Mul f >#a aaiaMlraal aa«-'fc •••«•! |»r# (Si I. AM1. II. 1. I TALI AN LINE Dolina meseca ROMAN iptae I J ACM LONDON—PoelovaaiJ Vladimir LevaU* "Zdaj prijemlje — aj! — dlake," je zakrulil Hilly, nabiraje čelo in mrdaje z obrazom. "Ali _u j! — i*j! —= trga pa tudi kakor sam vrag." »U daj," ga je hrabrila. "Ne vrzi puške v koruzo, ti veliki Indijanec h Hkalpom. Spomni ne, kaj je rekel Bert, in bodi poslednji Mohi-kanec." Cez |X'triajHt minut si je oplaknil obraz in se z vzdihom olajšanja obrisal. "Brije ie, brije, Saxon, na nekakšen način, a težko bi rekel, da nem navdušen. Na živce udarja. Tako zdelanega se čutim kakor tepe-no mače." Zastokal je, kakor da se je mahoma spomnil nove nesreče. "Kaj je ie spet?" j«' vprašala. "Moj tilnik! Kako naj se obrijem po tilniku? Vendarle bom moral plačati brivca, da mi ga <*trga." Saxonina poparjenost je bila kar tragična, a trajala je le trenutek. Nato je nama vzela čopič v roko. "Sedi nazaj, Billy." "Kaj_ti?" se j<* nejevoljno zavzel. "Da, jaz. Ce je katerikoli brivec dober za to, da ti obrije tilnik, tedaj sem tudi jaz." Stokaje in vzdlhaje se je Billy na milost in nemilont vdal v njeno voljo. "Tako, zdaj je dobro," je rekla, ko je končala. "Lažjega posla si misliti ne morem. In razen tega pomeni to Aest in dvajset dolarjev na leto. Za ta denar boš kupil posteljico, otroški voziček, pleničke in nešteto drugih reči. Sedi zdaj še minuto pri miru." LImila in obrisala mu je tilnik ter ga na-prašila s smukoyt;em. "Zdaj si slfuiak kakor okopano dete, Billček moj." Nepričakovani dotik njenih ustnic, ki so se v dolgem poljubu pritisnile na ,njegov tilnik, ga je tako prešinil, da se Je kar zvil od mno-goternih, nikakor ne zoprnih občutkovi (\'Z dva dni je spet dovolil Saxoni, da mu je pomagala pri britju, čeprav se je bil med tem zaklel, da noče imeti z vražjo pripravo nikakega ponla več. To jiot je šlo že laže. "Saj ni tako napačno," je priznal. "Počasi dobivam pravi prijem. Vse je na tem, kako ga uravnaš. Lahko se briješ tesno, kolikor le hočeš, a vendar ne pretesno. Brivci tega ne morejo. Zdaj pa zdaj me kateri opraska iri ob reže.'1 Tretje britje je bilo popoln uspeh in Billy-jeva blaženost je prikipela do viška, ko mu je Saxon podarili) steklenko toaletne vode. Od tistega trenutka je jel vneto agitirati za samo-brivnik. Ker ni mogel dočakati Bertovega obiska, je nesel pripravo k njemu na dom, da bi mu jo razkazal. * "Ali sva bila neumna vsa ta leta, Bert, ko sva se po brivnicah nastavljala vsem mogočim boleznim. Poglej tole, a? Vidiš, kako reže? Mehko kakor svila. In rahlo, da bolj ne more ... Nu? Kavno šest minut. Ali se upaš hitreje? In ko se do dobra navadim, bo šlo tudi v treh. V temi se lahko brije* z njim. Pod vodo, če hočeš, II rezati se ne moreš, niti če bi hotel, ne. In prihraniš si šest in dvajset dolarjev na leto. Saxon je izračunala — to je čudovita ženska, tako ti povem!" &BSTO POGLAVJE Trgovski j>oali med Saxono in gospo Higgin-sovo «o ne čedalje bolj razvijali. Mercedes je imela očividno že pripravljen trg za vs« fina ročna dela, ki Jih je dobivala od mlade žene, a Saxon je bila marljiva in srečna Ob svojem Malo ali mnogo rojstev? Predavanje zdravnice Vilme Ja-»cte-Naškov Ičeve UI^MMMMtMlJ trudu. Dete, ki ga je pričakovala, in znižanje Bi I ly je ve plače sta ji bili povod, da je še bolj resno premišljevala o gospodarski strani življenja nego doslej. Zdelo