Posamezna Številka 10 vinarjev. Slev. 226. v Ljimnm. v wMtt. 4. omobra m. Leto mili. 2'M £=s Velja po pošti > Za oelo i»to naprej . , n en meseo „ . sa Nemčijo oeloletno . „ 29'— sa ostalo Inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto napre) . . K 24'— za en meseo „ „ 2'— 1 spravi prtlemai meiečni „ 1*70 ~ Sobotna izdaja: as sa celo leto........ 7'— sa Hem61Io oeloletno . „ 9*— t ostalo Inozemstvo. „ 12'— Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 edi) 7.a enUrat . . . . po Ul « za dvakrat...... , za trikrat .... „ 13 , za večkrat primeren pop ust. Poročna oznanila, zitift. osmrtnica lil: enostolpna jieUtvrsta po 2 vin ~ Poslano: sr7^" enostolpna petltvrsta po 40 vin Izhaja vsak dan, izvzomšl na delje ln praznike, ob 5. nri pop Redna letna priloga Vozni re6 Bar Uredništvo te v Kopitarjevi nliol ittv. S/m. Rokopisi se ne vračalo; nefranklrana pisma se ae o» sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo ie v Kopitarjevi nliol št. B. — Račun poštne hranilnloe avstrijske št. 24.7S7, oijske 26.SU, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega istatona št. 188. Cesarjev sod. Na severu, jugu in zahodu grmijo danes topovi: Branimo mu krono dedno, zoper vse sovražnike.« Naš cesar praznuje danes svoj god in njegovi narodi mu dajejo v dar prelepo edinost in junaštvo na bojišču. Sijajno se je ravno v tej vojni izkazalo modro in globoko geslo vladarja »Z združenimi močmi!« Skrivnostna moč naše države res tiči v združenih silah njenih narodov, Slovenski narod se ta dan spominja tega: Ravno pod vlado Franca Jožefa se je naš narod vzbudil k krepkemu narodnemu življenju. Delali smo na vseh poljih z zavestjo, da samo državi koristimo, ako svoje narodne, gospodarske in kulturne sile okrepimo. Hoteli smo vedno državi dati bogato in zdravo moč malega, a trdnega naroda. Tudi danes se naš narod pridružuje cesarjevemu geslu o združenih močeh. Naša želja kot njegova jc, da se njegovi narod' medsebojno spoštujejo in dvigajo in vedno delajo na to, da se krepi notranja moč države, ki naj postane prelepa domovina vseh njenih narodov. Navezani smo eden na drugega, moramo skupno živeti in nimamo volje do hiranja. Država rabi zdravih udov. Po ponavljamo in svojemu ljubljenemu vladarju daje slovensko ljudstvo za god obljubo, da bo zvesto krepilo svoje sile, da bo samo močno in v zvezi z drugimi ustvarjalo tudi nadalje trdno Avstrijo. XXX Cesarski lovci, cesarju za cjotL Mi — mi smo junaška lovska kri. Kadar zatrobi bojni rog, naše srcc za koprni, naše oko zaplameni, noga zaraja strašen krog. Mi — mi smo mogočna lovska strast. Zremo za ciljem, cilj je lep: Gremo povišat Tvojo čast, gremo razširit Tvojo last dale naprej do ruskih step. Mi — mi smo cesarski lovski polk. S križci je suknjič naš posut... Bodi vihar šc toli dolg, nas ne užene v mir in molk; silna je oiiova perut. Mi — mi smo železna lovska moč. Preko valov granatnih vran, preko strahov šrapnelskih toč branimo Tebe dan in noč, čuvamo Tebe noč in dan. C. in kr. lovski bataljon št, 7. Rusi urietri čez reko Kormin. - Občuten ruski poraz pri Tarnopolu. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 2. oktobra. Uradno se razglaša: Boji ob potoku Kormin se nadaljujejo. Nemške in avstrijske čete so vrgle sovražnika iz vasi Czernysz, za katero so se zadnje dni bili vroči boji. Število ujetnikov se je z včerajšnjimi povišalo na 5400. Naša konienica je — bojevala se je kakor običajno peš — pri tu doseženih uspehih slaven udeležena. Sicer ni bilo na severovzhod.!« včeraj posebnih dogodkov, Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Dunaj, 3. oktobra, Uradno se razglaša; Sovražnik je včeraj, utrujen po mnogih brezuspešnih in izgub polnih napadih, ki jih je podvzcl prejšnji dan, izpraznil zahodni bred potoka Kormin. Na severovzhodu ob sicer neizpremenjenem položaju nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 2. oktobra. Veliki glavni stan: Vojna skupina generalfeld-maršala pl. Hindenburg a. Severno od Postavov se Miejn kavale-rijski boji. Južno od jezera Laroč pri Stiagli in vzhodno od Višneva so bili odbiti ruski sunki. Močnejših napadov se je sovražnik po brezuspešnih izgub polnih udarcih 30, septembra izognil. Naše čete so ujele včeraj pri Sroorgonu tri častnike in 1100 mož ter zaplenile 3 strojne puške. Vojna skupina generali eld-maršala princa Leopolda Bavarskega. Pred bojno črto vojne skupine je bilo splošno mirno. Tudi tu sovražnik ai nadaljeval svojih napadov. Pred našimi četami leži veliko padlih sovražnikov. Vojna skupina generalfeld-maršala, p 1. M a c k e n s e n a. Nič novega. Vojna skupina generala pl. Lin-singena. Sovražne postojanke pri Czernyszu (ob Korminu) so vzele naše čete z naskokom. Sovražnik je bil vržen proti severu. Pustil nam je 1300 ujetnikov. Na drugih mestih so ujeli nadaljnih 1100 ujetnikov, Pri armadi grofa Bothmerja so Rusi ponoči od 29, na 30, septembra poizkušali prodreti zahodno od Tarnopola; poizkus se je popolnoma izjalovil z zelo izdatnimi izgubami za sovražnika. Samo ena naša divizija je pokopala 1168 Rusov, 400 do 500 jih pa leži še nepokopanih pred našo bojno črto. Veliko pušk je bilo zaplenjenih. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 3. oktobra. Veliki glavni stan: Vojna skupina generalield- maršala p 1, Hindenburg a. V kavalerijskih bojih vzhodno od Koz-janega je bil vržen sovražnik čez Mad-sjalko nazaj, V ostalem nič novega. Pri vojnih skupinah gencralfeldmaršala princa Leopolda Bavarska in pl. Macken-sena je položaj neizpremenjen. Vojna skupina generala pl. L i n -singen a. Po porazu pri černiču in ko so se bili izjalovili vsi ruski napadi proti bojni črti severno od tega kraja, so Rusi popustili zahodni breg Kormina izvzemši malih posadk ob posameznih prehodih- Število ujetnikov pri nemških četah se je povišalo na 2400. Vrhovno vojno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 30. septembra, (Kor. urad.] Iz vojnega časnikarskega, stana: Brez navedbe dneva: Na črti postojank pri Dvmskem je položaj nekoliko mirnejši. Ujetniki pripovedujejo, da so imeli Nemci v zadnjih bojih in v napadih, ki smo jih bili odbili, težke izgube. Po včerajšnjem boju za vas Drysvjati ob jezeru enakega imena so bili Nemci vrženi iz navedene vasi. V prostoru Vilija, ob zgornjem teku Vilejke sc bijejo ljuti boji. Vzeli smo vas Vesterki. V prostoru Vilejka so podvzeli Nemci celo vrsto napadov, ki so jih ponovno napeli do bojev z bajoneti. Odbiti so bili vsi napadi. Naše čete so se polastile z bajonetom v prostoru severnozahodno ocl Vilejke za boj prirejene vasi Ostrov in so osvojile vas Girk nazaj. Na bojni črti ob Smorgonu in južno od tam sc nadaljujejo boji. V prostoru Laz-duny in vzhodno od tam pri trgu Ivjc je razvil sovražnik ljut ogenj s težko artiljerijo. Naše čete so izpraznile to vas. Ljut nemški odpor smo premagali z bajonetom pri vasi odgorje, vzhodno od Novega Gro-deka, kjer srn ujeli 4 častnike in 92 mož. Zelo vroč boj je divjal včeraj cel dan v prostoru pristave Marišin (vzhodno od Novega Grodeka); utrdbe so prehajale iz rok v roke. Južno od pristave Marisin |e bil vržen sovražnik s ponovnimi napadi iz utrdb pri vasi Staro-Kolčici, kjer smo ujeli približno 600 Nemcev in zaplenili 1 strojno puško, 2 bagajna trenu, municijske vo-zove in municijo. Še bolj južno od tam smo po krvavem boju z bajonetom osvojili vas Polužje ob Strumjenu in smo tu vrgli Nemce čez reko nazaj. Sovražnik je popustil veliko ranjencev in streliva in je zažgal most pri Stitičevu južno od Pinska. Na bojni črti južno od Pripjatjega in na gali« škem bojišču nobenih važnih dogodkov, V bojih zadnji čas med nami in Neme! so bili na dnevnem redu bajonetni boji naših jet, kar dokazuje njih vojaško hrabrost. Zelo značilno je dalje, ker jc po zadnjih' poročilih nemškega glavnega stana število nam vzetih ujetnikov zelo skromno in ker uspehe naših čet, v kolikor se ne prikrivajo, prevestno in v prevelikem obsegu omejujejo. V prostoru Polovce, zahodno od Čortkova, je dvajset naših konjenikov napadlo Avstrijce, ki so gradili postojanke, 18 z enim častnikom so jih posabljali, ostale, enega častnika in 47 mož so ujeli, sami so izgubili le dva lahko ranjena vojaka. Poleg tega jc neka mala patrulja napadla avstrijsko stražo 20 mož, 9 jih je ujela, ostale pa posabliala. Petrograd, 30. septembra. Včeraj j« generalni štab poročal: Severnozahodno od Friedrichstadta so Ncmci brez uspeha napadli vasi Čuš in Ligger severnozahodno od Birschallena. S topovi in ognjem pušk smo te napade zavrnili. V okolici Dvinska grmijo topovi brez prestanka. Z ognjem smo zavrnili nemške napade. — Na fronti vas Getem— Sventen—Meduš-jezero se boj še nadaljuje. Manj pomembnejši boji so se vršili pri vasi Koziany. Severno od Krčiva in južno od Omšjanov je sovražnik odločno napadel naše čete in jih potisnil nekoliko nazaj. — Južno od Pripjeta je sovražnik večkrat napadel Czartorysk, V začetku smo napade odbili, nato pa se je sovražniku vsled ojačenj posrečilo, da nas je pognal na desni breg Stira. 