List 35. mm v- * it S Je* ar tn ške in Tečaj XXVIII ar Izhajajo vsako sređo po celi poli. Veljajo v tiskamici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. t Ljubljani v sredo 31. avgusta 1870. Gospodarske stvari. 12 Ali je bik za zarejo sposoben ali ne Rejo goveje živine zboljšati. (Dalje.) Okrajni odbor imenuje, kar se ravná po legi soja ogledovalna komisija z večino gl lastniku dovolilni list, ki je velj Ona ) raz napravi (preiskave) bik zapiše v poseben zapisnik ki je bil za sposobneg do druzega ogleda spoznan ; se Vsako leto se morajo v okolici naznaniti kraj in velikosti okraja, ogledovalne komisije za živino in imajo za zarejo sposobnih bikov odloči vsaki kraj, kjer jej je delati. 13 ; ki Kdor posoja svojega bika brez zaukazane ta namen mora vsaka srenja v okraji za- preiskave in dovoljenja za zarejo, plača globo dveh do znamovati okrajnemu odboru enega izvedenca, izmed deset goldinarjev kterih potem izvoli odbor prvomestnika in druge ude komisije za toliko časa, za kolikor je bil okrajni odbor 14 Plemni biki se izvoljen. biti za naskok dano. Hitro smei dvakrat na dan ra Kdor nepremišlj pored to storiti > je prepove proti tem naredbam ravná Ta ogledovalna komisija ima prvomestnika, bode kaznovan z globo od enega do pet goldinarj p najmanje tri in k večemu pet izvedencev in enega, po okrajnem odboru izvoljenega živinskega zdravnika ali njegovega namestnika. biki čami na iste pašnike da Skušati se mora pod poduku doseči, u» i ki niso še za zarejo sposobni, s kravami hodijo' juni- Ogledovalna komisija mora po zimi obhoditi 15 Vsakdo p ki ima plemnega bika za kraje, J^J WIUIWUJWUW y j^ViWWWA V «Af Ui« «VWJ/4WV/ * ^iVi y uvtAi^v W V AU J VililV JU UHU IX U1J\UL tanko našteti število plemnih bikov, kakor tudi plemnih pripeljanih, da more zapisnik, če je treba, pokazati krav in junic, in se prepričati o stanu in sposobnosti ogledovalni komisij" jej odmenjene, poročati o živinorejcih ter na mora zapisovati, koliko krav in junic je bilo 7 biku bikov. Po razmerji tega popisa in z ozirom 16 Opisovaje vsako leto na kraje, kjer je na plemne bike naletela, mora ogledovalna komisija skrbeti, da pride po manjših okolicah na sto plemnih krav in junic vsaj en plemni bik. živali mora ogledovalna komisija tudi pozvedeti ali se je število živali v njenem okrogu pomnožilo ali zmanjšalo in akaj kako Vsakdo smé pleiinih bikov za spodrejo imeti in je proti odškodnini tudi rabiti pustiti, ako se sicer ravná po predpisih, po tej postavi zaukazanih. je z se Ako ga ni, ki bi gledé na tudi za tujo živino posojeval plemnega bika, je dolžnost vseh živi- norejcev tište okolice, da si kupijo in redijo na svoje se je to sklenilo z več kakor ali jih redé na paši ali v hlevih; janjem rastlin za krmo, kako z obdelovanjěm trav nikov in z napravami gledé natakanja in odtakanja vode na travnike, in kako je s planinskimi go-spodarstvi ; kakošni so hlevi, kako se ravná in izreja goveja zivma ; stroške plemnega bika s polovico glasov. ; v ce 10. Stroški nakupa in reje plemnega bika se razdelé po razmerji plemnih krav in junic norejce, ki nimajo lastnega bika ako ; med v • " Z1V1- se ne morejo med sebo pogoditi, pa določi okrajni odbor, koliko je vsakemu plačati. 11. Za plemnega bika se sme porabiti tak bik, leto star in za zarejo sposoben. kakošne živinske bolezni so se bile pri kazale, koliko je živine poginilo in zakaj; tudi naj skuša pozvedeti, kako se je kupčevalo (tržilo) z govejo živino in kar je od nje, ter naj odstrani, poducevaje živinorejce, napake in raz-vade in naj o vsem tem poroča na tanko okrajnemu odboru. JIIIB . 17. Opiraje se na letna sporočila vseh ogledo valnih komisij mora okrajni odbor občno sporočilo za ki je krepke in redne rasti, zdrav, vsaj poldrugo celi okraj sestaviti, na svitlo dati in po en iztis izročiti deželnemu odboru, politični gosposki in osrednjemu Ogledovalna komisija pa mora na to gledati y se nakupijo ne le samo popolnoma sposobni biki , «Ui- » ^vijnvi V PYUJV/UI \X\jM.\J pak da so v pravém razmerju gledé števila goved in s kmetijsko podružnico da am- (centralnemu) odboru kmetij skega društva. On mora vpeljati v svojem delokrogu (opravilstvu) po dogovora ki o auiuujoau jjuui u/iiiiou y j\i J6 V vmwj* j v sj\j uuu ua- njihovega plemena, in če pleme ni prilično, da se omi- redbe, ki se mu zdijo potrebne v povzdigo reje goveje slijo taki biki, ki pleme požlahnijo; tudi mora skrbeti, živine in mora politični gosposki one naredbe nasveto- okraji , vse one na da bike dobro in skrbno redijo, in da je sploh odreja vati f v pravo korist živinoreje. Ogledovalna komisija mora komisij. vzlasti skrbeti, da imajo plemne bike darji ki ne spadajo več v opravilstvo preiskovalnih taki 18. ottxwcw, ua imaju ume ic i<*v>i guapu- Za okolico, ktero določuje deželni odbor, ki so znani kot izvrstni in zanesljivi živinorejci se izvoli živinsk zdravnik, kojega plača in opravilo vi at li , ai ov v i ami iu ZKtucoijivi AiYiuuiCjWíi ow xti » vu tài v îuorv aw*. c% y xi*** y J o in kterim ne manjka potrebnega prostornega in zdra- bode svoje dni določila deželna postava. vega hleva ter dobre in obilne klaje. 19. Okrajni odbor plačuje stroške, ktere priza 2Î8 - deva izvršitev te postave, kolikor to zadene okrajne tište srenje, kjer seje bila postava prelomila; pritožiti njegova stvar vpeljevaoje in oskr- se more proti županovemu odloku pri politični gosposki. blagajnice tudi bovanje vseh naredeb v okraji, ki so namenjene proti živinski kugi in za skrb bolnih živali. 20. Okrajni odbor pazi po postavi, ktera bode pozneje priobčena, da se spolnujejo naredbe zastran pritakanja in odtakanja vode na pašnike in travnike. Denar pride v blagajnico za deželno zemljedelstvo. 21 Tudi skrbi, da se med živinorejci razširja potrebna vednost o reji, vredovanji in oskrbovanj do inačih živali (bolnih in zdravih), in sme v ta namen oklice razpisavati, živinske razstave napravljati in po-| |HI sebno marljive in umne živinorejce po očitni pohvali tavčanov bil bog sol splošnemu posnemanju priporočati Národopisné stvari. Venetski božanstvi Fon in Gerio. Spisal Davorin Trstenjak. (Konec.) Tudi d ruge okoliščine pričujejo, da je G 1 22 spodbujo živinorejcev in v povzdigo ži-vinoreje se bodo delila vsako leto po deželi darila (premije). . 23 so mu čni h božanste Ko rom Klavdian *) pripoveduj darovali. Sulice so edini simboli 9 cesar Tiberij se na ktera so ob enem tudi bogovi Pada In- jsk spravljal proti Ili 9 Zarad tega bode dežela po deželnem odboru potoval je skoz mesto Patavium, in je prašal zarad vojskine sreče. Duhovni ora- v tri dele razdelj in dařila se bodo takisto delila da pride vsak oddelek vsako tretj leto na vrsto 9 orakul G kula so mu naročili kos tk 9 naj v vir Ap vrže lat 24 Darila se delij (aureos talos, Wurfel). Stevilke so kazale večino, kar mu je služilo v znamenje sreče. 