se ji je, da nalagata premalo denarja v hranilnico in vest jo je pekla, če je pomislila, koliko zatrosi za male gospodinjske potrebe in zase. Kazen tega je zdaj prvič v svojem življenju porabljala zaslužek drugega človeka. Že izza zgodnja mladosti je bila navajena, da je trosila svoj lastni denar, in zdaj je imela po Mercedini zaslugi spet kaj pod palcem in si je mogla iz svojega zaslužka privoščiti še bolj mične in drage pustolovščine s perilom nego poprej. Mercedes si je izmišljala te nežne reči iz niti in tkanine in lSaxon je izvrševala njene predloge, časih celo z izboljški po svoji glavi. Šivala je nabrane batistne srajčke s svojimi lastnimi finimi obrobki in francoskim vezenjem na prsih in ramah, na roko izdelane kom-bineje, takisto iz batista, in nočne srajce, rahle in nežne kakor pajčevina, izvezene in obrobljene z irskimi čipkami. Na Mercedino izpod-budo je napravila razkošno, prečudno zalo jutranjo čepico, za katero ji je stavka po odbitku svoje provizije odštela dvanajst dolarjev. Tako je srečno in delavno prebila vsak trenutek, ne da bi pri tem zanemarila priprave za malega. Edina narejena oblačilca, ki jih je kupila zanj, so bile tri fine pletene srajčke. Vse ostalo je napravila do zadnjega koščka z lastnimi rokami — obrobljene pleničke, kvač-kan jopič in čepico, pletene rokavičke, vezene čepice; gladke princesje oblekce, ne predolge, ne prekratke; srajčke z neverjetno majcenimi liliputanskimi naramnicami; s svilo vezena bela |K>rhantasta krilca; nogavičke in kvač-kane čeveljčke, iz katerih so ji med delom brsteli pred očmi nemirni rožnat^ prstki in debelušasta bedrca; in nazadnje, kar ni bilo najmanj važno, veliko število prelestno mehkih štirikotnikov iz tenkega platna. Nekoliko pozneje je kot višek mojstrstva zagrešila vezeno haljico iz bele svile. In v vsa ta majcena oblačilca je s slehernim vbodom šivala ljubezen. A kadar je utegnila pomisliti in se zavzeti nad tx> ljubeznijo, ki jo je tako neprenta-no zabadala v tkanino, je morala priznati, da je njeno čuvstvo dosti bolj namenjeno Billyju nego tistemu meglenemu, neprijemljivemu koščku novega življenja, ki ga vse njeno najbolj koprneče napiranje ni moglo zajeti v vidno podobo. "Hm," je pripomnil Billy, ko se je po ogledu malčkove garderobe vrnil k majcenim pletenim krilcem, "tale kažejo bolj ko vse drugo na pravega fanta. Kar vidim ga, kakšen bo šele v pravi moški obleki." Saxon, ki so se ji oči mahoma zalile s solzami sreče, mu je pritisnila eno izmed krilc na ustnice. Slovesno ga je poljubil in njegove oči so se uprle v ženine. "To velja dečku," je dejal, "še veliko bolj pa tebi." A Saxonini pridobitnosti je bil usojen poniževalen in žalosten konec. Ko se je hotela nekega dne okoristiti z razprodajo v eni izmed velikih trgovin in se je prepeljala čez zaliv v San Francisco, je v Suterjevi ulici priklenila njene pči razstava v okencu majhne trgovine. IzprVa je komaj verjela: tam, glej, na častnem mestu, je stala tista prečudna jutranja čepica, za katero je bila dobila od Mer-eede dvanajst dolarjev. Saxon je stopila v trgovino in ogovorila lastnico, suhljato in ostrooko žensko nrednjih let, ki je bila očividno tujega pokolenja. (D.,je pnhodnjlM Dne 27. oktobra je imela na po\abUo Zveze akademsko izobraženih žena v Ljubljani be«>-grajska zdravnica ga, dr. Vilma Janiševa-Kaškovlčeva predavanje o kontroli rojstev. Čeprav vseh