28. septembra je sovražnik otvoril besno streljanje in je trikrat. napadel vas Nowo-Aleksiniec, toda s koncentriranim ognjem iz topov in pušk smo ga vedno vrgli nazaj. Okoli vasi Kup-čin na Strypi zahodno od Tarnopola je topniški ogenj močnejši. Po vročem boju so naše čete vzele svražne jarke in sovražno brambno točko zahodno od Koda-čov. Po zelo krepki • ,-tiljerijski pripravi so naše čete v nadaljevanju svoje ofenzive napadle, predrle žične ovire in vzele sovražnikove strelske jarke vzhodne od vasi Kupčincc. XXX LISTE Silvin Sardenko: Soči. Spesnil avgusta 1915. (Ponatis iz >Dom in Sveta Krvava tečeš, hči planin! Kesna si v tiri mučeniški, ko se ti v strugi bolečin ustavlja živi tek dekliški. Kalna si, hči planin! Kdor v tvojih se rodi gorah, trpljenja sin poslane; ob tvojih gledamo solzah, ob tvojih slušamo vodah: trpljenja sin ostane. Kalna si, hči planin! Nad tdbo se je z divjo sih prorokovanje dopolnilo: nedolžno svojih kri sinov, krivično kri sovražnikov sprejemaš v tok viharen. Nad Krnom grom — oh, boj hrumi! Pod Krnom pa tvoj prorok spi. Tam v grobu vsaj je varen? — Kalna si, hči planin! Usode se prerokovane ognila nisi z naših lok, sočutno nosiš svoie rane in vdov trepet in mater jok in strah nevest in plač otrok . . . Kako grozno, trpko šumiš, kako grenko, težko ječiš, ko sred gorja mi krvaviš! — Le včasih val srebrn sine iz neprozorne globočine, prozoren biser med vodami — vesela misel med solzami, vesel spomin na prejšnji čas, ko še poznala nisi boja, ko bil je jasen tvoj obraz, vsa v ljubkih glasih pesem tvoja. Srebrn val . . . Ah, morda up . . . In več ne boš iz krvavečih, iz bridkih src, iz bojnih kup napojev pila prekipečih. — Krvava tečeš, hči planin! Kesna si v uri mučeniški, ko se ti v strugi bolečin ustavlja živi tek dekliški. Pa, glej, tvoj breg! — Miru glasnica, oznanja olika, spravni dan: pomlaja vinska se gorica, razvija cvetna sc ravan, ki ti ji skrbna si dojuica. O da bi blizu ta bil dan! Oblok neba bo lep in čist, pod nebom sinje gorske grodi kot zlate črke v moder list žarele bouo: Mir vam bodi! Razkrhnjena so bridka jekla . . . ln ti boš spet vesela tekla, vzgojila lepših nam cvetov, vzgojila silnejših sinov. — A danes pomni, bridka Soča, kar gorko ti srce naroča: Kri nago v solnčnočist kristal utrdi dnu globokih tal. In ko bi kdo nam mir v dolinah, nam blagor motil na planinah, odgmi tajni svoj prepad, odkrij kristalni svoj zaklad in v živo kri ga spet prelij: kedo je branil Kroni slavo, kedo ohranil dedno pravo? — Spoštujte ljudsko srčno kri! Pismo z Goriškega. Bivam v skromni, za silo opremljeni sobici župnišča med vojnim hrupom. Noč in dan ječijo po cesti kolesa težko obloženih voz, karavane potrpežljivih mul stopajo zamišljeno svojo navadno vsakdanjo pot. Neznanski prah ti skoro zakriva Bošnjaka, ki stopa z gibčnimi koraki ob svojem živinčetu. Završi po zraku, trenotek nato udari težka granata s silnim bobne-| njem ob skale, nedaleč od ceste. Ali ga j marikoj prestraši? Mirno stopa naprej ob svoji muli, še toliko se mu ne zdi vredno, da bi sc ozrl. Saj to bobnenje in udarjanje je v vojski samo po sebi razumljivo. Iz učinkov pa tudi lahko sklepa, cla bi bil prevelik strah — prazen, kajti italijanske granate imajo posebno veselje — rušiti skale. Skoro mesec dni, odkar bivam tu, niso pokazali polentarji druzega junaštva, kol da so z granatami užgali poslopje, kjer je bil nastanjen lazaret, zaznamovan z vidnim rdečim križem. Morda je Cadorna za to še kaj avanziral. Do gotovega časa so pokašljali Italijani vsak dan po par dese-toric težkih granat v naše obližje, a sedaj imamo že teden dni mir pred njimi, dasi-ravno streljanje prav nič nc preneha. Morda so lc izptevideli, da se ne izplača metati toliko tisočakov v prazen nič, ali pa jim je naš *Pepi«, ki jc nekaj nevoljno godrnjal, zagodel labodovo pesmico, Prcbivalci kraja so ostali večinoma doma, le de! vasi je izpraznjen; oditi so morali pa vsi begunci, kateri so pribežali iz bližnjih krajev B. in Č., sploh vsi oni, ki nimajo tu svojih domov. Lc z nad 90 let starim Bosovim Andrejem jc bilo dovolj opraviti. Sedemkrat, kakor mi jc pripovedoval vojni kurat, so ga odpravili iz njegove rojstne hiše, a sedemkrat jim je ute-kel nazaj. Granate so mu raztrgale skoro vso hišo, a on je vztrajal. Slednjič sc je moral vendarle udali in zapustiti drago domačo grudo. Pustiti dom — to boli.., Kot drugod v izpostavljenih krajih tudi tukaj ljudje n? polju opravljajo svoje po sle. Proti večeru gredo na njive izkopa vat krompir in napravljati drva. »KJUB 14 MESEČNEMU BORENJU STOJI -NAŠA ARMADA TAKO UGODNO, KAKOR ŠE NIKDAR NE.« Dunaj, 3. oktobra. (K. u.) V jezdil-nici artiljerijske vojašnice na Renmve-gu so otvorili vojno havbico v železju z veliko slovesnostjo. Ob tej priliki je nagovoril nadvojvoda Leopold Salvator navzoče: »S posebnim zadovoljstvom vidim ustanovitev novega dela dobrodelnosti, delo pravega tovarištva, ko se junak, ko se mu Se ni nudila prilika, da dokaže svojo ljubezen do domovine, svojo srčnost in zvestobo, se spominja, žene, otrok pred sovražnikom padlih tovarišev. Kljub 14 mesečnemu vročemu borenju stoji naša armada, stoje zvesti zavezniki tako ugodno, kakor še nikdar ne. Bog naj nam, ki se borimo za pravično stvar, za brambo domovine, kmalu nakloni zmago. OPERACIJE PRI VILNU KONČANE. Berlin, 3. oktobra, Listi poročajo: Končale so se operacije okoli Vilna, Severno krilo nemške vojske, ki se je borilo proti 10. ruski armadi, se je umaknilo, da ne izgubi zvez z varnostnimi četami. Že dosedaj se je zveza vsled slabih potov in izredno neugodnega vremena le težko mogla vzdrževati. Nemci drže jezero Narvez, Smorgon in Ošmjeni, Rusi pa Molodečno in Vilejko. VELIKA POMORSKA. BITKA V ZALIVU PRI RIGI. Kraljevec. (Kor. u.) »Konigsberger Allgemeine Zeitung« objavlja o baje veliki pomorski bitki v zalivu Riga: V Petrogradu se je pričelo kmalu jasniti o resničnosti dogodkov po takozvani pomorski zmagi v zalivu Riga. Rusi so se smejali ali pa jezili o novi, pravi ruski blamaži. Glavni krivec je, kakor se pripoveduje, brat predsednika dume, ki je tajni svetnik in ki sovraži zelo Nemce, ki rad pije in ki je poveljeval poslednjič nekemu bataljonu državne brambc. Ko se je pripeljalo pred pristanišče nekaj nemških vojnih ladij, ki so, da otežkočijo angleškim U čolnom dohod, potopile tri trgovske ladje, je ukazal Rodzianko veliko kanonado in je brzojavil, ko so končali Nemci svoje delo, da je potopil nemško brodovje, ne da bi bil izgubil kakega moža. Predsednik dume je poročilo o junaštvu svojega brata takoj razširil in tako je nastalo poročilo o veliki pomorski zrnati. Tragično je, ker so prestrašeni Rusi Peraav in okolico najhujše opustošili in oplenili. Tvornice in tudi električne postaje in plinarne so bile požgane in uničili so vse hiše na obrežju v daljavi dveh milj. KAJ BO Z DUMO? Petrograd. (Kor. ur.) Predsednik dume, ki ga je bila duma pooblastila, da sme carju ustmeno poročati o željah dume, je sklenil po razgovoru z voditelji liberalnega bloka, da odpošlje carju ^pismeno vlogo in in je odpotoval na svoja posestva. DUMA SE SKLIČE 8. OKTOBRA. London. »Reuter« poroča po »Timesu« iz Petrograda 30. m. m.: Ministri so se vrnili od posveta pri carju. Ruski listi poročajo, da se zbere duma zopet 8. oktobra, GOREMYKIN PROTI DUMI. Zelo ostre besede. Stockholm, 3. oktobra. (Kor. ur.) Ministrski predsednik Goremykin je sprejel aeputacijo liberalnih poslancev dume in odličnih ruskih finančnikov. Ministrski predsednik pa je zastopnikom ljudstva pri- Vojaštvo je na splošno zelo prijazno in dobro. Kadarkoli pridem v cerkev, kleči nekaj mož v klopeh in moli. Tolažba in pomoč je le pri Bogu. Kako veličastno zadonijo vsako nedeljo v napolnjeni cerkvi zvoki vojaške godbe.: »Pred stolom Tvoje milosti« in odmevajo do prestola Vsemogočnega, spremljani od neštetih prošenj in hrepenenja. Pa kako naj bi ne bilo moštvo dobro, saj ima prelep zgled v svojih višjih, ki se tudi ne sramujejo cerkve, molitve in svetinjice na svoji kapici. Kot posebno lep zgled pa mu je sam poveljnik general X., kateri se udeleži svete maše ne le ob nedeljah, marveč tudi dostikrat ob delavnikih. Takih gospodov bi morali imeti dosti. Smehljajoči njegov obraz mora človeka navdati z veseljem in zaupanjem. Sam sem bil priča, ko pride mimo 87 let stara ženica, jo prijazno nagovori, vpraša po letih in slednjič obdaruje, rekoč, naj se ga spomni pri molitvi. Spoštovanja vredno! Živimo tu seveda bolj vojaško življenje. Udobnosti, kakršnih bi si človek že-lel, seveda ni, saj jih človek pa v teh časih tudi ne more pričakovati. S sovražniki smo pa tudi precej v stiku, ker, kakor mi je pripovedoval častnik, vidi italijanski opazovalec na oddaljenem hribu vsako našo kretnjo, a grozdje je prekislo, Človek b. se najraje razkorači! in z zadogčenjem položil, po otroško, palec na nos in rna-zinec obrnil proti njim ... Ob priliki še ka»- Vač." pravil skrajno neljubezniv sprejem in njegove izjave kažejo, da je Goremykin odločen tudi za boj na nož proti vsakemu liberalnemu stremljenju na Ruskem. Goremykin je rekel tudi tole: »Vlada ne bo od poti, katero je v kritičnih dneh spoznala za edino pravo, odstopila niti za las. Duma je svojo nalogo izpolnila. Cela dežela se mrzličavo trudi, da mobilizira ln pripravi za narodno obrambo tudi zadnje sile. Zopetna otvoritev sej dume bi mogla samo neugodno vplivati na notranji položaj, ker bi času neprimerna vprašanja in predlogi, zlasti od strani levice, ljudstvo samo vznemirjali in razburjali. Iz vladnega stališča je program strank bloka čisto nemogoč. Za nas nima sploh smotra take zadeve v sedanjem času spravljati v razgovor. Priznam, da je v moji vladi majhna večina, ki ni nenaklonjena zopetni otvoritvi dume, Toda ta večina se je dosedaj udala pametnim razlogom manjšine. Odgo-ditev ljudskega zastopa se more smatrati za čisto normalno odredbo. Razburjenje, ki je nastalo vsled odgoditve so umetno zanetili izdajalski ljudje. Ni res, da bi bilo sedaj ljudstvu odvzeto vsako sodelovanje z vlado. Ljudski zastopniki se morejo tudi zanaprej udeleževati sej posebnih odborov in nad vsakim sklepom ministrov izvrševati svojo nadzorovalno pravico. Vem, da s to svojo sodbo o notranjem položaju naše domovine soglašam popolnoma z naj-merodajnejšimi krogi države.