2) Kostke so tudi metali duhovni S vet o vit za eno do tri leta stare bike za pieujue tuavc u u *j. uu u. iom, vaia uesarja r\.iavaian in Avreiian, in sop za eno ali dve leti stare junice, ktere je živino- Trebellio Pollion piše, posluževala žreb »'ûÎûp a o m nrîrAilî] • / anrfoc onAninonV^ 3\ plem krave od do leta hodnost izvedeti vala Gerj Klavdian in Avrelian , ako so hoteli pri orakul sta tudi popraše sopet so se, kakor rejec sam priredil takim živinorejcem, ki posebno čisto vzrejajo in žlahnij (sortes aponinae)? pons kih svoj z pehom redij govejo živino za posebne koristi in noriškem z napisom: „Bell Petero takošnih kostek je izraženih na spomeniku tudi tukim, ki so se odlikovali novo znamenj s setvijo rastlin za krmo ali so pa svoja tla zbolj- noriškim: „G 9 da G gust gust m a * bil bog solnca enak z in severno-slovan a ** » uvwT.jv —-------- r j ---- — v . jjvi v * u o b J 1U ocvciuu'oiuvau* šali s tem, da so na-nja napeljali vodo ter tudi za skim Gerovitom, kterega stari letopisci naravnost to skrbeli, da se tudi prilično odtaka, kar jih delà imenujejo „Deus belli", boga boja.4) posnemanja vredne imenujejo „ Deus belli' 25 Darila gledé na točke i in 24 Gilferding bog toraj krivo boj au»u oegel , ivu jc patitvot^c^tt primerjal z kačjim (zmajskim) velikanom z so zavezana na zasebno-pravniški pogoj, da se smej dařili obdarované živali, in sicer biki v enem, krave Gei ruskih narodnih povesti „Gorinjičern ko je patavskega u pa in junice v UVt5U lOUU uu uoicga ^»a lauuujouu, ivu ' v,*.«.,.. A v twanuiuju la nui. uciua, lju.- so bili obdarovaní, prodati le na Stajarskem in se po- kana in poznejega Kassiodora. Rimski cesarji niso sami dveh letih od tistega časa računj ko — .v . r . » J ' Tempeljni venetskih božanstev so pri Rimljanih bili v veliki časti. To razvidimo iz Aul. Gellia Lu rabiti za zarejo zeló Čislali orakeljne Bel Da se je lastnik po tem zaukazu ravnal 9 mora gledovalni komisiji spričati 9 ker bi bil sicer zasebno drug stoletj in iz spisov cesarja Julij v Akvilej 9 kteri 9 vidimo ▼ VVUUIJM u J IV bui je Aivu v -X. da so Veneti še za njega , dasiravno nego živel tudi v 9 pravniški primoran, přejeto dařilo povrniti če ob- že zeló porimčeni, ohranili svoje verstvo narodno darovano živinče po komisijskem sporočilu poznej ni za odmenj rabo in lastnik ni tem kriv, sme dařilo umel jezik Venetov bÍ8tvenost. Starši Plinij, rodom Venet, je» dobro raz- 9 kajt pisal nam Je9 se zelišče obdržati Symphyton, quae medetur léteri item renibus convulsis darilom obdarovano živinče se sme tudi na Sta jarskem pred ravno omenjenim časom le tedaj prodati, če more tudi kupee zadostiti vsem tirjatvam, za ktere se je bil zavezal lastnik obdarované živali. Kdor obdarovano žival v omenjenem času prodá, mora to naznaniti okrajnemu odboru, ker bi sicer moral 99 et berilu u pri Vene ti h veli: 99 t 9) t drugem Plinij piše 99 bus quoque fractis medetur tegadel se latinski veli „So li dag A ~ ^ I S\ XT______ : » 9 plačati 10 gold, kazni rilo Kdor je po 24. paragrafu točka prejel da lid wurz Rus koti in „Osteocola",5) > Beinbruchwur ali Nemec je imenuj 99 C Bein 9 pa 99 ko to vnik" od besed j iiviuvvi JVy ILUbUUjC . ,, UOIU toda tudi po njegovi lastnosti 9 kot 9 kot srbsk slov. kotrig, Schliisselbein, Glied, in slično 9 y mora v prejemnem potrdilu (listu) tudi izreci , ua ' «viiww« vlivu pravniški zavezan in se bode držal vseh imenovanih ruski: kotóvnik, se toraj vjemata v koreniki da Venetsko poznamenovanje tega zelišča „Cot pogoj ev 26. Za isto živinče se pripozná le enkrat dařilo v sufíksih sta različna Plinijevih spisih sem našel več 9 t" in samo tiz m 27. obdarovanji z darilom določuje z večino na pr m a t e o 1 Jâthaue slov matik matela 9 9 glasov posebna komisija, ki ima prvomestnika in pet udov okrajnega zastopa dotiČnega okraja, in ktere voli deželni odbor za eno leto. . 28. Komisija se mora pri tem ravnati po posebnih naredbah, ktere bode deželni odbor določil. p i. . ujfluv Víttj uauuftuo J oiuv. uli ah cw ck , uiaiciđj tur nix, slov. koturna itd., ktere bodem na drugem mestu razlagal. To sem hotel pristaviti Gilferdingovemtti izvrstnemu starodavnih Venetih, kterega še enkrat o spisu priporočam vsem prijateljem prazgodo slovenske . 29. Število dařil bode določeval vsako leto deželni zbor; denar za darila, ki se niso bila podělila, ker ni bilo darila vrednih prosilcev, pride v deželno bla-gajnico (kaso). . 30. Stroški vsakoletne razdelitve dařil se pla- Čujejo iz deželnega premoženja. . 31. Kazni določuje župan (srenjski predstojnik) i 3 * pehar. Cíaudian nIdyll." V. Aponus. Sveton. in Tiber. 14. Fiav. Vopisc in Farm. c. 3. Sliko hranim v svoji mapi. Na drugi strani je obražen solnčni *# Bistvo „Gera" sem razložil v Glasniku4'. 4) Script, rerum germ Hist. Nat." 5 Plinij 99 Tom. II. str. 512. 26, 7. 27, 7. Znanstvene stvari. je sklenjeno od g. Levstika Vodnikov rokopis nazaj Sporocilo o XVII. odborovi skupščini Matice slovenske. glased se zahtevati, ako ne drugače, po pravdniški poti. Predno se je pričela ta stvar obravnavati, přejeli smo od g. Levstika dopis, od 28. dec. 1869. 1. tako-le v Ljubljani 1. avgusta 1870. 1. * . (Dalje.) Konečno imam še sporočati o rokop Slavni odbor! „Zvedel sem , da me slovenske Matice odbor misli » Vod- ložiti zaradi lastnine Vodnikove zapuščine niko vih pesmi", ki je na dnevnem redu pod št Jaz nisem nikakor trdil, daje lastnina te zapuščine Da slavni odbor izvé, o čem se suče ta stvar 9 > niti zdaj ne trdim. Tukaj izrekam y da nisem tega Wag Matici za prodane knjige dolžan 74 gold. 68 kr treba se mi zdi razgrniti mu zgodo Bivši ljubljanski knjigotržec kop si. odboru slov. Ma j© l& JUjUUljaUU ZJgllili j AdiUVllCI J 1UMVIVW v • Uiifjw 1867. njegovih knjig za oni znesek. Med temi knj iz Ljublj ginil zarubila je Matica maja bil Ko leta moja nikoli mislil, niti zdaj ne mislim, tice delati kakoršne koli zapreke, ako bi si zakonito lastnino te zapuščine hotela kako pridobiti in da bi jel v tem poprej pomagal, kolikor bi bilo v mojej moči* nego zaviral". gami bil je tudi omenjeni rokop > kterega je bil Wag kupil od M. Kastelca, ker je imel namen * Dva dni pozneje pa nam je došel od g. Levstika sledeči dopis: Vodnikove pesmi na svetio dati Vsled sodnijske razsodbe je Matica dobila pravico 45 » Tukaj gold., kolikor vračujem slavnému odboru slov. Matice mi je namreč do zdaj več izplačala do te zastavščine; c. kr. sodnija je javno dražbo in prodajo te zastavščine nastavila in razglasila marcija meseca 1868 na leta dan » pri tej dražbi je Matica skoro vso zastavščino kupila sama in za Vodnikov ro- kopi dala 20 gold Dan pred javno dražbo je M. Kastelec Ma tičinemu odboru poslal dopis, v kterem trdi Wagner od njega kupil 9 da pravico do založbe zavezal dragoceni rokopis njemu zopet izročiti to more pismeno dokazati Je nego mi je bila iz početka dovolila za uredovanje samih pesnij brez komentara, brez životopisa in brez prozaičnih Vodnikovih spisov. Daljši dopis o tem jutri ali pojutranjem pošljem si. odboru". Tega obetanega dopisa do danes nismo přejeli; Levstiku pa smo 2. januarija 1870. 1. potrdili, da smo in se ter da — ------ r —- j——j— -~ • ~• •• f, přejeli navedena dva dopisa in 45 gold., ter mu na 9 Da tudi pisa ako .Ie M Kastelec pravico do lasti roko jo je bil re3 tudi pridržal, zgubil s tem 9 9 znanili hodnj To gistratura da ju Matičinemu odboru predložimo v pri skupščini, to Je 9 današnj so spisi 9 ki jih o tej stvari hrani Matičina re da je Matica rokopis kupila na javni izvršilni dražbi odsek za izdavanje knjig v X. odborovi vendar skupščini nasvetoval odboru, naj se ta rokop po do M. Kastelcu, ako s pismi, kterih dokaže resnico svoje trditve, vršenem nátisku izročí omenja v svojem dopisu, v. in da obljubi, rokopis izročiti c. kr. licealni knj Naj slavni odbor toraj danes izreče, kaj je storiti da Matica dobi svoj rokopis Vodnikove zapuščine? Odbor po nasvetu g. dr. Kreka sklene, da se drago- nastopiti . Lev- ceni biser prvega našega pesnika odnijsko pot s Matici 9 stik po časniku more pri8tavkom , da se čudi 9 9 kako v kteri naj se h gace, IU Oluci latVU-AO . „J-iaj oo vuov^a a« iťiuc*»wujv « najprej prepriča o g. Kastelcevi pravici do rokopis in tako Odbor pa je bil sklenil dru ostaline, do ktere nima nobene glašati stvari iz Vodnikove Naj odsek za izdavanj knjig Ko pravice a slednj bilo to sporočilo