smernic in vsebine ne moremo v vseh točkah aplicirati tudi na naše razmere, prinašamo kratek UvUt k tega tanimivega |>rMa\ airija (»lede širjenja človeštva *ta mogoči dve smernici: da omejujemo rojstva, ali pa da puščamo ka. Trdil je, da se z normalnim plojenjem, brez umetnega |x>se-ganja človeka, širi človeštvo v geometričnem razmerju, sredstva za njegovo vzdrževanje pa samo v aritmetičnem razmerju. Ta teorija pa je napačna. Statistike no namreč pozneje doka-zale, da bo oatalo število človeštva enako le tedaj, če bo prišlo na dve ženi sedem otrok. Te številke ho ugotovili v krajih, kjer je umrljivost novorojenčkov manjša kakor pri n«*. Pri nan popravimo to razliko h tem. da ne ženske prej može. vendar pa bi morala vsaka naša žena Ae Vilic temu roditi štiri otroke, da *e prebivalstvo ne bi zmanjkalo. V današnji dobi, ko j«, gonpo-daraka depre*ija udarila zlasti * —» I— "" I'" "lil" , 4 --------»»»»"»l prifodi avoje Čeprav se oficielno lKmotno *laliej*r *loj.., no ftkoraj držimo druge alternative, *«• pa vendar vmr*a\ amo v delo prirmle h tem, da tboljšujemo higieno m * tem zmanjšujemo umrljivoat novorojencev \ „urih »asih. ko higiena še ni bila na današnji vj. »oki »topnii rasvoja. so epidemije kosile rek- rve «%. N ropski državi — Sovjetska Ku-sija in l^etonnka da je prekinjanje nosečnosti potrebno, ker bi utegnilo rojstvo otroka leni škodovati na zdravju ali pa biti celo nevarno za njeno življenje. Plod je pri na* pod zaščito kot bitje, ki se bo rodijo. Tudi če žena zahteva nezakonito odpravo plodu, se kaznuje in kaznujejo ne tudi tisti, ki so vedeli za splav, pa niso te-K" javili oblastvom. Najbolj pa je aeveda kaznovan tisti, ki "pl|»v izvrši. Teologi prepovedujejo vsak »plav, tudi m«»dicinskegn. ker i- "Jlni "prepreči božja vo-Ija'. Ali so t«' mere upravičene? I H-1 no *o. Zena je že |m» svoji bitnosti in po svojem življen-skem vzroku dolina roiliti. Ce ne rodi, greši proti svojemu organizmu. Predlog, da bi ae pri nas uvedla socialna indikacija, ne bi prav nič zMjšal sedanje razmere in zmanjšal število ile- . . "u uvedli galnlh splavov, razen teta na ie tako imenovano aocUlno imlika- tudi nesoeialen. Zeni jereba u ls£n t° I1?"1 dm°,Kno da bi ihko i]r->l<" v času noaečnoati in latah |«a je dotoljrna •IravKtvrna indikacij« iamo na rev le pred ve »t a \ t<-*»r Malti ur kak' o. hj Da se v zrokov »brati k« in sicer ■♦me iz latraniti j misi in treh I M i a M Mit «d ni i aten» ilravftt «wi. m« mora zdravniko\, ZA boleim. lll.ul .Jl.p. pioo (Mipra* i nika in ti. V >akj n »asu po rojstvu in ji dati ne-kakšno zakonsko zaščito za to nih toda ne *amo navidezno zrn- ščito na impirju. Zena, ki namo nelM* oropa ma-terinstva, je sirila, čeprav »e te-ira dontikrat *ama ne zave uveljavil zakon o zaščiti noNcče žene. bo dosti manj splavov, kakor pa jih je zdaj. Družba zahteva, da samica ne sme biti mati. Toda upoštevati moramo, da je na svetu dosti več žensk kakor moških in da je zaradi tega avtomatično prikrajšan prerejšen odstotek žensk za svojo najsvetejšo pravico in dolžnost. Premagati bo treba zakon konvencijonalnosti in to se bo kmalu doseglo, kadar bosta imela oba spola enake pravice. Vsekako je materinstvo izven zakona manjše zlo kakor splav. Kazen tega splav, tudi zdravniški, ni nikoli brez nevarnosti. Zena, ki pogosto splavi, ima zmeraj težkoče. Zato*ae trudimo vsi, da bi to zlo odpravili in to »e da zaenkrat