« Deputacija je te izzivalne besede poslušala z ledenim molkom. Časopisje večinoma prinaša samo Goremykinovo izjavo, komentarje jim je najbrže črtala cenzura, CAR SE VRNE V PETROGRAD. Kodanj. Iz Petrograda.: Listi pišejo, da se car vrne v Petrograd, ko zavzamejo ruske armade svojo novo obrambno črto. ANGLIJA SPREJELA RUSKI ULTIMAT. Scheveuingen, 2. oktobra. Anglija je sprejela ultimat, ki ji ga je bil stavil ruski finančni minister Bark. Plačala bo vse kupone ruskih bank, poravnala, bo ruske vojne dobave v Ameriki, diskontirala bo 100 milijonov rubljev inozemskih menic ruski državni banki in dovolila je Rusiji vojni preduiem 2000 milijonov frankov. NEMIRI V VARŠAVI IN LODZU. Krakov. Pod nadpisom: Kdo dela zmedo? objavlja krakovski »Glos Narodu« uvodnik, ki izvaja: Trdi se, da se širi v Varšavi in Lodzu gibanje, ki povzroča protiodrebe nemških upravnih oblasti, če bi se kršil javen mir. Uradno se naziva gibanje v Lodzu naravnost revolucijslto. Varšavsko časopisje je nekaj dni pozneje poročalo o gotovem podzemeljskem rova-nju in celo o izprevodih v Varšavi, a da jih ie vojaštvo v kali zadušilo in nekaj oseb zaprlo. MOSKVA BREZ KRUHA. Moskva. Moskovski peki so naznanili oblasti, če ne preskrbe dovolj moke, drož in kuriva, Moskva ne bo imela kruha. KUGA IN KOLERA V RUSIJI. Berlin. »Nationalzeitung« poroča: Rusko notranje ministrstvo je določilo posebno komisijo, da se peča z odredbami proti kugi, ki se v Rusiji zelo širi, osobito v guberniji Vologda in v gubernijah ob Črnem morju. Tudi kolera, se vedno bolj širi. POLOŽAJ VOJNIH UJETNIKOV NA RUSKEM. Poročilo poljskega vojnopomočnega društva. Varšava, 2. oktobra. Po izbruhu vojne se je tu ustanovil poljski vojno-pomočni urad, ki je še začasa ruskega gospodarstva poslai v vse ruske guber-nije svoje zastopnike, da prouče položaj v ruskem ujetništvu nahajajočih sc oseb. Četudi so imeli odposlanci v prvi vrsti preiskati položaj poljskih vojnih ujetnikov iz Avstrije in Nemčije, kakor tudi prisilno evakuiranega poljskega prebivalstva, so vendar obračali svojo pozornost tudi na druge ujetnike in podali o tem svojo poročilo, ki se je sedaj tudi tukaj objavilo. Iz poročila je posneti to-le: V splošnem je položaj vojno ujetih vojakov boljši nego prisilno odpeljanega civilnega prebivalstva, ki je večinoma vsled nenadnega odhoda brez vseh sredstev dospelo na Rusko. Spomladi jo pač izšel carjev ukaz, s katerim se je odredilo, da so more evakniranoom slovanske narodnosti, ako je njih lojalnost popolnoma izven vsakega, dvoma, dovoliti, da se. preselijo iz azijskih naselbin v kraje osrednjih gubernij, toda uspeha to ni imelo. Pač je mnogo teh nesrečnikov prosilo za preselitev in tudi dobilo dovoljenje; na njih lastne stroške so jih poslali v zaprošene kraje, toda njihov položaj so je ondi le še poslabšal, ker niso mogli ondi najti nobenega dela. K temu je prišla še vedno večja draginja živil in sovražno obnašanje prebivalstva, ki je te begunec smatralo za povzročitelje draginje. To sovraštvo proti beguncem se ic tako razvilo, da jim niso hoteli več oddajati stanovanj in v nekaterih mestih se begunci sploh niso smeli pokazati v drugih delih mesta nego le v določenih. Zgodilo se je, da je prebivalstvo vlake z begunci sprejelo s kamenjem. Ameriški konzulati so pač delili civilnim beguncem mesečne podpore in v večjih mestih je razdeljevanje oskrbovala katoliška duhovščina, tudi pomočna društva so pomagala, toda po manjših mestih in vaseh je bilo hudo. Denar za podpore se je moral tu v svrho razdelitve oddati ruskim upravnim oblastem, katerih uradniki so si denar pridržali, če ne vsega, pa vsaj večji del. Da bi begunci o tem ničesar ne zvedeli, so jih držali ločene od drugega prebivalstva. Vojno-ujete vojake so brez vsakega načrta pošiljali po raznih mestih, izjemo so napravili le z vojnimi ujetniki in odgnan-ci iz Galicije. Rusine so nastanili v Simbirsku in Vjatki, da bi mogli nanje bolj vplivati v verskem in političnem oziru. Strašen je položaj odgnancev v Belebenu v Ufi. V Simbirsku je najti večino iz Galicije odpeljane, inteligence: Duhovnike, povečini rutenski uni- ranci, potem sodne uradnike, profesorje, vseučiliške dijake, tehnike, trgovce itd. Usoda Rusinov, ki se upirajo po-rusenju, je strašna. Z vojnimi ujetniki se ne postopa povsodi enako. Vsled ruskih porazov so vojnim ujetnikom odtegnili mnogo dovoljenih jim ugodnosti. V posameznih pokrajinah, kakor v Civinsku, smejo ujetniki pisati pisma samo v ruskem jeziku, tako, da jim je malone sploh onemogočeno vsako pismeno občevanje s svojci. V splošnem se je pa moglo opaziti, da se je z avstrijskimi ujetniki nekoliko milejše postopalo nego z nemškimi. Velika središča odgnancev in vojnih ujetnikov se nahajajo v guberniji Samara, v Tocku samo v barakah nad 40.000, v Bugurn-slavu in Kolivanu v guberniji Tomsk, v Omsku, Nerčinsku, Čeljabinsku, v guberniji Orenburg, v Troicku, v Rjaza-nu, poljski ujeti legionaši so v guberniji moskovski raztreseni. Jako zaslu* žno za vojne ujetnike in odgnance deluje katoliška duhovščina, katere posredovanje je odvrnilo od nesrečnikom že marsikatero zlo. Velik itaiifanski napad na dobrdobski planoti odbit. - Premlkanfe iaSkih det na Beneškem. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 2. oktobra. Uradno se poroča: Na tirolski bojni črti so se bili včeraj splošno le artiljerijški boji. V pokrajini vzhodno od Sopre Cornelle (severno od Roncogna) se je čido ponoči na 1. oktober živahno streljanje iz pušk. Od naše strani se tega boja ni udeležila nobena četa, V ozemlju Cristallo je bil odbit zvečer napad nekega alpinskega oddelka v sedlu med Rauchkoilncm in Schbnleitenwandom. Ista usoda je doletela ponovne napade ob koroški bojni črti na naše postojanke na Ma-lurchu in zahodno od Bombaševega jarka (severno od Pontablja), Na Primorskem so boji v prostoru severno od Tolmina nekoliko ponehali. Sinoči pričeti napad Italijanov na tolminsko obmostje se ie izjalovil v našem ognju. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Dunaj, 3. oktobra. Uradno se poroča: Včeraj, predno je napočil dan, so se zbrali Italijani k velikemu napadu na severozahodni odsek Dobrdobske visoke planote. Naša artiljerija je napadla napadalne čete z ognjem in jih večinoma razkropila. Tako se je končalo sovražno podjetje s sunkom enega bataljona ob cesti Zdrav-ščina — Sv. Martin, Ta sunek in podoben okoli poldneva izvedeni napad sta bila odbita. Izjalovili so se bili ravnetako poizkusi sovražnika, prodirat? vzhodno od Sredipolja. Gotovih premikanj za sovražno črto tn živahen obrat na benečansldh železnicah naše opazovanje ni prezrlo. Na ostalih delih južnozahodne bojne črte se ni nič važnega zgodilo. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Italijansko uradno poročilo. Eim, 29. septembra. V tolminskem odseku je v nočeh na 28. in 29. september sovražnik, na katerega smo na. griču sv. Marije veliko hujše pritiskali, poizkušal dva nenadna napada, a je bil obakrat odbit. Včeraj ponoči so oddelki naših alpinov sovražne postojanke, ki se vlečejo v smeri zaporne utrdbe na Krnu proti Tolminu in na nekaterih mestih so mogli sovražnika zapoditi z velikimi izgubami in mu vzeli 00 mož in 2 strojni puški. V Soči smo ujeli tri plavajoče mine, katere Avstrijci še vodno polagajo z namenom, da bi poškodovali naše mostove. Rim, 30. septembra. Okoli sedla Stilfser se nadaljuje v snegu in ledu pri Cevedale ofenziva naših čet, da očistijo kraj od malih sovražnikovih oddelkov in napravijo konec nadlegovanju od strani sovražne artiljerije. V zgornji dolini Cordevole je sovražna artiljerija žo nekaj dni bolj živahna. Včeraj je pri Siofu naša artiljerija vzela pod ogenj sovražno kolono, ki se je razkropila in pustila velik del svojih vozov. Na Koroškem in v bovški kotlini je večkrat prišlo do manjših bojev, v katerih smo ujeli nekaj sovražnih patrulj. Število ujetnikov, katere smo ujeli v noči na 29. sept. v tolminskem odseku, so jo, zvišalo na 88, med njimi tudi 2 častnika. Sovražno vodno letalo je vrglo dve bombi na Torto Buso (južno od Grade-žn) pa brez žrtev in škode. Neko naše letalo je. z vidno učinkovitostjo obstreljevalo nekaj kraških vasi, kjer so bili, kakor -o. je poročalo, višji avstrijski častniki. Rim, 1, oktobra, V gorah na bojišču jc pogosta in gosta megla ovirala delova- nje artiljerije, a dovolila naši pehoti drzn* izpade manjših oddelkov, ki so se približali sovražnim postojankam, uničavali sovražna pomožna sredstva obrambe, v žič* nih ograjah delali velike vrzeli in vznemirjali branilce. V odseku Tolmin so napadle naše čete ponoči na 30. september na celi črti od Mrzlega do Vodi! vrha (Krn) in pr} vrhovih Sv, Marija in Sv. Lucija; osvojile so kljub izrednim po mrzlem letnem času še pomnoženim težavam zelo močne sovražne utrdbe in so ujele nekaj dvanajsto-ric sovražnikov. Vsled (jutega protinapada številnih sovražnih sil se niso mogli držati trdo priborjeni uspehi na levem krilu in na strminah Mrzlega in Vodil vrha. Na desnem krilu, na gričih pri Sv. Mariji in Sv. Luciji smo pa osvojeno ozemlje utrdilL da je ohranimo. Obstreljevanje goriške bolnišnice. Iz vojnega poročevalskega stana se poroča z dne 1. oktobra: Slučajno sem bil priča tudi uradni javljencga obstreljevanja bolnišnice Rdečega križa v Gorici. Podrobnosti tc podlosti so bile naslednje: Prihajajoč i/. Podgore sem že opazil, da so proti poldcscti uri dopoldne padale granate vedno v isti smeri v mesto, in sicer splošno proti gradu, ki leži na višini sredi mesta. Podal sem se 1 jokaj in ondi sem mogel videti dol na bolnišnico. Na stolpu bolnišnične cerkve je visela velika zastava Rdečega križa, in sicer ie plapolala vsled enakomernega vetra vedno navpično v smeri sovražnega ognja. Sčasoma se mi je namreč posrečilo najti postojanko te baterije, ki je bila ložala na neki višini. Zrak je bil docela jasen, videti sem mogel celo žrelni ogenj topov. Zmota je torej docela izključena. Streljanje se je izvajalo z zgledno točnostjo, granata na granato je udarjala v prostor kakih 200 korakov v premeru. Kmalu je bila streha bolnišnice preluknjana, debel dim in prah sta so valila iz nje; iste sliko so nudile neposredno sosedne hiše. .Drugi cilji se tisto dopoldne sploh niso obstreljevali. Po seriji granat je redno sledila vrsta šrapnelov, da b/ učinkovali proli ljudem, ki so bili zaposleni z odnašanjem ranjencev. Neki stotnik je bil pri tej priliki ustreljen, ko je bil na potu k ambulanci. Kljub opustošenju v notranjosti poslopja nI nastal požar in kljub šrapnelskemu ognju kulturonoscev proti barbarom se jo posrečilo spraviti na varno vse ranjence. Proti poldnevu se jc sovražna baterija prisilila k molku. Kje je ključ do Gorice? Stockholm, 2. oktobra. Vojaški posebni dopisnik lista »Times« poroča z 19. eptembra med drugim: Ce severno od Kr-mina pogledamo proti Gorici, išče oko ključa cele pozicije Prej se je zdelo, da je to Podgora, ali Podgora zaklepa samo ena vrata med mnogimi drugimi