dovršeno, přejel sem na pismo Kastelec omenjenih dokazov ni izročil niti odseku Slavno društvo, visokočastiti gospodj niti odboru Odsek za izdavanj knjig „Dragocenemu listu Vašemu od 26. aprila 1870. u pooblaščen v IX. od- št. 123 odgovorim žalibog nekoliko prepozno, sledeče ; borovi seji, v prvi polovici marcija meseca 1868. leta izročí g. Fr. Levstiku, da ga uredi za natis, kakor se kratke opombe —»------------- —■— — Kj praznima rokama stopiti pred slavno, jju je bil odsek dogovoril ž njim. Gosp. Levstik je pre- visoko čislano društvo nisem hotel; evo ti vzrok 9 po slugi . da vzel rokopis. Odsek mu je določil 100 gold, nagrade 9 se s ktero 21. bil JuniJ Levstik zadovolj leta je g. Levstik svoj rokop odg zakasnil. Nadjam se, da mi to na pri delà , gledé ne bode za zlo vzeto. Delà ome- iz- ročil odboru, ki se isti dan nese v tiskarnico. Izvirni njena pak so: Uvodivna (pesem) prva Ta govori rokop SI pa J/Iiuiiiij \j\jo f V.V. (/VU v^vijv^ yj opoïUV xujauc JLiUlliClU vc, iv i au. pivi, ticiji , yen, Sredi meseca septembra 1869. leta tisk dospé dvanajsti, štirinajsti in devetnajsti spev. Zadnji je bil pridrží, češ, da ga potřebuje pri poprav površno o tem, ker ima slediti v knjigi. Potem nastopi spevov Ilijade Homerove ki so prvi tretj peti do pôle pri čiva do srede meseca novembra, ker ture poli pa se popolnoma ustavi m po Levstik korek pôle cel mesec ne pošlje v tiskarnico. Da se _ # 9 v „Novicah" 1852. leta že natisnjen. Nekoliko poprav mislim, da ne na škodo kaže tiskanje vendar-le dovrší, odsek za izdavanj 9 sklene pravo pošilj nai se tiskarnici 9 naroči knjig Tretj delo se tu na novo pri (pesem) dovršivna to slova 9 tajniku da dalje stavi in po- moja je prestara in dam in vzamem, ker dvomim, da bi še kaj prišlo Giava mero navadno trudna Oetrto 9 Levstiku pa to naznani. Za popravljanje bilo je pa treba izvirnega rokop Levstiku ter ga prosi, naj mu posij pise Došel je ustmen odgovor, da tega ne more Tajnik rokop delo raznih razmer, šaljive igračice, adnjič je: zbirka 22 glos raznega zadržaj kar so glose skoro m njih sem tu in tam ktero izustil 9 na koj ploh bistvo in vuuí jo uotUJlCU UUgvJVVi, u« UQ luuio j uajuia 13. novembra piše drugo pismo, ki se glasi tako tajnik mu resnico ne prisežem. Kdor jih hoče brati in čitati, temu Častiti Fr. Levstik! Za nekoliko g. it. juevsiiK. i /J«* ucivunau Časa iícuuj potrebujem izvirnega rokopisa Vodnikovih pesem jih Bog blagoslovi. Prazne niso, upam, da bodo misli neobhodnje prebujale, in ravno to je bila moja namera. Glavni pro sim Vas toraj, izrocite ga strežaju, ki Vam prinese ta 1868. leta vzrok mojemu trudu pa je bil Janežičev '„cvetni k" zati tem delcem sem hotel djjtnsko doka listek." Toda strežaj tajniku prinese pismo nazaj z Lestikovim pisanim pristavkom: „Tega ne morem. Moj mimogredé kakov učen" in zaslužen mož izreče da ni ravno vselej gotova resnica, kar kodkada rokopis pojde tiskarnico XVI odborovi skupšč 23 dec. 1869 bilo ker mu zná tudi spodrkniti, kakor nam drugim Evinim sinovom * T 280 To je vse f kar imam za zdaj omeniti; ako mi po- aiieje ktera skoči v puhlo glavo, popadem jo za rep in ~~aši presodbi postavim v izgled Vaš sluga ponižni Jovan Ves el-Ko se ski". ga je o M. Debeljakovi zapuščini računu, ki Dopisi. V Trstu. (Istra in soi ski nadzornik) Vendar enkrat je nam Istrijanom „Wiener Zeitg." vstregla. E. Gi-nad, Netnec iz Pemskega domá, isterski šolski nad- p Meni - 2TOSD. ďoDÍ8nÍk ..iz O. ffOr." — ie in ie bilo Narodu" ljjen ! stopili zadržavali so na križpoti glavne ceste gosp je m je ki vselej mar za slogo in za blagor domovine; veste pa, p»od zastavami že zbrani zgornji Vipavci in Pivčani, sjo pričakovali mlađega vipavskega „Sokola" in godbe. kdo je zasejal seme nesloge med nami? Vaši in Vaše Oakanje ni trajalo dolgo, kmalu je bil „Sokol" z dvema stranke dopisi v „Narodu" sosebno o letošnjih volitvah g;odbama na zbirališcu. Vsestranski občni pozdrav se prijazno izvrši, in vsaka srenja stopi s svojo zastavo v dopisi 9 ki jih je, kakor se mi iz prav verjetnega vira poroča, sam glavar Vaše stranke desavouiral. Tedaj sttopalni red. Godba zaglasí „Naprej m hajd ! celo ne očitajte drugim, česar ste Vi in le Vi krivi. Kakor krdelo se pomiče pod dvanajstimi zastavami proti trgu. protestuj em zoper očitanje gledé nesloge, tako sem Qrodba omolkne, a druga prične, tako celo pot do či- tudi prisiljen, zavrniti Vas gledé tega, da podtikate meni in mojemu pisanju strastnost. Ne vem, ali me res Pred tialnice. Vhoda pogled je bil v resnici krasen. čjitalnico dospěvši je bilo pa dozdanjega reda konec, poznate, kakor utegne marsikdo soditi po omenjevanji 9 nekakosnih okolnosti v Vaših dopisih; če me poznate morate tudi vedeti, da jez strasti ne poznam. Dopisnik vůkolí „Sokoli". V malo minutah bilo je taborišče ljud- „Novic" dobro vé, kaj delà; njegovo delovanje je pre-s;tva polno, tako sicer, da daleč okrog odra ni bilo dru- mišljeno, brezstrastno in pošteno, toraj ne potřebuje kajti odtod je vse brž proti taborišču teči začelo. Pri vhodu taborišča so se postavili na desno in levo dlošli videti, kakor glavo tikoma glave. Zdaj stopijo Vašega prizanašanja. Ako Vi nedolžnim njegovim besedám slabe namene p^odtikate, ste Vi strastni in izvrstnin ne Doaem raziagai, tudi ©tem, » uc vu. v^c p» imam, ra^cu tcô<», va« posebno hvalil, kajti predmeti nji- nekdaj priljubljenim mi „Novicam" včasih kaj poro- nepošteni, a ne on. Ce pa imam, razen tega da od ziega t udi govorniki na oder in taborovanje se prične Govorov prav izvrstnih ne bodem raziagai govornikov biovi so bili v našem * listu že omenjeni, m govorniki oam, kar utegne posebno tukajšnjim njihovim čitateljem že brez moje hvale slovijo! Tedaj v bistvenem obziru zanimivo biti, še kak drug namen, nočem ga tajiti. Moj jie bil vipavski tabor popoln vrstnik svojim mlajšim namen je: pripomoći, da naši ljudje s časom Vaše in ne še bratom. S trikratnim ,,živio"-klicem na Veličanstvo našega fjjresvitlega cesarja je bil tabor končan, in jako navdu- jih jim kažete Vi in obračate Vi. naše može in reči resnično, objektivno spoznajo, da bodo vse skoz Vaše očalnice gledali, kakor Toliko v osebno a ne Šeno ljudstvo je začelo taborišče zapuščati; ter se obrambo in v opravičenje mojih nagibov in namenov. zsabavnemu plesu v čitalnico, ali pa pod „grajski ko- Zdaj naj se lotim stvari same na/í oiofi fl r* 1a t7 v»S 1 1 îv% Ir/v^Xn I —u: Da Kî Îp7, rl axrn n nfl sstanj podajati. Tako se je vršil in končal vipavski tfcabor, neizgiáljiv spomin narodne zavesti Vipavcev. Da bi jez že davno ne poznal Vaše predrznosti ; dopisnik, moral bi se ta pot nad njo zgroziti, «.