samo z raznimi antK «once|H'ionalnimi sredstvi. S tem *e za nošenje odloži, vendar |>a tudi to i«dlašenje ne ume biti predolgo. Seveda naj Ik> pri tem merodajna žena, ne pa moški. Današnja lena naj ne rodi 10 o-trok. toda tudi abnrtira naj ne. ker utegne hiti to za njo katastrofalno. Potrebna nam je socialna zaščita Žene. ne pa socialna indikacija. Kakšne bodo posledice, če «e uvede socialna indikacija? Pri na* v Jugoslaviji ta. da bo ie-; na. ki je doalej splavila enkrat ! na leto, *|>lavila zdaj štirikrat in ! da jo Ik» m<4 še manj varoval, kakor jo je doulej. S«wialna in-1 d i kanja je nevarno on 4 je. Je ka- | k-»r morfij, ki samo za trenutek ublaii bolečine in za tre simpt«* | m«' bolezni Poloiai ir-nr Ne zamerite— pomota! Mihael Trenk V aobi gospe Ele je zazvonil telefon. Ležala je zleknjena na divanu, kadila cigareto in prebirala neki roman. Zdolgočaseno je prijela za slušalko telefonskega aparata, ki je stal na majhni mizici poleg ležalnika. "Halo?" je vprašala. Lep moški glas je odgovoril: "Pozdravljena, Rozika! Kako ti gre, srček?" Ela se za vprašanje še zmenila ni in je dejala: "S kom bi pa radi govorili?" Moški glas se je zasmejal in rekel: ,MAli se greš mance, Jurček ti neumni?" Tedaj se je gospe Eli zdelo, da je treba po vsaki ceni odložiti slušalko. In tako je tudi storila. Sprva je bila sicer nekoliko ogorčena zastran nadlegovanja, potlej se je pa spet poglobila v branje. Vnovič je zabrnel telefon; mlada gospa se je zdela nekam slabe volje, zakaj pravkar je brala prelestno ljubavno dogodivščino. Nič ji ni bilo všeč, da je ne more v miru prebrati do konca. O, šmenta, pa vendar ni šivilja? Saj danes jo mora vendar poklicati zastran poskušnje. Toda ko je radovedno dvignila slušalko, se je spet oglasil tisti moški glas; zdel se je že nekam nestrpen: "Rozika, res ne utegnem, zato te prosim, ne bodi tako smešna . . ." Gospe Eli je šlo kar na smeh, hkratu je bila pa malce jezna. Neprijazno je rekla v telefon: "Bržčas ste poklicali napačno številko! Tu je telefon gospe Ele Južničfcve . . ." "Saj ni mogoče!" se je oglasil moški na drugem koncu žice. "Prepričan sem bil, da govorim s svojo malo prijateljico Roziko! Srčkana plavolaska je, in smeje se ko vražec . . ." "Ne, tukaj govori kostanjela-sa dama, ki je prav huda, da jo zmerom motite pri branju!" je odgovorila gospa Ela. Pomota jo je pričela kar nekam zabavati. "Prisegel bi, da je ta kosta-njelasa dama, ki čita ljubezenski roman, najmanj tako zala . . ." je pričel gospod, Ela mu je pa skočila v besedo in radovedno vprašala: "Kako pa to veste?" "Slišim," je odvrnil moški glas s prav trdim poudarkom. "Ženski glas je zmerom odraz njenega bitja in njene zunanjosti. Lepe dame imajo zmerom lep glas, vsaj drugačnega ko grde . . ." Tedaj se je Ela — ničemur-nost je pač ženska čednost — hitro pogledala v svoje ročno ogledalce; seveda se je prepričala, da ima neznanec prav in še kako prav! Čeprav bi se ne bila smela zabavati z neznancem, pa se ji zdaj kar ni dalo pretrgati ta zanimivi pogovor. Zato je še dodala: "Rekla bi, da ste zdaj prepričani, da ste klicali napačno številko; torej lahko končava. Zbogom!" Prav za prav ji je bilo žal, da je tako nepremišljeno prekinila zvezo. Neznanec je utegnil biti zanimiv, vesel in zastaven fant. Nič več ni mogla brati; globoko se je zamislila. Ce bi bila sama s seboj iskrena, bi si kar lepo priznala, da