in odprta pot je izpostavljena avstrijskemu ognju od severa in od juga. Nato se je mislilo, da je ključ Sabotin, ali nad njim in nad celo globoko soško dolino se dviga Sv. Gora in cela vrsta drugih hribov. Zdi se, da ni nobenega ključa do te pozicije. Vrata se moraio vdreti, druga za drugim. Mogoče je kaka pot od severa, tam, kjer napravi Soča ovinek pri Plaveh, kjer so imeli Italijani uspeh, da so pred tremi meseci zavarovali obmostje, ali od tedaj so le zelo malo napredovali. Dežela je izredno težavna in Avstrijci so pripravili zelo močne obrambne postojanke. Poročilo konča: Ni več na razpolago veliko tednov za ofenzivne operacije, Pod Tolminom se akcija ne bi smela ustavili, ali tcžkoče ozemlja so zelo velike in Avstrijci so imeli dovolj časa za priprave, katerega so tudi kar najboljše izkoristili. S fronte ob Soči, •Die Zeit« poroča iz vojnega poročevalskega stana dne 1. t. m.: Med vožnjo ob Soški fronti sem mogel zvedeti iz zanesljivega vira, da je zdravstveno stanje italijanske armade precej slabo. V okraju Tržič so bili neprestano slučaji kolere, in odtod se je ta nalezljiva bolezen širila tudi drugam. Tudi na zaledju primerljaji kolere niso redki. Italijanska uprava doslej te nevarnosti ni mogla premagati. Še hujše razsaja neka vrsta d i s e n -terije (griže). To bolezen so prinesle italijanske čete s seboj iz Libije. Bolezen povzroča velike bolečine ter se loti tudi jeter. Italijanski zdravniki so nasproti tej kužni bolezni brez moči. Ujetniki pripovedujejo, da imajo jako *nalo aktivnih častnikov. Večina jih je padla ali so ranjeni, mnogo jih je prijavilo obolenje. So bataljoni, ki imajo samo po enega aktivnega častnika (sottotenenta). Kar se ni posrečilo italijanski artiljeriji in pehoti, to hočejo sedaj izvršiti s saperji, ki so izvrtali že mnogo min, tudi v kraške skale. Naše težko topništvo s patroljami in protiminami ima dokaj posla, da uničuje ta dela. Pri ujetnikih so dobili pisma, ki tožijo o draginji na zaledju. Zlasti huda je baje draginja v N e a p 1 j u. Kako sijajen je naš položaj, kaže dejstvo, da je na Soški fronti brigada, ki septembra meseca ni izgubila niti enega moža. Gorica je čisto blizu naših postojank. Od izbruha vojne se je vrnilo v Gorico 6000 prebivalcev, ki so bili zbežali. To dejstvo govori jasnejše, ko vsa poročila Cadorne. Neposredni vtisi s soške fronte. Iz vojnega dopisnega stana poročajo dne 1. oktobra: Štirmesečna vojna proti Italiji je (prinesla jako nepričakovan in čisto nelogičen uspeh — po italijanskih računih namreč: namesto, da bi vedno le močnejši napadi našo izprva slabotno fronto razbili, so jo le znatno okrepili. Danes v resnici stojimo ob soški fronti trdnejše nego kdaj preje, dočim se .je prvotna sveža moč sovražnika izrabila in minila. Na skoraj brezvodnem in neplodnem kamenitem svetu Ivo-mensko - Doherdobske planote je smo-treno delujoča energija izvršila čudeže, tako da smo danes v položaju, da vzdržujemo v tej drugače zapuščeni pokrajini tudi močno armado poljubno dolgo časa, nc da bi njena hotna sposobnost količkaj trpela. Tako so se tudi izprva zanesene razne taborske bolezni v kratkem času omejile in so sedaj že ugasnile. Sedanje zdravstveno stanje čet je celo ugodnejše nego dotična statistika v miru. Nezaslišano veliko se je storilo za nastanitev čet; na mesto šotora je že davno stopila lahka lesena baraka in sedaj solidna kladara ali dobro urejena kamenita koča. V najsprednejši fronti, kjer se čete sedaj že redno vsakih par dni izmenjujejo, so že skoraj povsodi napravljene kavernc, proti katerim tudi najtežji ogenj ničesar ne zamore. Številne naravne votline, ki so jih deloma odkrili še-le naši iznajdljivi ljudje, so opremljene z lesenimi odri do višine sedmih nadstropij, udobno urejene, električno razsvetljene in ventili-ranc. Znamenitosti za vse čase! Nove ceste in poljske železnice podpirajo gibljivost čet in trena. Gosta brzojavna in telefonska mreža omogočuje hitro in lahko poveljevanje. Prav posebne spretnosti in truda je zahtevala zgradba strelskih jarkov samih, ki jih jc bilo mogoče napraviti edinole s pomočjo železnih drogov, dleta in kladiva ali z minami. Le kdor je sam videl vse ,to, more pojmiti, zakaj s takim mirom pričakujemo nadaljnih dogodkov. Naše nedosegljive čete so namreč bile obe prvi soški bitki brez takih pripomočkov. O razmerah na vseh delih naše soške fronte mi jc povedal gencralštabni častnik to-le: Ob izbruhu vojne smo bili ob Soči le slabo zavarovani. Še-le junija so se Italijani z velikanskimi sredstvi in veliko previdnostjo porinili naprej in tu in tam polagoma potisnili naše naj-sprednejše slabotne postojanke nazaj 20. junija se jc Italijanom končno posrečilo, da so prišli do Dobrdobskc pla note. Ta del, za katerega so sc vršili najbolj vroči boji, so napadli Italijani s premočno infanterijo in artiljerijo. 23. julija sc je posrečilo sovražniku, da je udri v naše postojanke. Branilci so se umaknili in naše levo krilo je bilo v nevarnosti. Če bi mogel sovražnik prodreti naprej, bi bile postojanko na pla- noti ogrožene. Tedaj se je zgodil čudež. Dve lastni bateriji sta ustavili nadalj-ni napad. Ponoči se je zastavila lastna rezerva. Brigada je prodirala proti sovražniku, spredaj neki bataljon. Vrli bataljon se je vrgel na sovražnika, začel jc strahovit boj iz bližine in po težkih krvavih izgubah vrgel sovražnika. Položaj je bil rešen! Sv. Mihael jo bil naš. Italijanski protinapadi so bili gladko odbiti. — Pri Gorici so naši ujeli italijanske vojake, ki so pripadali desetim različnim polkom. — V prostoru pri Plaveh so Lahi neko višino lokrat napadli; vrženih je bilo 14 italijanskih stotnij in pognanih nazaj. Italijani sc po ogromnih izgubah štirinajstdnevne druge soške bitke, ki se je končala 1. avgusta, niso več povspeli do novega velikega napada. V poznejših podjetjih so sc tudi posluževali nove taktike, ki mnogo bolj prizanaša ljudem. Sedaj si grade, zavarovani za vrečami peska in zaboji s kamenjem, kritja in varne poti na kamenitem svetu, da bi se zakopali ali ostali brez dobrega kritja. Večkrat jih v tem iznenada napademo in ujamemo nenavadno veliko vojakov, celo neke vrste telesne garde laškega kralja, brigade Piemont. Italijanski častniki se vzorno vedejo, močno se izpostavljajo, da bi potegnili čete za seboj. Zato imamo v naših bolnišnicah veliko množino ranjenih visokih častnikov. Italijanska infanterija se jc prav dobro bila; ob južnem temperamentu in živahnosti seveda ni šlo brez velikega krika, ki jc naše ljudi vedno o pravem času opozoril, da se nekaj pripravlja. Tekom bojev se duh italijanskega vojaka nikakor ni izboljšal. Izgubili so velik del častnikov po poklicu in mnogo dobrih podčastnikov. Mnogo častnikov je padlo v našem ognju, ker so se preveč izpostavljali. Infanterijski nastopi so zelo redki. Dopoldne imamo mi boljše svetlobne razmere, popoldne pa Italijani. Italijanski letalci so skrajno delavni, obrambni topovi imajo neprestano dovolj dela. Doslej so bila sestreljena tri italijanska letala. Strelski jarki so ponekod komaj 40 do 80 korakov oddaljeni, tako da se je mogoče ustmeno sporazumevati. Italijani mečejo našim pisma, v katerih prosijo cigaret, časopisov itd. Ponekod so si jarki čisto blizu, tako da italijanska artiljerija'ne more delovati, ne da bi ogrožala lastne ljudi. — Na goriškem obmostju so strelski jarki električno razsvetljeni. Videl sem električno razsvetljene strelske jarke pri Podgori. Najživahnejši artiljerijski ogenj vzdržujejo. Italijani proti Gorici, dočim imajo naše pehotne postojanke na Podgori zapadno od mesta, skoraj popoln mir. Marno se porablja ta mir za razna gradbena dela. Medtem pa strelja italijanska artiljerija, nc da bi povzročala kake bistvene ovire. Zal pa obstreljevanje vsak dan zahteva žrtev med civilnim prebivalstvom. Italijani razvijajo na celi fronti izredno živahno letalsko delavnost. Letalci so mi pripovedovali, da so zlasti sovražna bojna letala vrste »Caproni« s tremi motorji in trojnim stranskim krmilom ter sposobnostjo, da nosijo 200 kg posebnega bremena, posebno dobri aparati. Laški letalci prihajajo vedno v veliki višini, tako da jih naši obrambni topovi težko dosežejo. Tudi Italijani imajo precej obrambnih lopov, ki pa ob silnem razsipanju municijo le nezanesljivo učinkujejo. Mi nismo imeli doslej še nobene letalske izgube dočim smo Italijanom sestrelili že tri letala. Resnica je in ostane: Straža ob Soči stoji neomajana in neomajljiva! Bitka pri Tolminu. Že nekaj dni sc ob gornji Soči s toriščem blizu Tolmina vrše hudi boji. Bitka postaja čezdalje bolj Ijuta; tudi tu sc opažajo stiki s francosko ofenzivo. Če pomeni boj pri Tolminu pravo udeležbo Italijanov pri generalnem napadu štirisporazuma ali če sc bo v kratkem napadlo tudi drugod, se mora kmalu pokazati. Kajti francoska zagotovila in prerokovanja, ki naj bi vlila llusom in Italijanom novega poguma, čezdalje bolj izgubljajo na verojclnosti. Osrednjima velesilama bi bilo še ljubše, če ves sporazum istočasno napada. Naše fronte so zrele za vse napade in če gre tu ali tam kaka divizija iz prednjih postojank v glavno postojanko, ne igra to v splošnem nobene vloge. Cadorna je v resnici pravi mečkač; on pozna svoje Francoze; to je dokazal že, ko ni hotel iti njim in Angležem po kostanj iz ognja na Dnrdanelah. Sedaj tudi čaka, če sc posreči francoski napad na zahodni fronti, bodo laške čete zopet dobile »roraggio«; če se pa omenjeni napad nc posreči, potem je Cadorna hranil svoje čete za napad so- vražnika, od katerega pričakuje, da pa bo po opravljeni francoski ofenzivi napadel. Nekaj seveda že tudi sedaj dela. To malo pa je stalo Italijane pri Tolminu najtežje izgube. Laška ofenziva. Amsterdam, 2. oktobra. Brzojavka listu »Times« s soške fronte napoveduje veliko laško ofenzivo pred izbruhom zime. Niti Fabij niti Scipio. Lugano, 1. oktobra. Cadorna se jc Barzilaiu brzojavno zahvalil za njegov govor: »Nisem ne Fabij ne Scipio, a neomajno zaupani v naš končni uspeh.