«j« nezaslišana predrznost je o kompromisu med „Sočo" in kajti Crnetom pa o dr. Tonkli-evem padu tako pisati, kakor Vi pišete. Da je „Soča" (ali, če hočete, nekteri „Sočini" možje) bila T—u do zadnjega hipa (zvesta?) prijateljica, vem; vem pa tudi, da in zakaj ga je pustila pasti. Pojasnoval ne bodem te moje trditve, dokler me ne prisilite delati škandal, in sicer zato ne, da ne ,,kalim ljudskega zaupanja do novih poslancev", in zato, ker vem, kaj se „spodobi" o tacih in enakih rečéh „pisariti". Dokazov imam jez v zadevi véliko-posestniških volitev zanesljivisih, nego so tišti, na ktere me Vi zavračate. Vaši dokazi so gole pretveze in prazni izgovori. Pač smešno je, da se dopisnik „iz ok. gor." umika za okop „delikatnosti" (češ, da je padec T-iev delikatna stvar, zato da noče o njem govoriti). On pa — delikatnost!! Poznamo vzroke delikatnosti, poznamo dobro! — Kar se tiče kandidature Marušičeve, vem za gotovo, da je on, kakor hitro je — in to še le zadnje dni — zvedel, kaj se namerjava, na dotič-nem mestu zoper kandidovanje določno protestoval. Pa čemu vse to razlagam dopisniku, kteri se vedoma spoznani resnici vstavlja? — Žal mi je slednjič, da so v „poslaném" iz Gorice tudi „Novice" po nedolžnem za-ušnico dobile. S „slavnima ničlama" v svojem dopisu sem jez le čudno nasprotje med padlim T. in 2 izvo-ljencema povdaril in izrazil s tem sodbo javnega mnenja. Da jasno resnico potrditi, pravi se „psovati" in „zani-čevati", nisem vedel. Kar sem toraj pisal, ne zadeva ni „kmetov" ni „Novic". — Vse druge Vaše „čenča-rije" (ne zamerite, g. dopisnik, to besedo sem izpeljal iz Vašega glagola „čenčati") so odgovora nevredne. In da se bo konec te moje odvrnitve vjemal z začetkom, naj rečem še to, da bom rabil svoje pero prav rad v podporo novih poslancev, brž ko bom videl, da so to zaslužili; ali vedite, da besede so meni prah in pleve, —jez gledam na djanja. Evo resnico, g. dopisnik „iz okolice goriške"! Iz Gorice 29. avg. — Malokedaj vidimo pri nas toliko slovenske gospode zbrane kakor danes zjutraj (ob 7 »/a uri) na Koštanje vici (rajském samostanu domo- rodnih oo. Frančiškanov). Pa kaj ne bi se bili sešli? saj smo šli slavit spomin nepozabljivega Lovreta Tomana! — Priprosti, pa okusno opravljeni mrtvaški oder, krog kterega se je jako dobro podajalo 6 mladih smrek, slečeni oltar, črno preoblečena pregraja pred njim — vse je opominjalo na resnobo opravila, ki se je vršilo. Kaj milo in ubrano je bilo petje — med darovanjem in konec absolucije pri odru slovensko. — Najživejše pa sta nam predstavljala slavnega rajncega domorodna sestričina njegova gospá Jeglič-eva z gosp. soprugom in na odru viseći venec s krasnimi trakovi v slovenskih barvah in zlatim napisom na njih: „V spomin dr. Lovreta Toman-a — umrlega 15. avgusta leta 1870. — goriški Slovenci". Venec se pošlje v poklon in znamenje sočutja gospej vdovi. — Prav hvaležni smo odboru, ki nam je ponudil priliko, Tomanov spomin s tako primerno svečanostjo obhajati. Iz Topolovca v Istri. A. L. (Smešnica.) Koliko jeze i skrbi je napravil Kubedski tabor isterskim Lahom, vidi se iz sledeče smešnice istinite: Ove dneve prodaval je Topolovški kmet v Kopru na Mudi svoja drva i k njemu dojde neki^Koperški Lahôn i jezno držeći se reče mu: „Digo Sčavo! jeri in Tabáro(!!) a Covedo?" A kmet mirnega srcá mu odgovori: „Lu-strissimo si! jero a Covedo, ma non in Tabáro (v pla-šču), jero in manighe di camiža, perche jera caldo. Peraltro si parla, chè un altro anno per San Zvane in Zunjo sarà il Tabaro a Capodistria e quella volta ven-jeremo tutti Ščavi a Capodistria in tabaro"!! Ki druge ima za norce, sam norec ostane. Iz Moščenic 23. avg. (Svakomu svoje.) Da se istina doznaja, zato podpisani sve, što je o gosp. Franju Z(upanu v 32. listu „Novic" v dopisu iz Lovrane v Istri o njegovem agitiranju za pl. Clesius-a v Opatiji pisano, razglasim za stvar izmišljeno, da pače govorio je g. Župan, da činovnik za to nije. Leopold Tomažič, jedini izbornik Moščeniški u sabor u Po- reČkem 14. julija u krčmi narodnjaka u : J . Opatiji. Iz Planine. —# Ljubljenec slovenskega naroda dr. Lovro Toman je umri! Vsa slovenska zemlja tuguje po njem. Slovenskega naroda dolžnost je našega velezasluženega Lovreta v večnem spominu obdr-žati ! Drznem se zato bralcem „Novic" predlog narediti, da mi vsi složno prerano umrlému naroden spo-minek stavimo. Kako, kdaj in s kakimi stroški, to naj odloči odbor, kteri bi svoj sedež v Ljubljani imel. Slovenci so na moj poziv pred 12 leti v „Laibacherici" našemu vrlemu rojaku dr. Knobleharju lep spominek postavili; mislimo, da nočemo o občelj ubij enem Lovretu zaostati. Zatoraj na noge in vsak naj po svoji moči donese v ta namen ! Leopold Martin Kraj nec. Senožece 18. avgusta. — Bivši rojstni dan presv. cara je pomina vreden za senožeški trg in celó zato, ker je s tem dnevom tudi začetek zidanja tukajšnje glavne šole zvezan; ravno medgrmenjem možnarjev se je namreč prvi kamen vzidal za novo šolo, ktero nam je naš za ljudstveni blagor skrbni okrajni glavar vkljub vsem oviram naših „malkontentov" vtrdil. Prvi šolski „fassion", v kratkih, razumljivih stavkih v do-mačem slovenskem jeziku pisan, je na Slovenskem gotovo ta, kterega je naš okrajni glavar gosp. Anton Globoćnik za našo glavno šolo leta 1868. lastnoročno spisal. Bodi mu za njegov trud naša in naših nasled-nikov najiskrenejša zahvala! Omeniti pa moramo s posebno hvaležnostjo tudi to, da nam je po prizadevi imenovanega gospoda in pa župana našega preblaga gospá udova Marija Kalis tro va iz Trsta kvas za zidanje naše glavne šole postavila; Bog plati preblagej gospé njeno blagodarnost z zdravim in dolgim življenjem. Nemila smrt, ktera je našega iskrenega narodnega boritelja dr. Lovro Tomana nenadoma pokosila, je tukaj vsacega poštenega rojaka bridko ranila, osobito tudi zato, ker je bil vrli rajnki Lovro pri pridobitvi naših po krivici odvzetih starodavnih c. k. obrtnij naša najizdatnejša podpora. Iz Loža 25. avg. (OČitno vprašanje.) 24. dan vé- likega srpana je bil odločen za izpraševanje šolskib otrok po dokončanem šolskem letu; od gospoda učitelja v Starem trgu je bilo veliko oseb pismeno povabljenih k preskušnji; al občinski predstojnik mesta Loškega ni bil povabljen, — zakaj ne? Mesto Lož plačuje stroške za svoje otroke gotovo in pošteno, in ako je potreba, tudi naprej, iz mestne blagajnice. Zato vprašamo gosp. Papo, kako da se tako spozabi, da ne pozná onih, na kterih vrata v potrebi večkrat potrka? Naj na očitno vprašanje očitno odgovori! Iz Poloma na Kočevskem 24. avgusta. J. Z. (Letina.) Ker že več časa nenavadno preveč dežuje, nam utegne moča dobro letino zeló pokvariti. Bati se je, da ne bi krompir gnjil; to pa bi za nas Kočevarje bila huda šiba. Tudi turšici predeževno vreme ni kaj po godu, kakor za sočivje ne. Klaje se bo letos še precej nabralo, a dež nam vedno nagaja, da ne moremo sená vspešno sušiti. Tu začnemo s košnjo o krešu ter kosimo do sv. Lukeža skoz in skoz. „Da bi te pes!" — bode vskliknil morda kak Gorenec, ko bo bral te vrstice, „koliko pa potem nakosite vi Kočevarji?" Al tu pri nas, ljubi Gorenec, nimamo tacih senožet, kakor jih imaš ti. Pri vas en mož v eni uri več nakosi kakor pri nas cei dan! — Pred nekoliko časom prikazala ■ se je pri nas. in menda tudi v sosedni fari „Starem logu (t okrog ktere so se sukali razgovori poslancev je Pre »e je pri nas, tu "icuua mui v ouocum irtu jjUirticm 1V5U , »»ci« »v puBlžtUUCV , jo jl i c- pri goveđih bolezen na parkljih in gobcu. Poginilo ni délska železnica; gledé na-njo so želeli mnogi poslanci nobeno. Nadi amo se, da se nam živinica kmalu zopet voditelja kupé. ministerstva Depretis-a, ali vse se je ozdravi. — Sadja, hvala Bogú! bomo letos precej na- nazadnje razbilo na principu narodnosti in enakoprav ozuravi. - UftUJ«j uvai« iřv^u. UUUiy XCbUO U«- .uctaouuj V> ut« ^/iiuvi^u utuuuuuou lil CllttttUUl«*- tresli; vendar ne toliko kakor smo ga spomladi priča- nosti med domačima našima narodoma. Kar se tiče kovali, kajti dokaj je nezrelega odpadlo. Zvedite, drage Predélske železnice moram povedati, da grof Strassoldo Novice"," da imajo posebno lepe* sadne vrte Vrbov- je ne bo podpiral, on je za Pontabeljsko črto, kakor UV1UC , ua 1 ULICUJ KJ J/UDCUUU icpc oauuc Vite » l w v » J U« j/uu^umi , vu JV UM uuu čanje, podružniška vas Polomske lokalije. Vrbovski tudi vsi nemestni laski poslanci. deželni odbor sadni vrti široko po Kočevskem slovijo, in Vrbovčanje so izoljeni : dr. Deperis (star) Gorj up (star) si mnogo novcev vlovijo za prodano suho sadje! Sploh dr. Lavrič (nov) in dr. Pajer (star). Mikavna