bi ji ne bilo nevšeč, ako bi ta neznanec še enkrat pozvonil. * Ko je telefon v tretje zabrnel, res ni več mislila na šiviljo; i n —F«d«rauta se Kar kol la drug za drugega, zato skoraj odveč-, da bi zdaj , go in široko popisovali Kj je slučajno znanstvo dali vilo. Gospa Ela je bila visna in še premožna vdoi vrh; Maks je bil mlad ii dobro službo in nič kaj vode ni preteklo, pa sta ročila svojim znancem se zaročila. Cez nekaj mesecev ju j nik za vekomaj zvezal in zakonca sta se odpelja morje. Ko sta nekega večera prižeta drug k drugemu na balkonu velikega hot< sanjavo zrla po gladini b ga morja, je Ela tiho in b dejala: "Joj, kako sem .srečna, takrat poklical napačno ko ! . ." Maks se je zvonko za in rekel: "Ali mar res misliš, da ki slučaji mogoči? Hočeš po pravici povem?" "Kar reci, srček!" ' "Veš, pol ure preden . poklical, sem te videl v vaju. Tako sem se navda te, da sem jo kar za teboj in vprašal vratarja, ka pišeš. Vse drugo je bilo ča. Ali se kaj huduje.š n, Z dolgim poljubom mu gotovila, da mu vsa pr« odpušča. M a kdaj?" "Kako vprašala, nil: kdaj?" je začudeno Maks ji je pa pojas- Zagovoril se je "Se nikoli nisem videl, bili odprli usta na seji," nil strupeno Piškur. "Res?" je krotko odg Dremuh. "Saj se zmerom ham, kadar vas poslušam NIKAR BITI Sili NEPREBAVNOST Triner jevo Grenko vas reii tegi "Zahvaliti se Vam moram nerjevo grenko vino. Skozi Hein trpel radi neprebavnonti koli »cm povžil je uatvarilo mojem želodcu. Pred treni nem opazil vati oglu*, -kupil co in od prve čajne llitk«,' ki povžil je moja želodčna *itnoi šla. Bilo je kot opl-o^tite. ki cu. Moja creva sedaj deluje.:« kot ura in sedaj jem s ala*t| zvesti. Wallace A. Coml - Ako trpite v« led nepr. alabega apetita, zaprtniee glavobola, nervosnosti, m r.panja, prevelike utrujenosti, si Trinarjevo grenko vino; . ga redno po eno čajru ihf •< obodvanjem. V veeh lekarnah TRINER'S ELIX O F BITTER WIN Joaeph Triner Compjin). ( hI AGITIRAJTE ZA TROSV NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepu It. redne konvcnHtc m lahko oaro/1 na tla! Prosti ItcJ« eden, *ra, tri. fclri ali pet tlanov ii me družine k eni naro/ninl ProaveU atan« ta r— enako, aa fliM aH netlan« |«.H ta eno leta« nino. Kar pa tlaai ia pla«aja pri aaaamenia ti.20 ta tednik, se |t» »Me k naročnini. ToraJ aedaj ni aaroka, rrfl. da Ja list premagati, ne pa škodovati. In socialna indikacij« nam ne bo prav nič pomagal«. , 2 tednika Ia.........~.....S.M 2 tednike in .............. 2 40 4 tednika In............... J.Jf t tednikov hi............. Bi« Za Evropo Je..................^ Izpolnite spodnji kapon. priložite potrebno vsoto depsrjs Order v pisma In s( narottte Proaveto. list. ki )e vsia tastnisa PojasniloVse>j kakor hitro kateri teh članov preneha biti fls" sli U se preaeli proi od družin« in bo zahteval sam tvoj l'»t t*in. moral tisti flan it dottfn* družine, ki j« tako tkupno naroden« m Protvelo, to takoj natnaniti upravniitvu li«ta» In obrnem -1- • » ■ | vsoto listo Prosveta. Aao t*fa ne store, tedaj mera oprarailtvo datum ta to vsoto naročnika. * PROSVETA. HNPJ. IM7 Ho Lewndsle Ava„ Chirafa. 10 Priloženo potiljam narolntno ta llat Proaveto *«•«« ••• I) Ime Naslov ......čl droHvs * Ustavite tednik in ra pripišite k me|» esre^alal «d draži m. t).....................:................ 2) ... 4) I) ..., Msote Nov mt 4,aft«?B * čl. dm*« * Cl irmkif * Q dre*" 41 Drtsvs