« Odstavljeni laški generali. Dunaj. V zadnjih štirinajstih dneh je bilo vpokojenih, oziroma odstavljenih 26 laških generalov. Zadnji je bil vpokojen poveljnik 6. armadnega zbora generalni poročnik Ruelle. Brzojavljenje med Italijo in Švico prekinjeno. Lugano. Italija je prekinila zasebno brzojavljenje s Švico. Stavke v Italiji. Lugano. (K. u.) Stavka tekstilnega delavstva v zgornji Lombardiji sc širi. Stavka zda j že 42.000 delavcev. Vodi jih socialistični poslanec Treves. lled se ni kršil. Vlada je naročila prefektu, nuj najhitrejše dela na sporazum med stav kujočimi delavci in podjetniki. »Benedetto Brin.« Lugano. (K. u.) t) okolnostih eksplozije na bojni ladji »Benedetto Brin« poroča »Corriere d' Italia« med dru gim: Konteradmiral Rubin se je vrnil na krov ravno od posvetovanj z drugimi višjimi poveljniki in je bil zbral štabne častnike »Benedetto Brina« k raporlu, ko je eksplodirala municijska zaloga, ki se je nahajala pod posveto-valnico. Izgredi Italijanov v Bostonu. Kodanj. Iz Bostona se poroča: V južnem Bostonu so priredili Italijani velike izgrede. Več tisoč Italijanov je spremljalo 1400 laških rezervistov na parnik, ki jih je odpeljal na Laško. Lahi so priredili izgrede proti tam interniranim nemškim mornarjem, na katere so metali kamenje. Lahi so se spopadli z ameriško policijo, ki je najhujše zabranila, dasi je bilo več policistov ranjenih. Izjalovljeni angleSko-irancoski napadi. Nemško uradno poročilo. Berlin, 2. oktobra. Wolff poroča iz velikega glavnega stana: Angleži so poizkušali danes ponoči v bojih zadnjih dni jim zopet odvzeto ozemlje severno od Loosa s protinapadom vzeti nazaj. Poizkus se je izjalovil s težkimi krvavimi izgubami za sovražnika. Odbiti so bili francoski napadi južno-zahodno od Angresa, vzhodno od Sou-cheza kakor tudi severno od Neuville. Število ujetnikov, ki so jih ujele naše čete v tem angleško-francoskem napadalnem odseku, se je povišalo dosedaj na 106 častnikov in 3642 mož; plen strojnih pušk znaša 26. V Champagni so Francozi napadli opoldne vzhodno od Auberive v široki bojni črti. Napad se je izjalovil; le na enem mestu je vdrl sovražnik v našo postojanko; badenski osebni grenadirji so podvzeli protinapad in ujeli enega častnika in 70 mož. Ostanek sovražnika, ki je bil vdrl, je padel. Odbiti so bili francoski napadi severno od Le Mesnila in severozahodno od Ville sur Tourbe. Pri obrambi proti napadom v zadnjih dneh se je odlikoval osobito severovzhodno od Le Mesniia rezervni polk št. 29. Skupno število ujetnikov in plen v bojih severno od Arrasa in v Champagni je dosegel včeraj 211 častnikov, 10.721 mož, 35 strojnih pušk. Bombe, ki so jih vrgli iz zračnega brodovja, ki se je dvignilo v Parizu, da napade Laon, so ubile eno žensko in enega otroka in težko ranile nekega meščana. Naši obrambni topovi so sestrelili neko letalo južno od Laona. Neko drugo letalo je padlo v plamenu med Soisscnom na tla. Vrhovno vojno vodstvo. Berlin, 3. oktobra. Wolff poroča iz velikega glavnega stana: Sovražni monitorji so namerili popoldne neučinkujoč ogenj na okolico toplic Westende. Zopetni poizkusi Angležev, da bi zopet pridobili ponoči severno od Loosa izgubljeno ozemlje, so se popolnoma izjalovili. Sovražnik je tu opustil svoje napade po mestoma ljutih pobližnjih bojih s težkimi izgubami. Vzhodno od Souchcza se je izjalovil francoski sunek, dasi so nastopili z veliko množino plinov. Sovražni napadalni,poizkus iz Neuville na vzhodne postojanke na višinah je bil odbit s težkimi izgubami za sovražnika. V ponočnemu napadu sledečemu boju z ročnimi granatami smo izgubili 40 metrov dolg kos jarka. Pehotnih napadov v Champagni Francozi včeraj niso ponovili. Sovražni artiljerijski ogenj se jc vzdrževal z menjajočo se silo. Severno od Le Mesnil je bil vržen sovražnik iz nekega proti našim postojankam naprej štrlečega jarka; ob tej priliki je imel izdatne izgube tudi na ujetnikih. V boju z ročnimi granatami za postojanko severozahodno od Ville sur Tourbe smo ostali na površju. Sovražnik je ponovil svoje letalne napade na Laon in Voucieres. V obeh krajih je postalo zopet več civilistov žrtev bomb. Pri Rethelu je bil francoski zrakoplov »Alsace« prisiljen, da se je spustil na tla. Posadka jc bila ujeta. Danes ob 8. uri 30 minut so metali francoski letalci bombe na nevtralno mesto Luksemburg. Ranjena sta dva luskemburška vojaka, cn delavec in ena deklica z dežele. Vrhovno vojno vodstvo. Francosko uradno poročilo. Neue Freie Presse« poroča: Pariz, 29. septembra, ob 3. uri popoldne: Pomen naših uspehov v Champagni sc vedno bolj jasno kaže. Ncmci sc niso samo umaknili na široki fronti iz svojih mogočno utrjenih postojank, marveč so tucli imeli izgube, ki na ujetnikih, ranjenih in mrtvih presegajo moč treh armadnih zborov. Skupno število ujetnikov znaša dosedaj nad 23.000 mož; topov smo zaplenili 79. Od ujetnikov smo 17.500 mož in 316 častnikov že odpravili v ujetniške tabore. Počasi čistimo bojišče in štejemo zaplenjeno orožje in drugi materijah V Champagni traja boj na celi fronti dalje. Severno od Massiges so se udale nove čete Nemcev. Samo v enem odseku smo ujeli 1000 Nemcev. Odbita ofenziva na zahodni bojni črti. —-Bavarski kraljevič o bojih na zahodu. Berlin, 2. oktobra. Poročevalec »Ber-liner Tageblatta« na zahodnem bojišču poroča: Na dveh točkah južno od kanala La Basse divja bitka z nezmanjšano ljutostje dalje. Pri Souchezu in južno od tam poizkušajo Francozi z novimi, vedno ljutejšimi sunki z uporabo plinastih in ročnih granat prodreti, da bi dosegli ravnino pri Lens. Njih napadi neglede na izgube napravljajo vtis , obupnega boja. Strašne zahteve se stavijo na naše čete. Kljub večkratni sovražni premoči se je posrečilo našim hrabrim polkom, da so zopet osvojili začasno izgubljene vladajoče točke. Severnozahod-no od Lens v loku pri Loos so vrgli Angleži brigado za brigado v boj in so zaman poizkušali držati, kar so po svojih zadnjih plinastih napadih pridobili. Od opirališča do opirališča jih vržejo nazaj in izgubljajo vedno več prostora. Vrha 70 in 60 sta zopet v naši roki, s ceste Lens—La Bassee, ki so jo bili dosegli na nekaterih točkah, so bili zopet potisnjeni nazaj. Kakor Francozi se tudi Angleži zavedajo važnosti teh bojev. Neko povelje, ki se je našlo, jih podžiga k največjemu naporu in naglasa, da se bodo še bodoči rodovi angleške države spominjali slave hrabrih čet. Iz beležk težkih ranjencev in iz zadnjih vrstic umirajočih se razvidi, cla se ic polastila panika posameznih angleških brigad, ki pripadajo najbrže novi Kitchenerjevi armadi. Padel je nek angleški general. Izgube Angležev in Francozov so strašne. Število ujetnikov narašča. Prozoren namen Angležev in Francozov, da bi se združili na planoti Lens se mora danes smatrati kot izjalovljen. Prodiralni poizkus se jc izjalovil, a pričakujejo se novi težki in dolgi boji. Pravkar me je sprejel višji poveljnik armade, bavarski kraljevič. Slavil jc hre - brost in zanesljivost svojih čet in je izrazil, cla trdno pričakuje na našo zmago v bitk'. Napadi so morebiti najtežji« — rekel jc kraljevič, »vsekakor so najširši v celi tukajšnji stoječi vojski. Ob takih boiili je mogoče, da napadalec doseže izprva začasne krajne uspehe, a iztrgali smo jim jih zopet kos za kosom.< Z določno in zaupljivo kretnjo je pristavil: »Čc hočejo, naj še en-krat poizkusijo.« Nemške čete na zahodu trdne. Budimpešta. Vojni poročevalec Pictsch je poročal 2. t. m.: Naše čete stoje prej-koslcj trdno. Nihče ne veruje na možnost francoskega sunka. Strašni poulični boji v Loosu. Rotterdam. Gibbs poroča v Dailv Chronicle : Bojev so se udeležile številne divizije nove Kitchencrjevc armade. Novi vojaki so sprejeli strašen krst v ognju. Na-skakovati so morali v ognju neštevilnih nemških strojnih pušk. Bila je osma ura, poldrugo uro po otvoritvi napada, ko so se tisti Angleži, ki še niso bili padli, priborili šele do roba vasi. Divje so se še vojskovali v vasi dve uri. Več bataljonov jc bilo uničenih, veliko častnikov ubitih ali ranjenih. V hišah, v sobah, v kleteh so se klali in zagrizli v vratove. V hišah je bilo vse polno nemških vojakov, ki so se bojevali v kleteh kakor v sirelskih jarkih in so iz njih streljali na Angleže. Male skupine nemških vojakov so se obupno hrabro borile in niso brez boja nobenega mesta popustile, dokler je bil le še en mož sposoben za boj. Hitro streljanje iz kleti je zadalo Angležem strašne izgube. Branilce kleti so uničevali tako, da so metali v kleti ročne granate. Na zahodu še vedno stoječa vojska. Curih. Vojaški sotrudnik »Ziiricher Post« beleži, da ni še nikakega znaka o vojski izven trdnih postojank. Položaj je v primeri z minulim tednom le v toliko iz-premenjen, da so pridobili drago zavezniki nekaj prostora. Če se tudi še ne more govoriti, da se je podjetje izjalovilo, je pa na uspeh le malo upati, osobito ker so na ogroženih točkah posegle povsod nemške rezerve vmes. Vodstvo je pravočasno ukazalo umikanje in je takoj določilo nove črte izven sovražnikovega obsega; črta se zato ni razbila; rezerve niso bile zapletene v umikanje; armada je ostala nedotaknjena, odporna sila ne zlomljena. Plovba v Angliji. London, 2. oktobra. (K. u.") Uradno se poroča: V tednu, ki se je končal dne 29. septembra, se je pripeljalo in odpeljalo 1387 parnikov v angleška pristanišča. Potopljenih je bilo v tem času 6 parnikov z 20.727 tonami. Bol diplomatom na Iz Sofije javljajo 1. oktobra, da je di-plomatičen boj na Balkanu, zlasti na Bolgarskem, stopil v odločilno stopnjo. Angleški poslanik je stavil nove predloge, o katerih bo razpravljal današnji ministrski svet. Za slučaj, da opusti nevtralnost, ponuja ententa takojšnje zasedenje Macedonije do Vardarja, o ostalem ozemlju naj bi se pogajalo po končani vojni. Bolgarska vlada se je vzdržala odočilnega odgovora. Znano pa je, da more vpoštevati samo predloge, ki imajo reelna dejstva. Srbski poslanik je predlagal direktna pogajanja, kar so pa v Bolgariji odklonili. Odposlanstvu kmetovalcev je Radoslavov izjavil, da se Bolgarija ni vezala niti Turčiji niti osrednjima silama. Vse zavisi od tega, kako more Bolgarija dobiti Macedonijo. Sofija, 1. oktobra. Angleško poslaništvo objavlja: Po objavi lista »Preporec« se je raznesla vest, da je angleški poslanik v imenu entente stavil bolgarski vladi nove predloge, v katerih se govori o načinu pri zasedenju takozvanega neoporočnega ozemlja v Macedoniji. Pooblaščeni smo izjaviti, da 0' Bairne ni storil o tem nobenega koraka. Frankiurt, 2. oktobra. »Frankf. Ztg.