de- je videti, da Kočevar ne zanemarja sadunosnikov. Drugikrat kaj druzega. Iz Ljubljane. Danes torek) je bil končan de- dni. bata se je bila vnela že začetek seje, ko se je obrav- plače odbornikov. naval deželni zalog, zastran znižanja želni zbor kranjski. Ćeravno je trajal komaj bile so vendar sklenjene nektere prav važne stvari za deželo Sprožil je ta predlog M. Dolijak, podpírala sta ga dr. Maurovich in dr. Lavrič, spodbjjal ga je poro-čevalec finanenega odseka Gorju p. Za našo znizanje je a važna stvar v današnji adresi do glasovalo 6 poslancev (5 na slovenski, 1 na laški strani). presvitlega cesarja tudi za državo. Da nismo zaostali z imenovanjem tega, naznanili smo le na kratko obrav-nave njegove, pridržali si pa vprihodnje marsikaj ob-sirnejše povedati. Važni časi se bližajo Avstriji, zato je treba porazumljenja, sprave z vsemi narodi, sicer je njen propad gotov. (Vsi slovansJci zastopniki zbora dalmatinskega) so dr. Jan. Bleiweisu po telegrafu naznanili živo obža-lovanje o smrti dr. Tomanovi ter željo izrekli, naj se zahvala izreče vsem društvom, ki so sprevod slav-nega mrliča tako častno spremljali. ■ (Za povzdigo živinoreje) na Stajarskem nakupljenih 17 plemenskih bikov miricodolskega rodů Gosp. deželni glavar se je sam plače odpovedal (2000 gold.). Po nasvetu finančnega odseka mu je zbor za- hvalo izrekel, kteri je pritrdilo tudi občinstvo. Tudi v debati za znižanje odborniških plač so poslušalci pritr jevali govornikom za znižanje novih govornikih v tej seji prihodnjič še nekaj. Za danes imam še ome- niti da predno se je prestopilo na dnevni red sta čitala dr. Žigon in Dolijak vsak svojo interpelacija (po slov.); prvi zarad popravljenja ceste pri Dugi njivi, drugi zastran mitnice pri Gorici, imenito na koroški cesti. Drugi pot znabiti še kaj pobirkov. Pri gospodarje, kterim so bili dolo- se je že razdelilo med čeni: zdaj pričakujemo leše iz Koroškega belanskih. hodnja in zadnja seja bo v torek dopoldne. Zbor kranjski. ? Brencelj" v koledarjevi obleki) ? željno priča- kovani je ta teden izfrčal na dan. Le hitro po njem! kdor ga ne vjame brž, ga bode pozneje zastonj lovil. (Število slovenskih profesor jev in siiplentov), ki . seji izročuje dr. Zarnik prošnjo dramatič-nega društva za podporo, ktera se izroči peticij-skemu odseku. Potem stavi nujni predlog: naj deželni zbor sklene peticijo do Njegovega Veličanstva cesarja, naj....... „Novice" imenovale v poslednjem listu, se po so jih prejetih dostavkih tako množi, da menda pridemo blizo do 150. Naznanili jih bodemo kmalu, ko nam dojde morebiti še več druzih. blagovolilo pomilostiti obsojene zarad Janško Velške dogodbe. Ko dokaže nujnost tega predloga s tem, da so obsojeni že v záporu in da bode zborovanje celó kratko, utemeliuie svoj predlog posebno s tem, da da so pa Deželni zbori. Zbor goriski. III. seji 24. t. m. ni bilo nič zanimivega omenja druge enake dogodbe in dokazuje, bili drugod sodniki take dogodbe sodili vse drugače in to tako, da so bili obtoženci obsojeni f dní. po 14 Deželni glavar misli, da deželni zbor nima pra- vice takih prošinj sklepati in se ko Svetec dokaže > Ob- da prositi ima pravico tudi vsaka oseba in vsako pripoznano društvo, se predlog dr. Zarnika po večini ravnavali so se prevdarki raznih razlogov ; popred pa glasov (nemška stranka ni bila za to) sprejme in peti je bral dr. Lavrič interpelacijo zastran vpeljanja slo- cijskemu odseku oddá. porodnišnici in naj- venskega jezika v uradnije in šole. (To je ponovljenje denišnici ljubljanski je poročal dr. Bleiweis za deželo lanske Tonkli-jeve interpelacije). V uradih se ima v 1. sila važni predlog, naj se 1. julija 1871. odstrani naj- letu vse po slovenski uradovati in dotlej morajo znati denišnica (biša, v ktero se na deželne stroške jemljejo ne- vsi uradniki slovenski; v šolah pa se ima koj začeti zakonski otroci) in kteri samo za prihodnje leto bodo slovensko podučevanje v vseh razredih in predmetih. šestdesettavžent goldinarjev stroškov prizadjali, je Po tem takem smemo se nadjati, da bode na pr. na bil sprejet z veliko večino. — C. k. deželni predsednik gimnaziji po 7 letih nemškega podučevanja drugo leto Conrad odgovori na interpelacijo Svetčevo in družnikov preskušnja zrelosti že slovenska. Na zadnje sta se vo- njegovih zarad potrjenja postave o razdelitvi paš- lila 2 odseka, za peticije in za deželno zdravstveno nikov, da se zarad enoličnosti čaka na določbe o komisijo. seji 26. avgusta je bilo vse bolj živo ko v enakih postavah v druzih deželah. — Sprejel se je dalje predlog deželnega odbora, da se prostori nekdanje vo- f jc» OVJ« mv/i (« v^uovmi Wl*v t vvij cj* r YJ ttv v wav o uv«v/auv^mi vv^a mi j umi ov/ jji wotuil jll u rv uu uj v V \J poprejšnji; še živejše pa je bilojieki poprej v klubih jaške strážnice tikoma šol in malo dvorišče v de in zaupljivih zborih poslancev. Slo je za volitev po- želnem šolskem poslopji začasno prepustijo za gimna-slancev v državni zbor. Ker je bilo prevec kandidatov, stične vaje učencem ljubljanske c. kr. učiteljske pri A4 VV f ¥ Vti CJI4I T JLL JL 4Jk \J JL • JLA w A, J V fc/AAV V » v v «Wk VV V J WVA Vii v w « med kterimi je menda sosebno g. Depretis hrepenel po pravnice m ž njo združene ljudske šole — se vé da se poslanstvu; ker so si bili materialni in narodni interesi vsakoršne naredbe le naredé na državne stroške in se navskriž in ker so se v vsako, že zarad skupin ) iz mora telovadnica umakniti > ako deželni zastop te kterih se morata poslanca voliti, težavno kombinacijo prostore potřeboval za druge namene. — Zbor voli za vtikale še osebnosti, bile so homatije do zadnje ure namestnika v komisijo za uravnovanje davkov Jožefa pred sejo velike. Po vseh mogočih in nemogočih se- Z e vnik a, grajšćaka na Bokalcah in Jan. Urban- stavah, kterih vsaka jo svoje oštre nasprotovalce imela, čiča, grajščaka na Turnu pri Kranji. — Pri volitvi je konečni izid ta,^da sta izvoljena Leopold grof oskrbnika deželne posilne delalnice se je poslanec Strassoldo in A. Crne. — Ena poglavitniših zadev, Kromer zopet pokazal da je v se vedno stara togota 9 2S3 pridobí si zato tudi svoj navadni zaslužek — smeh. Prav čudno graja deželni odbor, da ni priklenil gosp. Skodlarja z večim plačilom v Ljubljani in trdi o njem, da če njega ne bode, bode pa posilne delalnice konec. Deželni glavar Wurzbach pobija ta ugovor s tem, da pravi, da Skodlar je vse hvale vreden oskrbnik, a da zavoljo nobenega člověka se ni se svet podrl; to pa Kromerja tako razkaci, da pricne s svinčnekom na mizo tleci. O tem govoré še Svetec in dr. Suppan. Po-rocevalec dr. Costa je ovrgel Kromerjeve napade in sprejme se odborov predlog, vsled kterega se volijo trije, izmed kterih si vlada oskrbnika izbere. Večino glasov so dobili: Kunibert Drenik, Franjo Ka-stelicin KarolTekavčič. — Sprejme se potem odborov predlog zarad prihodnje uredbe muzeja z malim pristavkom Dežmanovim. Pri 5. in 6. točki, da se muzealnemu varhu povikša plača na 600 gold., se sprejme dr. Zarnikov predlog, naj se z ozirom na vso prinaredbo prestopi na dnevni red. Ko je zbor potrdil nasvet deželnega odbora, naj se na prošnjo faranov v Véliki dolini od leta 1871. začenši na 6 let ima pobirati 51 Va % přiklade na vse neposrednje davke faranov v Véliki dolini na Dolenskem za zidanje nove farně cerkve, in so se mnogi proračuni izročili finančnemu odseku, se voli novi deželni odbor, in sicer volijo veliki posestniki: Karol Dežmana in za namestnika France Rudeža; zastopniki mest, trgov in kupčijsko-obrtnijske zbornice: Luka Svetca in za namestnika dr. Razlaga, zastopniki kmečkih občin: dr. Janeza