« poroča iz Petrograda, da ruski kreditni zavodi zavračajo posojila, ki so v zvezi z Bolgarijo. Berlin, 2. oktobra. .Berliner Tagebl.« poroča iz Sofije, 1. oktobra: Zdi se, kakor da bi ententa iskala prilike, da bi zapletla Bolgarijo v težave in če možno tudi odvrnila z grožnjami od nastopa za uresničenje narodnih koristi. Zato so njeni zastopniki pozvali bolgarsko vlado, da da jasen odgovor na zadnje zavezniške predloge. Ruski poslanik Savinski je na podlagi vesti, da se nahajajo v bolgarskih lukah nemški podmorski čolni, vprašal bolgarsko vlado, kaj bi bilo res. Savinski je zagrozil, da bosta v slučaju bolgarskega napada na Srbijo odpotovala poleg ententnih poslanikov tudi grški in rumunski poslanik. Amsterdam, 1. oktobra. Reuter poroča iz Pariza: Herbette pravi v »Echo de Pariš«, da sta Anglija in Francija sklenili novo vojaško pogodbo, po kateri bosta varovali Srbijo proti bolgarskemu napadu. Balkanska ekspedicije entente. Kakor poroča »Gazette de Lausan-ne«, so pariški krogi že takoj, ko se je bol-garsko-srbsko razmerje poostrilo, bili mnenja, da ne bo uspel Greyev predlog, naj se skuša stvar zlepa poravnati. Delcasse je z vso silo povdarjal, da je treba poslati pomožni zbor v Srbijo in je že ob Joffreje-vem potovanju v Italijo tega naprosil, naj se pouči o morebitnih podrobnostih italijanskega sodelovanja. Kajti na Francoskem so si bili že takoj v začetku na jasnem, da morajo biti pri ekspediciji Angleži, Francozi in Italijani. Rusiji hočejo pustiti prosto, da nastopi ali v Črnem morju ali z Rumunijo (kakor poročajo drugi francoski listi, se Rusija te ekspedicije proti Bolgariji ne more udeležiti, kajti ali naj zbije svoje lastno dete. »Car osvoboditelj« je pomagal Bolgarom do državne samostojnosti. Op. ur.). Kakor poroča »Temps«, so ententini ' zastopniki sporočili bolgarski vladi, da je ententa odločena srbski vladi zagotoviti oboroženo pomoč. Kakor poroča »London News«, so se francoske in angleške čete že izkrcale pri Solunu. Ponemčena imena. Berlin. (K. u.) Armadni odredbeni list objavlja, cesarsko odredbo, ki določa nemško ime vsem tistim občinam v Alzaciji-Lorenci, ki nosijo dozdaj samo francosko ime. Ruski iinančni minister došel iz Londona v Pariz. Pariz. (Kor. ur.) Ruski finančni mini« ->ter Bark je došel sinoči iz Londona. Spori med Francozi, Angleži in Belgijci. Rotterdam. Trdi se, da zahteva Joffre podvojene napade, French in nekateri belgijski generali pa predlagajo, naj se težišče operacij prenese na Dardanele, češ da na zahodni bojni črti ni upati na zmago. Tako sodijo tudi angleški državniki. 27 zračnih bojev v enem tednu. Lugano. Francoski listi poročajo: V zadnjem tednu je bilo 27 zračnih spopadov. Šest francoskih municijskih skladišč raz-streljenih. London. »Standard« poroča o bojih v Champagni: Šest francoskih municijskih skladišč je zletelo v zrak, ker so Nemci na ogenj zaveznikov skrajno močno odgovarjali. Sporazum zapira svoje meje. Genf. Francosko-špansko mejo so zaprli. Amsterdam. Ves promet med Vlissin-genom in Anglijo je zaprt. Balkanu na višku. Iz Soluna poroča bukareška »Seara«, da zavezniško brodovje v Egejskem morju pripravlja blokado bolgarske obale. Francosko časopisje o balkanski ekspediciji. Pariz, 30. septembra. Listi poročajo: Odločne besede, s katerimi sedaj govori ententa v Sofiji, so Bolgarijo poučile, da more entento le s tem zadovoljiti, če takoj prekliče svojo mobilizacijo. Bolgarska obotavljanja so samo manever, da lahko vedno konča svojo mobilizacijo nato pa izdajalsko kakor leta 1913. nenadoma udari na Srbijo. Brezdvoma bo Grška izpolnila svojo zavezniško dolžnost in se ne bo ustavljala izkrcanju ententinih čet v Solunu. »Echo de Pariš« piše: Bolgari nas goljufajo, kakor so nas goljufali Nemci, Avstrijci in Turki. Sedaj pa je treba postaviti Bolgariji kratek rok, da mobilizira ali pa stopi z nami v sovraštvo. Mi ne moremo čakati, da si Bolgarija izbere uro. Zato moramo v Makedoniji izkrcati francoske in angleške čete. Sporazumov nesporazum. Geni, 1, oktobra. Genfski listi pišejo temeljem poročil iz Milana, da še ni gotovo, če se Italija udeleži ekspedicije na Balkanu. »Corriere della sera« je najodločneje za njo. Najbolj pa se upirata Srbija in Grčija, ker se bojita, da ne bi se Italija v Albaniji preveč udomačila, ali pa da obstoji drug načrt. Po neki vesti iz Bukarešta hoče Italija izkrcati svoje čete v Valoni, da se tako združijo s srbsko vojsko. Napetost med Angleško in Bolgarijo. Rotterdam, 2. oktobra. Londonski dopisnik »Couranta« piše: Na bolgarskem poslaništvu v Londonu zastava ne vihra več. »Daily News« piše: Prelom diploma-tičnih vezi med Bolgarijo in Angleško je vprašanje samo malo dni, če Bolgarija ne izpremeni svojih mobilizačnih odredb. Bolgarska ministrska kriza. Budimpešta, 1. oktobra. »Az Est« poroča iz Sofije, da je kriza v ministrstvu, ki jo je povzročil finančni minister, deloma že odstranjena. Vlada ostane popolnoma neizpremenjena, dasi ni še izrečena zadnja beseda. Včerajšnja peturna avdijenca Malinova pri kralju je bila le informativnega značaja. Malinov je razložil svoje mnenje o položaju, kar je kralj z velikim zanimanjem poslušal. Newyork, 1. oktobra. 1. oktobra. »Associated Press« poroča iz Sofije: Voditelj demokratov Malinov je obiskal včeraj preden se je odločil za sprejem ponudene-ga mu mesta, v Radoslavovem kabinetu, ruskega in angleškega poslanika, da bi se tem potom prepričal o pravih namerah zaveznikov napram Bolgariji. Berlin, 2. oktobra. -Beri. Tagbl.« prinaša sledečo brzojavno poročilo svojega dopisnika iz Sofije (1 okt.): Finančni minister Tončev mi je podal nekaj poročil o finančnem položaju in finančni pripravljenosti Bolgarije. Bolgarija je imela dobro letino, finančna vprašanja so izborno urejena. Zato gre Bolgarija mirno v obraz vsem bodočim dogodkom. Rekvizicijc se plačujejo takoj v denarju, kar svoj čas v balkanski vojski ni bilo. Za družine vpo-klicancev je deloma že in bo še bolj poskrbljeno. Po zgledu Nemčije se tudi v sili ne bomo poslužili razširjenega moratorija. Bolgarija je tudi financiielno in go- spodarsko popolnoma pripravljena za vse slučaje. »Sovražni akt«. Lugano, 1, oktobra. »Corriere della sera« javlja: Kakor poročajo iz Petrograda, so vsi zastopniki četverosporazuma prišli k Radoslavovu izjavit, da bo Bolgarija pri svojem napadu na Srbijo zadela na grške in ententine čete. Pristavili so, da smatra ententa celo oboroženo nevtralnost za sovražno dejanje. — »Az Est« pa poroča iz Sofije, da Radoslavov ni sprejel predloga, da ententa zasede Makedonijo in jo po vojni da Bolgariji, Radoslavov jim je sporočil, da bi pošiljatev čet v Makedonijo Bolgarija sprejela kot sovražno dejanje. — Glasilo Radoslavova piše: Bolgarsko ljudstvo stoji pripravljeno z orožjem, da se žrtvuje za domovino. Pariš, 1. oktobra. »Temps« poroča, da so zastopniki zaveznikov sporočili bolgarski vladi sklep entente, da bo v slučaju bolgarskega napada podpirala Srbijo, kakor je bil izjavil Grey v angleški zbornici. Newyork, 1. oktobra. »Associated Press« poroča iz Sofije (29, sept.): Včeraj je rekel Radoslavov pri vsprejemu voditeljev agrarne stranke, da ni Bolgarija napram nobeni vojskujoči se skupini vezana po obveznosti. Pogajanja glede Macedonije se ugodno razvijajo. Poročevalec »Ass. Press« pripominja, da je čas za pogajanja prav kratek, ker meni bolgarska vlada, da bi zavlačevanje le škodilo na-daljni akciji Bolgarije. Sofija, 2. oktobra. Tukajšnji listi poročajo, da so se pričele sovražnosti med bolgarskimi in srbskimi obmejnimi četami. Razvil se je pravi boj, v katerem je bilo na obeh straneh več ranjenih in mrtvih. O slučaju ni izdano nobeno uradno poročilo. To je izzvalo v Sofiji veliko vznmirjenje. Demonstranti so šli pred vojno- in notranje ministrstvo. Govorniki pri teh demonstracijah so zahtevali, da se napove vojska Srbiji. Sofija, 2. oktobra. Iz Niša se poroča: Na nujno zapoved srbskega vojnega vodstva se z največjo naglico utrjujejo bregovi ob Timoku in Nišavi. Velik del čet, ki so bile v Albaniji, je zasedel utrjene strelske jarke ob bolgarski meji. Drugi del srbskih čet, ki so zasedle Albanijo, se odpošlje v Črnogoro, ker so prišle vesti, da se pripravlja velik napad na črnogorsko mejo. 700.000 Bolgarov pod orožjem. Iz Sofije poročajo: Prvih 10 divizij redne vojske je bilo že po preteku štirih dni, ko je bila napovedana mobilizacija, pripravljena na odhod. Sestavljanje nadaljnjih rezervnih formacij napreduje izvrstno. Kot novi, dosedaj neznani element so prišli v mobilizaciji dosluženi turški vojaki, ki bodo skupno z mohamedanskim prebivalstvom, stanujočim na pridobljenem novem ozemlju, razvrščeni v bataljone. Misli se, da šteje cela vojska 700.000 ljudi, torej za 110.000 več, kakor v zadnji balkanski vojski. 5000 Macedoncev ušlo v Bolgarijo. Sofija, 2. oktobra. (K. u.) Zadnje dni je prekoračilo mejo na raznih mestih 5000 Macedoncev, ki so jih bili Srbi s silo uvr-stli v srbsko armado, da vstopijo v bolgarsko armado. Tudi iz grške armade je pobegnilo veliko Macedoncev v Bolgarijo. Približno 100 srbskih vojakov z 2. častnikoma je pribežalo v Bolgarijo, kjer so jih prijeli. Radoslavov o macedonskem problemu. Carigrad, 2. oktobra. Po informacijah iz Sofije bo prišlo kmalu do odločitve v macedonskem vprašanju. »Turan« poroča iz Sofije: Pri sprejemu odposlaništva ma-cedonskih Bolgarov je izjavil ministrski predsednik Radoslavov: »Upam, da se kmalu izpolnijo vaše želje, da se Mace-donija združi z Bolgarijo. Po ministrskem svetu, ki se bo vršil pod kraljevim predsedstvom, vas bom mogel točnejše informirati.« Sporazum za Srbijo. Pariz, 2. oktobra. (Kor. ur) »Temps« poroča: Zastopniki sporazuma štirih v Sofiji so obvestili bolgarsko vlado, da če napade Bolgarija Srbijo, bo sporazum podpiral Srbijo, kar odgovarja tudi izjavam sir Edvard Greya v poslaniški zbornici Odgovor Bolgarije sporazumu. Sofija, 3. oktobra. (K. u.) »Agence Telegraphique Bulgare« poroča: Odgovor bolgarske vlade na zadnjo noto sporazuma se v najkrajšem času izroči. Venizelosova politik«. Curih, 1. oktobra. Iz Aten poročajo: V grški zbornici je podal včeraj Venizelos kratko izjavo. Rekel je, da je prevzel vlado z nevtralnimi nameni, bolgarska mobilizacija pa je položaj popolnoma skalila. Bolgarski mobilizaciji je morala slediti grška. Končal je: Radoslavov je izjavil, da bolgarska mobilizacija nima nobenega agresivnega smotra, niti proti Grški, niti proti Srbiji, ampak hoče samo ohraniti oboroženo nevtralnost. Če so to nameni Bolgarije, tedaj se mora tudi grško mobilizacijo razlagati v tem, vsak agresiven namen izključujočem smislu. Grški narod bo tudi ob tej priliki znal izvršiti svojo dolžnost. Četudi vem, da si grški narod želi miru, vem pa tudi, s kakšnim neprimernim samozatajevanjem je grški narod pripravljen, braniti svojo neodvisnost in nastopiti proti vsakemu poizkusu le ali one balkanske države, ki bi hotela dobiti prevladujočo moč, kar bi pomenjalo konec politične in nravne odvisnosti balkar; skih narodov. (Veliko ploskanje.) Vlada bo srečna, če se bo položaj tako zasukal, da zopet lahko odpravimo mobilizacijo. V imenu opozicije se je Gunaris, bivši ministrski predsednik, pridružil Venizelosovi izjavi. Rotterdam, 2. oktobra. »Daily Tele-graph« javlja iz Aten: Venizelos je izjavil, da bo Grčija izpolnila svoje zavezniške dolžnosti napram Srbiji v slučaju, da jo napade Bolgarija. Rovarstvo proti rumunskemu kralju. Bukarešt, 2. oktobra. (Kor. urad.) Proti novi politični organizaciji, ki seje ustanovila pod vodstvom Filipescu-ja za uresničenje »narodnega ideala Velike Rumunije«, je zavzel stališče oficijozni »Vitorul«, ki odločno nastopa proti poizkusom, da se zmeda duhove in ustvari ozračje, ki bi bilo ugodno za podjetja vsake vrste. List pravi, da je rumunsko ljudstvo preveč zrelo in da so vezi med vladarsko rodbino in narodom tako neločljive, da bodo vsi poizkusi razdora, te vezi še bolj utrdili. Naznanilo »Adeverula« o ustanovitvi nove »velike stranke narodne edinosti«, ki ogroža kralja v njegovem stališču, če ne bi bil ene misli z akcionisti, odkriva nekvalificiran glumaški zna-čaj nove organizacije. Akcija za vojno na Rumunskem. Bukarešt, 2. oktobra. Take Jonescu in Filipescu sta skupno pisala kralju pismo, v katerem ga skušata pridobiti, da stopi v vojno na strani entente. Nov dogovor entente glede Balkana. Genf, 2. oktobra. »Herald« poroča: Dne 27. septembra so vlasti četvor-nega cnorazuma podpisale nov dogo« vor glede Albanije in Balkana. Proti Srbiji. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 2. oktobra. Uradno se poroča: Na bojni črti ob Savi pri izlivu Kolu« bare so naše baterije, ki so odgovarjale na sovražen artiljerijski ogenj, uspešno obstre« Ijevale srbske postojanke na bregu. Pri Gorazdi smo zapodili 300 mož močan Črnogorski oddelek. Vzhodno od Trebinja so naše čete, podpirane po ognju naših obmejnih utrdb, poizvedovale po črnogorskem ozemlju. Nepričakovano so napadle sovražne prednje straže in uničile nekaj skladišč. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Dunaj, 3. oktobra. Uradno se poročal Nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. H6fer, fml. DIPLOMACIJA MESTO OROŽJA. Graška »Tagespost« piše o položaju na srbskem bojišču: »Na srbski fronti je zopet nastopil mir in orožje molči. Zato so na delu diplomati in morda bomo kmalu čuli, kaj so dosegli.« (Kakor se vidi iz uradnih vojnih poročil, orožje ne molči, Op. ur.) Primorske novice. Slovesna služba božja se je v počaš-čenje cesarjeve obletnice vršila v baziliki sv Justa v Trstu na dan 4. oktobra t. 1. ob 10. uri preclpoldne Zastopani so bili uradi, zavodi, korporacije, šole in društva, — Pokojnemu dr. Srečku Kovačiču, odvetniku v Trstu, je tržaška odvetniška zbornica imenovala generalnega sub-stituta v osebi dr. Edvarda Slavika, odvetnika v Trstu. Poročila se je gdč. Gusti Machne, hčerka tržaškega veletrgovca g. Machneta, z g. dr. Franom Vodopivcem, c. kr. okr, komisarjem v poljedelskem ministrstvu. Umrl je v Trstu blagajnik delnišk« družbe Greinitz Nikola Krivošič, — C. kr. stavbeni svetnik v pokoju, Gvido Levi jc dne 20. avgusta 1915 kot civilni inženir za stavbene stroke postavne prisegel ter se je v Trstu stalno naselil. V odvetniško listo s sedežem v Opatiji jc vpisan odvetnik dr. Jurij Pečarevič. Mestna zastavljalnica v Trstu naznanja: V ponedeljek dne 4. t, m. se bodo prodali na javni dražbi »dragoceni« predmeti serije 135, ki so bili zastavljeni v februarju 1914 na zelen listek od št, 145.400 do 148.000. Istega dne popoldne se vrši javna dražba »nedragocenih« predmetov serije 135, ki so bili zastavljeni v juniju 1914 na zelen listek od štev. 146,700 do , 148.400. kraje. _ V Trstu im«jo že par dni deževno /reme, Letošnja jesen je v Trstu dosti hitreje nastopila kot druga leta. — Grozdje se v Trstu prodaja po vin. do 1 I\ 20 vin. kilogram na drobno. Fig je dosti na trgu in so prav po ceni. Dobe se 3—4 za 1 krajcer. Dnevne novice. -f Odlikovanja uradnikov in uslužbencev južne železnice, V priznanje izvrstnega službovanja v vojnem prometu je cesar odlikoval med drugimi naslednje uradnike in uslužbence c, pr, priv, južne železnice. Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so prejeli; Tajnik Andr. Vrečko in nadrevidenti Av-gut Ludvik, Kari Gabriel, Franc Potočnik, Jožef Žibret in Viktor Sob; zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje revi-denta Ivan Lepej in Jakob Jančar; srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje strojni mojster Tom. Zupane, strojevodji Anton Stanič in Ivan Rabič- „ , , ... — Povodenj v Zagrebu. Vsled velikega naliva je bil v soboto nižje ležeči del mesta Zagreba pod vodo. Potoki, ki tečejo skozi mesto, so prestopili svoje bregove, tako da je bila voda na nekaterih krajih nad pol metra globoka. Tudi Sava je prestopila bregove in se razlila po polju. Škoda je znatna. — Velika povodenj v Savinjski dolini. Vsled trajnih nalivov je Savina tako narastla, da je prestopila bregove. V mnogih krajih je vdrla voda v hiše in so se ljudje morali rešiti na višje ležeče V Celju je park poplavljen. — Kljuk od vrat ne bodo zasegli aU zaplenili. Med predmeti, ki so v re kvizicijski odredbi navedeni, se kljuke od vrat ne nahajajo. Zato kljuke ne bodo zaplenjene. . . — Umrl je 24. sept. bivši provincial bosanske frančiškanske provincije, župnik in gvardijan v Šutjeski o. Frano Koma d a n o v i č , star 76 let. — Tudi pri nas bi bilo dobro. Budimpešta. (K. u.) Višji mestni Rlavar je izdal odlok proti navijalcem cen masti. Odredil jc preiskavo vseh prodajalnic prekajenega mesa, skladišča in vse tiste kraje, kjer sumijo, da so nakupiče-ne zaloge. Kazensko postopanje naj se uvede v vseh slučajih, če ni nakupiče nje utemeljeno. češko šolsko društvo med vojsko. -Češki listi poročajo; »Ustfedni Matice Skolska« je kljub vojski otvorila vseh 110 svojih šol v zaupanju na podporo svojih podružnic, raznih zavodov in rodoljubov. Od učiteljstva in uradništva jih je 80 pod orožjem. Podružnice se opozarjajo, da bo le tedaj mogoče vzdrževati šole, če bo osrednje društvo dobilo dovolj dohodkov. Razveseljivo je, da se »Matice« spominjajo plemeniti dobrotniki tudi na smrtnih posteljah in da ji zvesti prijatelji brez vsakega poziva redno pošiljajo dar sv, Vaclava. Mati našla za mrtvega proglašenega dna blaznega. Inomost, 30, septembra. Tukajšnji redar Maks Lechner je 21. junija t. 1. odrinil k vojakom in potem na soško fronto, kjer je takoj prišel v ogenj. Italijani so na onem mestu izvedli besen napad ter obstreljevali naše postojanke s težko artiljerijo. Ena težkih granat ie udarila tudi v bližino Lechneria in ubila mnogo njegovih tovarišev. Tudi Lechner je padel na tla in težko omamljen obležal. Ko je artiljerijski ogenj nekoliko pojenjal, je naša saniteta preiskala bojišče in odnesla ranjence, nato pa se pripravila, da pokoplje mrtve. V tem trenotku se je znova začela strahovita kanonada in naše sanitetno moštvo je moralo zaenkrat opustiti pokopa-nje mrtvih. Vendar so pa nekateri sani-tejci plezali po tleh in pobirali mrtvim legitimacije, vrednostne predmete in druge stvari, po katerih se more dognati identiteta. Pri tem so prišli tudi do Lechnerja, čegar plašč je bil raztrgan od granatnih kosov, in ker je ležal brez vsakega znaka življenja, so ga smatrali za mrtvega. Vzeli so mu njegove stvari, ki so se kasneje poslale z uradnim poročilom o njegovi smrti njegovim staršem. V njihovi žalosti za sinom jim je pa nenadoma dospela dopisnica iz Ljubljane, v kateri se jim naznanja, da sin Maks še živi in da se nahaja v ljubljanski bolnišnici. Starši so ieli poizvedovati in zvedeli to-le; Maks Lechner je ležal dva dni in tri noči sam sebi prepuščen, ker radi strašnega ognja ni bilo mo goče preiskati bojišča. Ko je ogenj pojenjal, so ga našli in spoznali, da še živi ter ga odnesli v lazaret, od tam pa v Ljubljano. Lechnerjeva mati se je nato peljala v Ljubljano, kjer so ji povedali, da je sin interniran kot umobolen. Po posredovanju nekega zdravnika ji je bilo mogoče priti do sina, ki je pa ni spoznal. Zaman je bilo vse materino klicanje po imenu — sin jc le nekaj blebetal in se neprestano ves tresel, šele drugi dan se je zdelo, da se sinu od daleč nekoliko vrača zavest in zdravnik je mater potolažil z izjavo, da bo Lechner najbrže ozdravil. Materi se je še zagotovilo, da bo sin sprejet v neki dunajski zavod, kjer se bo vse storilo za njegovo ozdravljenje, nakar se je žena vsa srečna vrnila domov. — Židovske goljufije. Vojaško sodišče / Plznu se je pretekli teden pečalo z ve-ikansko goljufijo. Židovski agent Mojzes Engelhart je svoječasno ustanovil v Ber-"inu »avstrijski vojaški biro«, ki se je pečal s pomočjo svojega zaupnika, tajnika litomeriškega okrajnega glavarstva dr. J. Fischerja s sistematičnim oproščevanjem od vojaške službe. Ta biro je imel nekega reprezentanta Adolfa Baldingerja, katerega je