Bleiweisa in za namestnika Jan. Murnika, cela zbornica pa voli dr. Cos to in za namestnika dr. Poklukar j a. V 4. seji se je sprejel predlog deželnega odbora, naj se potrdi volitev bar. Conrada za poslanca idrij-skega mesta. Pintar, Razlag in Svetec se volijo, da pregledajo slovensko prestavo postave za-stran porabe napeljevanja in grajenja voda, in postavo, po kteri se snuj ej o osebe, ktere imajo razsoditi, ali se z menitvo zemljišč gospodarstvo zboljša, in poročajo, ali je prava in dobra ali ne. — Dr. Jan. Bleiweis poroča o proračunih bolnišničnega, porodnišnega, naj-denišnega in norišnega zaklada za leto 1871., kteremu sporočilu zbor pritrdi. Pri debati o proračuni gledi-ščinega zaklada za leto 1871. se vname neka živah-nost na nasprotni strani, ker se napenjajo dramatičnemu društvu odvzeti podporo 1600 gold, iz glediščinega zaklada. Dr. Kaltenegger predlaga, naj se sporocilo o tem nazaj dá finančnemu odseku s tem, naj ob enem reši peticijo dramatičnega društva. Dr. Costa govori pa za to, naj se prošnja izročí deželnemu odboru, kteri naj jo reši. Kromer prosi razjasnila o tem, kaj se je naredilo s 600 gold., kteri so se vláni dramatičnemu društvu dovolili. Poročevalec Dežman pravi, da tega ne vé, al da se bo to razvidelo pri računu. Kromer se jako vjezi, ter pravi, da je mislil, da vendar kdo to vé. Deželni glavar odgovori, da je to „schlimm", ako kdo kaj tacega tirja, — na kar Kromer zarentači, da je še „schlimmer", če tega odbor ne vé. Dr. Costa jim po pravici očituje, da dobro vedó, zakaj seje denar porabil. Dežman je sam obiskaval predstave dramatičnega društva in jih tudi v svojem listu hvalil in to tudi vé, da šola in učitelji se dobé le za denar. Kromer še vedno noče vedeti, zakaj se je dalo onih 600 gold, in pravi, da bi se s tem napravil le slovenski dispozicijski zaklad, za kterega pa on ni. Dežman pod-pira predlog dr. Kalteneggerjev. On vé, da se je dalo dramatičnemu društvu 500 gold., trdi pa, da ne ve, zakaj so se porabili in pravi, da bi se bilo spodobilo, da bi bil deželni odbor povabljen, naj se prepriča o delovanji. On bi rad glasoval za 600 gold., ali za 1600 ne more glasovati. Zbor sprejme na to predlog finančnega odseka in pa dr. Costov. Ko pride na vrsto predlog: naj zbor dovoli za nemško gledišče 600 gld., se vzdigne dr. Jan. Bleiweis in pravi, da se mu čudno zdi, da Kromer in njegovi družniki pri stroških za nemško gledišče besedice niso črhnili, ter se čudi, da je dr. Klun, kteri je vže 1848. leta eden najboljih ko-medijantov bil in^ s tem dokazal potrebo narodnega gle-dišca, danes proti tej podpori glasoval. Na besedo „ko* medijant" skoči dr. Klun na noge, nemška stranka mrmra, deželni glavar opominja dr. Bleiweisa, naj opusti osebnosti, in dr. Klun pravi, da leto 1848. in pâ zdaj je vse kaj druzega. (To pa več o dr. Klunu ves svet vé, ni bilo treba še tega pritrjevati). V 5. seji 27. avgusta se bere interpelacija o urav-navanji gruntnih bukev, ktero deželni predsednik obljubi v prihodnji seji odgovoriti. O proračunu za leto 1871. in rač. sklepu za leto 1869. deželno-kulturnega zaklada poroča dr. Bleiweis in o računskem sklepu zemljiščine odveze za 1. 1869. dr. Costa s tem, naj se izročí to finančnemu odseku v pretres in poročanje. Ta predloga sprejme tudi zbor. O predlogu deželnega odbora zastran rabe jezika v vseh c. kr. uradnijah na Kranjskem poroča dr. Razlag. Temu nasprotuje na-sprotna stranka s tem, da po Kalteneggerju pové, da se njih stališče od lani ni spremenilo in da toraj ne more za to glasovati. Ko dr. Costa predlaga, naj se ta postava en bloc prevzame in še dr. Razlag zagovarja odborov predlog, zbor sprejme dr. Costov predlog , zoper kterega je glasoval deželni predsednik baron Conrad - Eibesfeldski. — O predlogu deželnega odbora zastran učnega jezika v šolah in zastran pravo-znanstvene akademije ali vseučilišča je poročal dr. J. Bleiweis. Dr. Kaltenegger ponavlja to prej in dr. Costa predlaga, naj se tudi tej postavi en bloc pritrdi. Ko še dr. Bleiweis omeni, da je o tem v 3 zborih vže toliko povedal, da je težko še kaj novega dokazovati, se sprejme predlog dr. Coste, zoper kterega je tudi glasoval idrijskega mesta poslanec baron Conrad-Eibesfeldski. O predlogu deželnega odbora naj se potrdijo: a) postava zarad premembe §§. 12. 13. 15. 16. 32. in 37. deželnega volilnega reda; b) postava zarad premembe §§. 3. 5. 7. 8. in 9. deželnega volilnega reda, in c) postava zarad premembe §§. 10. in 11. deželnega volilnega reda — poroča dr. Costa. Pri prvi stavi dr. J. Bleiweis, pri drugi in 3. Svetec predlog, naj se potrdi en bloc. Pri prvi in 2. pravi dr. Kaltenegger, da je njegove stranke stališče staro in da toraj ne bodo glasovali za postavi, pri 3. pové to baron Apfaltrern. Zbor sprejme te postave en bloc, zoper ktere je glasoval vselej tudi idrijskega mesta poslanec baron Conrad-Ei-besfeldski. Konečno se pritrdi poročilu finančnega odseka o proračunu posilne delalnice za leto 1871. Pri tej priliki se tudi reši prošnja paznikov v delalnici s tem, da se jim plača ne more povekšati, posebno tudi zato ne, ker so se zdaj napravile tudi drugod delalnice in zatega del ni pričakovati, da bi v delalnico za naprej jih toliko prišlo, ko do zdaj. Deželnemu računo-vodji se dovoli 200 gold, remuneracije, ker se je njegovemu neutrudljivemu delovanji zahvaliti, da se je deželi pridobilo 19.000 gold. V 6. seji 29. avgusta odgovori deželni predsednik na interpelacijo dr. Poklukarjevo in družnikov, da se bode letos z odpisovanjem davka ravno tako ravnalo, ko prejšnja leta; in da bode vlada morebiti v prihod-njem zasedanji zboru predložila revizijo gruntnih bukev. Ô proračunu kranjskega deželnega zaklada z ozirom na njegove podzaklade za leto 1871. poroča dr. Razlag. Pri točki: „donesek k štipendijam za šolo sadjereje in vinoreje v Vipavi, ako bi se napravila, 600 gold.", po* 281 prime g. dr. Bleiweis besedo in podpira to primerno tako-le: Gosp. grof Lanthieri je naredil v občnem zboru družbe kmetijske velikodušno ponudbo, da hoče prepustiti za 30 let svoje posestvo Slap in če bode premajhno, še tudi druge potrebne zemlje, da se napravi vinorejna šola. Na to je vipavska občina prosila vlado podpore in je tudi sama podporo obljubila. Ministerstvo kmetijstva je na to prošnjo odgovorilo, da hoče program iz-vedeti, prej ko kaj dovoli. Vlada je zatega del sklicala komisijo, v kteri je bil zastopan deželni odbor z dvema odbornikoma, kmetijska družba in občina Vipavska pa tudi vsaka z dvema, nazoč je bil tudi grof Lanthieri. Program se je dodělal in vlada bi dala za ustanovitev 3000 gold., dalje pa 5 let vsako leto 2000 gld. Treba je te šole in zatoraj je tudi prav, da dežela jej na noge pomore. Najbolje se bo to napravilo, ako se do-volijo Stipendije. Finančni odsek je tudi najdel, da se bo 1500 gold, v to obrnilo brez nove težnje. Deželni zaklad je namreč dozdaj plačeval 600 gold, za zidanje kovaško-zdravniške šole, ker se je pa ta dolg poplačal, se lahko ta znesek zdaj za vinorejsko šolo obrne. Ob enem se pa v to tudi obrne lahko prisežek kulturnega zaklada od 962 gold. 46 kr. Stavi naslednje predlog: slavni deželni zbor naj pooblasti odbor deželni, da sme, kedar bo vipavska šola gotova, donašati 1500 gld. Podpira še ta predlog g. dekan Grabrijan posebno s tem, da je ta šola potrebna, da presodki zginejo, kteri so proti vipavskemu vinu in da se po tej vinoreja ne le v Vipavi, ampak tudi na Dolenskem in Primorskem po-vzdigne. Ko še poročevalec dr. Razlag predlog podpira, ga zbor tudi sprejme. — Pri točki „dobrodelne naprave" spominja Kromer na oštro pregledovanje računov. Pri točki „stroški za poduk in omiko" omenja dr. Poklukar prošnje slikarja Ivana Franke-ta in stavi predlog, naj se mu dovoli tudi letos 200 gold, podpore. Sprejme se predlog dr. Kalteneggerjev, naj se gré na dnevni red čez pismo c. k. vlade, zadevajoče postavo zastran po-rabe napeljevanja in grajenja voda, in postavo, po kteri se imenujejo osebe, ktere imajo razsoditi, ali se z me-nitvijo zemljišč gospodarstvo zboljša. Pintar poroča, da 3te te dve postavi od vlade tako slabo přestavljeni v slovenski jezik, da ju ni mogoče popraviti v tako kratkem času in naj ju toraj vlada še pregleda in zopet predloži. Debate se udeležé o tej zadevi Dežman, Kal-tenegger in Razlag. Zadnji podira misli prvih dveh in na to predlogu odseka v to izvoljenega tudi zbor pritrdi. Zbor pritrdi sporočilu finančnega odseka o proračunu zemljiške odveze za leto 1871., in o proračunu za leto 1871. in rač. sklepu za leto 1869. deželno-kul- turnega zaklada. Sprejme tudi zbor predlog deželnega odbora, naj se dovoljuje občini Trati za 1. 