stroga nemška prebiralna komisija spoznala za nesposobnega. Adolf Baldin-ger je torej za dobro plačilo hodil k prebiranju namesto drugih. Vsaka oseba pa je morala temu oproščevalnemu uradu plačati 700 do 1800 mark. Seveda, končno je prišla ta goljufija na dan. Imenovani Baldinger je bil namesto drugih — kolikor se je dognalo — 34krat pri prebiranju, in sicer na češkem, Nižje Avstrijskem in celo v Galiciji. Posredovalci so prišli pred sodišče. Engelhart je bil obsojen na trinajst let, Baldinger na deset, drugi pa na štiri do šest mesecev težke ječe. Kubellk kupil mihelsko elektrarno. Kakor poroča »Čech« je kupil na javni dražbi dne 3. septembra mihelsko elektrarno edini kupec dr. J. Hoffmei-ster za mojstra na gosli Jana Kubelika za 122.300 K. Hrvaška iznajdba za krojače in kro-jačice. Lastnik krojaške šole v Zagrebu, g. Josip Pest, je izumil anatomično-matema-tični način za krojenje, ki bo delo zelo olajšal. Izum sestoji v enostavnem računu, po katerem je mogoče za vsako telo napraviti natančen kroj na podlagi ene same podolžne in ene povprečne mere. Izumitelj si je hotel dati stvar patentirati, potem se je pa odločil izdati svoje kroje v obliki knjige (12 zvezkov za moške in 12 za ženske kroje, vsak zvezek 5 K), ki je že izšla, in sicer v nemškem jeziku. Pest je izumil že preje več drugih stvari. brote, da bi sc gibali v prosti naravi, ampak tičali jim bode skoro noč in dan v majhnih prostorih brez dela in njih srca bodo krvavela ob spominu na njili mili dom in ob bojazni, da ga morda nikdar več videli ne bodo. Za vblažiti to njih težko duševno bol jim je treba preskrbeti berila, kajti edino le to bi utegnilo jih odvračati od prežalostnih spominov, ki jim provzro-čajo toliko težkih ur. Podpisani pomožni odbor za -begunce z juga obrača se zatorej do blagih in dobrih src z najtoplejšo prošnjo naj priskočijo našim ubogim beguncem na pomoč in naj nabirajo za nje knjige podučiljivc in moralne vsebine, molitvene knjige, knjige za umno gospodarstvo in posebno pa knjige družbe sv. Mohorja v Celovcu, ki jih se nahaja gotovo na tisoče po deželi. Nabrane knjige naj se blagovoli poslati podpisanemu odboru, ki jih potem po potrebi razdeli. Častiti gospodje dušni pastirji na deželi in pa gospodje učitelji, ki poznajo potrebščine našega ljudstva naj blagohotno vpljivajo v tem smislu z besedo in dejanjem. Vsi tisti, katerim je bila sreča tako mila, da so ostali na njih dragem domu naj sc blagohodno spomnijo tistih tisoč in tisoč revežev, koje je nesrečna usoda izgnala iz njih domovine ter naj skušajo jim pripomoči v tuji zemlji vsaj do te borne tolažbe. Pomožni odbor za begunce z Juga, Dunaj IV., Favoritenstrasse 5. ||r Vesten poduk "USt PT Z ozirom na slabe poštne zveze naročite takoj srečke »Slovenske Straže"! Žrebanje je že 26. oktobra. Ena srečka samo 1 K. Naročite več srečk skupaj! v Gledlškl ulici 10 IV, vrata 18. 'JOOS Razna poročila. LjuDljooske novice. lj Danes je god našega vladarja, katerega počasti občinstvo zlasti tudi s tem, da zabija žeblje v obrambni ščit na ko rist vdovam in sirotam padlih junakov. lj V obrambni ščit je danes zabijala žeblje šolska mladina nekaterih šol. lj Katehetski pomenek bo v sredo, dne 6. oktobra, ob šestih zvečer v posvetoval-ci »Katoliške tiskarne«. Za referat je poskrbljeno. Določijo se obenem spoved ni dnevi za mladino ljublajnskih šol. lj »Glasbena Matica«, Opozarjamo na današnji koncert vijolinista-virtuoza Zlat-ka Balokoviča iz Zagreba na korist sirotam padlih slovenskih junakov v dvorani grandhotela «Union«. Začne se točno ob 8. uri. lj Otvoritev novega šentjakobskega mosta se je izvršila danes brez posebne slovesnosti. Po cesarski maši v stolnici so šli dostojanstveniki preko mostu. Po mostu je bilo potrebno zelenje. lj Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja slavnemu občinstvu, da se vrši redna mesečna dražba dne li. t. m. za v oktobru 1914 zastavljenih dragocenosti in efektov (blaga, perila, strojev, koles itd.), vršeči se popoldne ob 3. uri v uradnih prostorih, Prečna ulica št. 2. Posebno se še opozarja, da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč le najkasneje zadnji dan za stranke precl dražbo. lj Posebni film — samo pri današnjih predstavah v Kino »Central« v deželnem gledališču. Veseloigra »Dunaj-čan v Berollnu, v glavnih vlogah Petty in Elza Bdttcher. Dobrim in blagim srcem. Zimski čas se jc približal in vže trka na duri. Ce se ga bojijo celo tisti, ki so v srečnem položaju uživati svoj dom ter čutiti se varne in z vsem preskrbljene, kako hudo mora biti pa šele za one, ki so morali vsled groznih vojnih dogodkov zapustiti vse kar jim je bilo najdražjega: dom, posestvo, pridelke, obleko in sploh vso kar so imeli ter iskati zavetišča na tujem. Natlačeni po tisoče skupaj v bara-rah posameznih naselbin ne bodo imeli ti nesrečneži ocl seclaj naprej niti te do- TRETJE VOJNO POSOJILO. Budimpešta. (Kor. u.) Knez primas Csernoch in ostrogonska škofija podpišeta na tretje vojno posojilo 4 in pol milijona kron in sicer knez primas 1 in pol milijona, škofija pa 3 in pol milijona kron. Ob prvih dveh vojnih posojilih je bilo podpisanih po naveden-cili približno 10 milijonov kron. Ves-premski škof, di\ baron pl. Hornig, ki je podpisal dozdaj dva milijona, je podpisal na tretje vojno posojilo 1 milijon. Vespremska škofija, ki je podpisala že štiri milijone, podpiše na tretje vojno posojilo dva milijona kron. SV. OČE OGRSKEMU KNEZU PRI-MASU. Budimpešta. Povodom mirovnega manifesta sv, očeta je ogrski knez primas kar-dinalg Csernoch v imenu ogrskih katoličanov odposlal sv. očetu zahvalno pismo ogrskih katoličanov. Sv. oče je, kakor poroča »Alkotmany«, odgovoril; Našemu ljubemu sinu naš pozdrav in apostolski blagoslov! V svojem duhu pretehtavamo vedno, česar se spominjaš Ti v svojem na nas naslovljenem pismu, žalostnega mrtvaškega stokanja tistih, ki so padli v vojski in žalostnega plakanja njih svojcev, ki čakajo koprneče nanje. V zadnji preteklosti smo se zato potrudili priporočiti kraljem in na rodom mir kot delo pravičnih. Ti, ljubi naš sin, si tudi omenjal, da je ta skrb naše očetovske ljubezni v Tebi in v Tvojih vernikih živahnejše vzbudila koprnenje po miru in da gleda njih skrbna duša s pričakovanjem na sveto stolico kot na jutranjo zarjo vzbujajočega se dne, da od tu prodere prvi žarek že dolgo željenega miru Naj bi se naše želje prej ko mogoče izpol nile. Ker pa pričakujemo izpolnitev vseh naših nad od Boga, pozivamo vse krščan ske vernike, naj se v popolnem zaupanju obračajo z gorečimi molitvami k Bogu in jih obenem opozarjamo, da bo najuspeš nejše priporočilo za uslišanje njih molitev če bodo živeli krščansko, čednostno in junaško! POOSTRENI POTOVALNI PREDPISI V ŠVICI. Bern. Švica je odredila nadzorstvo potnikov, ki dohajajo v Švico. Potnikov brez potnih listov in brez sredstev ne bodo več pustili v Švico. PANAMSKI PREKOP ZAPRT. London, 1. oktobra. (K. u.) Panamski prekop ostane zaprt še 8 do 10 dni. i SANATORIUM - EMONA J \ ZA-NOTRANJE^^^^E • BOLEZNI JJ,| 1 LJUBLJANA • KOMENSKEGA' ULICA- 4 -. ,i ■ - . , . - ti Oskrbnik ali gospodar Išče službo na kako gospodarstvo, vino- ali sa> djerejo, kletarstvo itd., z večjo prakso izučen na sadjarejo in vinorejski šoli, z dobrimi spričevali ir. odlikovanjem. Nastop takoj. — Dopisi pod „upra-2015 vitelj" 2015 na upravo lista. 13r Kupim vsako množino -m i |GZ1C in vsake vrste MOŽC HI lOp Josip Prcsker, trg. s kožami Ljubljana, Poljanska cesta 73. špecerijske stroke, dober eletajlist, priden zanesljiv in trezen sprejme se takoj in pod u-godnimi pogoji trg. firma s primerno šolsko izobrazbo se sprejsua takoj v modno trgovino Peter Sterk, Ljubljana, Stari trg 18. /ŽELODČNA TimURA[§pimm {lekarnarja PICCOLIja j v Ljubljani \Vrtve8ld(!4<*.vospe&4taa«V!\ \ » i;on omncTin VriW\BToAprti8ta\tM. VvVJiu rUVitlJU I steklenica 20 Dinarfe®. Naročila po povzetji. A/M TO/M BOe barvarija in kemična pralnica Ljubljana, Selenburgova nI 6 1Dela se izvršujejo tudi na Glincah št. 46. J^Jizke cene ! Točna in solidna postrežba ! Obstoj tvrdke že čez 50 let. kupujem po najvišji ceni vse vrste in 1861 vsako množino Vinko Crnilec, Naklo p. Kranju. vseh vrst in vsako množino J. Lfubljnna, Mestni štev. 22. ZAHVALA. Županstvo trga Sodražice se p>i na pornem delovanju pri omejitvi požara za hvaluje domačim in zamostskim gasilcem ter dobrim sosedom Gregorcem, ker so marljivo in neutrujeno delovali pri omejitvi požara v trgu Sodražica. Ne sme se pa pozabiti, cla jc tukaj stacijonirano moštvo vojaškega trena pod vodstvom g. poročnika Spitzkopfa pridno in neumorno delovalo. Tudi gg. orožniki in naši možaki in mladeniči ter pridno ženstvo je v obilnosti storilo svojo dolžnost. Vsem bodi tem potom izrečena najlepša zahvala. Sodražica, 29. septembra 1915. 4nton Lovrenčič, župan. esenca 1 steklenica 1 K odgovarja 10 limonam 175:5 um j ppj/fipji «# f % V3 I »3IM4 ■ * Ljubljana zraven rotovža. Sprejme se: Mesarski pomočnik, zmožen tudi prekajevanja. Proda se s Težak konj, močen voz „dera", koleselj in ace-tilen aparat ca 10 luči, — vse v dobrem stanju. Kupujejo se: Konji za klanje. Iv. Marinšek, mesar, Glince, (gostilna Amerika) pri Ljubljani. Itf77 proti izpadanju las se dobi v drojeriji »Adria« nasproti glavne pošte in v trafiki A. Križaj v Sp. Šiški pri cerkvi. 1 lonček stane K 3. 2002 Masictg slan kuhano in sveže, Odda se mesarija v mesta. Kje, pove uprava tega lista pod št. 2012. (Znamka za odgovor.) Izurjenega svinjsko mast naravno, suhe č popije, krompir in ev. druge jestvinske 1966 predmete ponudite tvrdki Vekoslav Plesničar, Trst. sprejme Dr. Josip Furlan, odvetnik Ljubljana, Sodna ulica 1. Letošnje sveže, pa tudi lanske JEZICE kupim po ugodni ceni in prosim ponudbe z navedbo cene in malega vzorca VILJEM FREUND tovarna usnja, Maribor ob/D. Prvo liraiiisiio podieiie za umetno steklarstvo in slikanje na steklo Avgustu fišnola Ljublfana Duh a'ska cesta štev. 13 pri ..Figovcu" se priporoča slav. cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za solidno izvršitev vsakovrstnega umetnega klarstva in slikaniwi'i'iiminii—nmwmMW1