1870. pobirati 33% priklado na vse neposrednje davke, in predlog, naj se odločijo nektere zemljiške parcele v občini Staridvor iz Loškega okraja in vtelovijo davkovski občini Jama okraja Kranjskega. Poročilo kranjskega deželnega odbora v svojem delovanji od 23. oktobra 1869. do 20. avgusta 1870. se je po predlogu dr. Kalteneg- gerjevem izročilo zarad kratkega zasedanja deželnemu odboru s tem nazaj, da ga v prihodnjem zasedanji predloži zboru. Sprejme se peticija na Njihovo Veličanstvo našega presvitlega cesarja zarad pomilostenja vseh zavolj Janško-Velških dogodeb obsojenih. Prošnji gg. Čik in Dolhof se niste mogli vslišati. V 7. seji 30. avgusta se je bralo naznanilo, da Jože Zevnik prevzame volitev v deželno komisijo za reguliranje gruntnega davka. Izroči se prošnja občine Srednje vasi v Bohinji zarad ceste iz Bitnega v Jereko deželnemu odboru v rešitev ; odgovori vlada interpelacijo zarad Grosupelske ceste, da se bo še letos dodělala in dotičnemu cestnemu odboru izročila. Na to bere Svetec: „adreso na Njih ces. kr. apotolsko Veličanstvo", ktera se glasi tako-le : Z najponižnejšim spoštovanjem se bliža najzvestejše udani zastop vojvodstva kranjskega Najvišemu prestolu Vašega ces. in kr. apost. Veličanstva, da izreče najspošt-ljivejšo zahvalo za najvišje sporočilo, s kterim se je Vaše ces. in kr. ap. Veličanstvo blagovolilo obrniti do najzvesteje udanega deželnega zbora. Vpričo pomenitih dogodeb, kterih pozorišče je Evropa, šteje si najzvesteje udani deželni zastop za svojo sveto dolžnost, poslušati klic Vašega ces. in kralj, apost. Veličanstva, da bi sodeloval pri oskrbovanji tistih naj-višjih zadev, kterih skupnost je sloveča zgodovina posvetila, in od kterih enotnega obravnovanja je države moč in veljava odvisna. Z največjo zadovoljnostjo se je povsod sprejel sklep Vašega Veličanstva vlade, držati se najnatančneje neutralitete, dokler lastne koristi niso v nevarnosti, tem-več, ker je zavolj tega, da še notranjska vprašanja niso rešena, in da manjka vsestransko pripoznane podloge in oblike javnega prava, državi zunanjega mirú silno potreba. Že v svoji preponižni adresi od 28. februarja 1867 je najzvesteje udani deželni zbor izrekel svoje prepri-čanje, da samo prostovoljna pogodba z vsemi kraljevi-nami in deželami cesarstva daje stanovitno in trdno po-roštvo državne edinosti in moči, in njenega resnično ustavnega razvitka. Dogodbe, ki so od tistih mal nastopile, dokazujejo, kako utrjeno in resnično je ono prepričan je bilo. Poskušnje z ústavo, ktera nima pravoveljavne podloge, ktere večina narodov ni pripoznala, in jim je proti volji vsiljena bila, osnovati novo, brezimeno, tako imenovano cislajtansko državo, so edinost skupne države oškodovale, pogoje njenega bitja bolj in bolj izpodko-pavale, svojepravnost kraljevin, dežel in narodov umanj-ševale, in se je razen tega po skušnjah izkazalo, da se one s svobodoljubnimi napravami ne nakladajo, in da se z vršiti ne dajo. Zatorej je neobhodno potreba, po eni strani, utrditi tište naprave, ki jih zahteva državna edinost; po drugi strani avtonomijo kraljevin in dežel razširiti. Ohraniti in utrditi delegacije, in va-nje neposredno iz deželnih zborov kraljevin in dežel voliti, to so sredstva, da se doseže prvi namen. Pogodba med vladarjem in deželnimi zbori, ko prav-nimi zastopniki kraljevin in dežel o tem, kako naj bi se prenaredilo javno pravo po tis tem načinu, kakor se je sklepovala pragmatiška sankcija cesarja Karla VI. od 6. decembra 1724 ter po najvišji diplomi Vašega Veličanstva od 20. oktobra i860 in po obljubi, storjeni v najvišem patentu od 20. septembra 1865 — ona prinese tišti notranji mir, ki je državi bitni pogoj moči na zunaj, in ki zadovoli vse njene narode. Vašega ces. in kr. apost. Veličanstva vladi bode pri tem tudi mogoče, sredstva in pota najti, da bi zado-stila slovenskega naroda več ko pred 25 leti izrečeni, in potem vedno glasneje in glasneje ponavljani živi želji po združenji vseh pokrajin, koder prebiva, v eno administrativno, in kolikor mogoče državnopravno celoto. Združen bo slovenski narod ne samo svoje pravice in koristi lahko varoval, ampak se tudi za skupne državne namene s tisto trdnostjo potezal, ki mu jo bo združena moč dajala. Slovenci bodo živ, samosvesten trden jez proti Vašega ces. in kr. ap. Veličanstva in cesarstva sovraž-nikom, naj si pridejo od severa ali juga. Ko je s tem najzvesteje udani deželni zbor kranjski povedal svojo misel in svoje prepričanje o državo-pravnih razmerah sploh, naj mu Vaše ces. in kr. apost. / % 285 - blagovoli najmilostljiveje dovoliti, da razodene zdaj nekaj pritožeb in željá, ki zadevajo samo kranjsko deželo in nje prebivalce. V tem obziru ni mogoče skrivati, da je katoliško čut mnogostransko žaleči duh, ki je zadnja leta vla-dal v postavodajalstvu in v zveršilu, prebivalstvo te dežele vznemirjal, in z veliko skrbjo za prihodnost napolnoval. Najzvesteje udani deželni zbor si nadalje ne more kaj, da ne bi pred najvišjim prestolom izustil svoje tožbe in žalosti, da se narodna ravnopravnost, toliko-krat slo vesno obljubljena in celó po državnih osnovnih postavah zagotovljena, gledé na slovenski narod se zmirom ni uresničila. Ne v javnih uradih, ne v šolah se ne zadostuje pravičnim zahtevam slovenskega ljudstva in Vašega ces. in kr. ap. Veličanstva vlada ni ne postav, ki jih je sklenil najzvesteje udani deželni zbor za uresničenje narodne ravnopravnosti, priporočila za najvišjo potrditev ne iz svoje inicijative, da bi se do-segel isti namen, zadostno poskrbela. Ravno tako je brez vspeha ostalo najzvestejega udanega deželnega zbora mnogoletno prizadevanje, da bi se sedanji oktrojirani, djanskim okoliŠčinam neprimerni, v mnozih rečeh nejasni deželni volilni red premenil, ter pravičneje in svoboljubneje prenaredil. To ustavljanje dosedanjih vlad Vašega ces. in kn apost. Veličanstva, da niso hotele teh prenaredeb najzvesteje udanega deželnega zbora za najvišjo potrditev priporočiti, pa deželo našo tem bolj vznemirja, ker je obstoječi volilni red, ki z nejasnostjo mnozih svojih določil samovolj-nosti vrata odpira, in s krivo razdelitvijo volilne pravice nekim volilnim skupinám prednosti daje, vedna nevarnost, da se deželni zastop napak sestavi, in ker so se ga prejšne vlade, kakor skušnja uči, res za ta namen posluževale, da bi umetni volitveni vspeh dosegle. Najzvesteje udani deželni zbor lahko s trdno za-vestjo izreče, da je zahteva, naj se uresniči narodna ravnopravnost in popravi deželni volilni red, med naj-silnejšimi, ki jih ima dežela, in da zlasti zato, ker se ona spolnila ni, je nezaupanje do vlade bolj in bolj rastlo, in mir v deželi se umikal. Vaše ces. in kr. apost. Veličanstvo je blagovolilo najzvesteje udani deželni zbor najmilostljiveje poklicati, naj brez odloga voli v državni zbor. Najzvesteje udani deželni zbor bi po svojem prepričanji in po britkih skušnjah zastran državnega zbora, ki so prisilile naše poslance, da so iz njega izstopili, in Vaše ces. in kr. apost. Veličanstvo, da ga je razpustilo, moral volitev, ker se okoliščine med tem niso premenile, odreči. Ali najzvesteje udani deželni zbor razloge, ki so Vaše ces. in kralj, apost. Veličanstvo z ozirom na preteče vnanje nevarnosti nagnile, zbrati državne zastop-nike okoli sebe, popolnoma pripoznava in navdan tistega domoljubja, ki ga je dežela naša v nevarnih časih vselej izkazovala, rad pripomore po svoji moči, da bo Avstrija za vse primerljeje pripravljena in oborožena. Za ta namen pošilja najzvesteje udani deželni zbor svoje poslance v državni zbor, po Vašem ces. in kr. Veličanstvu na 5. dan septembra t. 1. sklicani, ali samo za to, da volijo v delegacije in da se vdeležijo posve-tovanja, ki ga zahtevajo vsled vojnih dogodeb denarne zadeve, in z izrečnim zavarovanjem, da to poslanje ne sme prejudic biti za prihodnje primerljeje. Naj se potem Vašega ces. in kr. Veličanstva vladi skoraj posreći, da po poti pogodbe, ki je edino prava podloga za stanovitne naprave, naredi živo zaželjeni notranji mir, in da tako v državi, vsled tega utrjeni in močni, pripravi za vse njene narode enako prijetno Btanovališče svobodě in blagostanja. Bog ohrani, Bog varuj, Bog blagoslovi Vase ces. in kr. apost. Veličanstvo! Debate o tej najvažneji točki tega zasedanja so se vdeležili dr. Kaltenegger, dr. Zarnik, dr. Costa, dr. J. Bleiweis, Dežman in Svetec, potem ko je deželni predsednik tudi vladino stališče razjasnil. Večina zborova je sprejela predloge odbora, naj se sklene: 1) adresa se potrjuje, 2) deželnemu pogla-varju se nalaga, da adreso p o primerni poti predloži Njih ces. in kralj, apost. Veličanstvu; 3) naj se v smislu adrese volijo poslanci v državni zbor. (O tej najvažneji debati prihodnjič na tanko.) Dr. Kaltenegger izreče, da on in njegovi družniki ne bodo volitve se vdeležili, in ker vidi, da vse nič ne pomaga, trdi, da je treba za sprejem omenjene 3. točke, da 2 tretjini nazočih poslancev za-njo glasujete. Al vse nasprotne zeló puhle, rekli bi, zvijačne razloge za to pobijeta dr. Costa in Svetec, in na to se je začela volitev, ktere se je vdeležil tudi deželni predsednik. Izvoljeni so: iz poslancev velikega posestva grof Mar g h eri; iz poslancev mest, trgov in kupčijsko-obrtnijske zbornice Jan. Ho rak in Jan. Mur nik in iz poslancev kmeč-kih obcin: grof Barbo, dr. Costa in Luka Svetec. Po končani volitvi je sklenil deželni poglavar zbor s trikratnim živio-klicem Njih Veličanstvu, v kteri je zbor navdušeno vskliknil. Deželni zbor štajarski je letos v tem drugačen, da šteje 6 Slovencev in še 11 druzih poslancev, ki ž njimi stojé na federalističnem stališču. Jako čudno je bilo v prvi seji to, da vlada zboru ni predložila cesarjevega važnega sporočila v slo ven s k e m jeziku ; po Jakem ona čisto prezira slovenski narod, kteri biva na Stajarskem. Cesarski namestnik baron Kiibek kaže s tem, da ne pozna dežele in da mu ni mar ministerstva podučiti v tem, da ne hodi poti sprave, ako žali národno pravo vseskozi zvestih štajarskih Slovencev. Kazal je pa ces. namestnik tudi s tem svoje popolno neznanje dežele, da je pokadil novega deželnega glavarja pl. Morica Kaiserfelda tako, kakor da bi cela štajarska dežela bila presrečna, da ima njega za deželnega glavarja! Da mu Slovenci na Stajarskem ne morejo dobri biti , vé vendar vsak, kdor se količkaj spominja, da je Kaiserfeld v svojem govoru 10. dec. 1866. leta kar naravnost rekel, da ,,v tej Avstriji gre nam Nemcem f>rva rola, in da Nemcem na razpadu Avstrije ni nic ežeče, ako bi zvonca ne nosili v Avstriji" — in tacega možá v zvezde kuje cesarski namestnik! Volitve so bile letos vse potrjene. — Že v drugi seji je stavil M. Herman predlog: „deželni zbor naj v očigled notranjim zmešnjavam in zunanjim nevarnostim izreče svoje želje in mnenje v najponižnejši adresi do Nj. Veličanstva". Al ta predlog ni našel milosti pri nemški većini —• odbacnila ga je! — Poslanca Kosar in Maassen sta stavila predloge, za ktere se volita odbora, a noben Slovenec ni bil voljen v nikakoršen odbor. — Dr. Voš-njak in tovarši stavijo do vlade vprašanje zarad vpe-ljave slovenskega jezika v srednjih šolah, ki se je glasilo tako-le: Ali hoče si. vlada: 1. pri vseh sodnijskih in političnih uradih slovenske Stirske vpeljati slovenščino kot uradni jezik? 2. v Mariboru ustanoviti samostalno nižo gimnazijo s slovenskim učnim jezikom, na gimnaziji v Celji vpeljati slovenski jezik kot učni jezik in skrbeti, da postane tudi na realni gimnaziji v Ptuji slovenski jezik učni jezik? 3. učni črtež mariborske učiteljske pripravnišnice tako spremeniti, da postane slovenščina učni jezik in da se bodo pripravniki izurjali in vadili v slovenski šoli? 286 V slovenskim Ljubljani ustano učnim jezikom? ustanoviti pravniško akademijo s državni zbor, al samo v ta, da volijo v delegacijo in se bolj Cesarski namestnik je obljubil odgo udeležijo državnega proračuna gledé na mevarni voj Edino skini stan. m stopi štajarskem deželnem zastopu je i pi v deželni odbor za odbornika to. da M. H > domaćih in ptujih dežel. Iz francosko -pruskega bojiŠČa. Franeoski armadi se čedalje huje godi; zmirom je nesrečna v bitkah tako, da pruska armada se pomikuje vsak dan bolj do Pariza, in da bode oblegla glavno francosko noiesto. Nihče ne bil verjej, da je kaj tacega mogoče! lm vendar je m. Novicar Iz Dunaja. Državni zbor je sklican na 5. dan t. res tako. Že je viši poveljnik oklical prebivalcem Pa Ali se bode začel ta dan ali ne, zdi se nam zeló riza, naj se za več časa oskrbijoz živežem ; kdor tega t dvomljivo, kajti deželni zbor češki začel se je še le ne more in se tedaj ne more v bran postaviti sovražniku danes in odmrjen bi mu bil po takem le zeló kratek naj že zdaj beži iz mesta. Pruska armada je res silo- milijon vojakov more na noge postaviti Čas. Qiuer pi* je uaiiuaiius SC VCIjçhjcjoo, v«.« uviivm* Vita, puiui Ugl uuiuj uu »UJ ttJWV UJUIC UÏX IlUgC jJUBlttVlU zbor češki ne voli poslancev v državni zbor, in ako on previđenih z naj strašnějším orožjem in streliivom. Kako Sicer pa je dandanes še verjetnejše da deželni vita, poldrugi ne po šije poslancev, ne bode državnega zbora. Kaj da je Napoleon mogel tako silo na dvoboj lklicati nihče neki bi bil tudi tak „državni" zbor, ako bi najimeni- ne razume. Godi se Francozom taka kakoi* 1866. leta tejše kraljestvo „nekdanje" Avstrije ne bilo zastopano v zboru? Poljaki pa menda tudi pridejo z ogrado y Kranjci, Dalmatinci in Tirolci gotovo z ogrado avstrij ski armadi. O Napoleonu pa nič več ne duha ne s svojim 141etnim fantom kome sluha; iz začetka se m dijo vojaštva igral, zdaj ga nikodar. Njegova zvezda protestom zoper decembersko ustavo — komu bi tedaj bledí in utegne kmalu ugasniti popolnoma. Miloval ga podoben bil tak „državni" zbor! Tudi 12 poslancev menda nihče ne bode. Strašen pa bode boj okoli Pa- konservativne stranke v gornje-avatrijskem zboru se je z deklaracijo odpovedalo deželnemu zboru. riza krv bode v potocih tekla. Ubogo človeštvo. Francoska vlada je zaukazala da ClVALjVS VUJ^/VY VUWAU U VAIVAUVUlIU «MV1 tlt JL" IMIiVVOUM V AMUUt JV £JC% KA C% £dCk LOl f VI*» ID 0 TfllJ O VSI J^/IUJA Zmaga Prusov povzdiguje čedalje bolj^ ošab- Nemci zapustiti deželo. Da je to med N