K. t HofblbliolheY~ Wien et'gft* „SoLa" izhaja vsak jiotok in velja po poiti pr^jemaria -ilivOoriii n» «om poiiljana: Vsi? ieto . . Pol lota . . Ctttv'rt let* . ['i i oznauilih in sutnicuh" se pluuiiji uo vrsto: "8 kr. Se se finka 1 krat 7 „ „ „ ». 'J ¦ 6 „ „ „ ,. '•* .. Za v«L# <5rk<» po r>rn!»forn V Gorici, 24. decembra 1885. TeSaj XV. Posamezne Stevilke se dobivajo po 8 kr. v tobakamicah v gosposki ulici 1>I;-u ..tveh kron", nn starem trgu iu i- nuiMki ulici ior r Tratu, via Carolina, H. iHn'i'i iiaj <¦<• blagovoljnr poiiiljajo lUi^Ijiisixn^Soi'e" v Goiici \.» Mercato 12,1., tiHcotliiinR pa opravnifitvu „SnBe" Via ddla Crocc fit. 4. II. Itokopist se ne vrafiajo; dophi usj so blagovoljno frankujcjo. ~ Delalcora in drugini nr>pvfinio8iii»i w. nftrofln'jia siiiifca, akoae oglase pri opravnifetvu, Se enkrat razmere na jugu. Ko je zmogcnosni bolgaraki vojski raogocna be-soda naSega prasvillega cesarja ukazaia, naj no ide daljo, ustavila so je bolgarska vojufca v Pirotu, do-Sim jo se Leljaoin stal pred Vidinom na bolgarskic tleh. Vojskovanja je bilo nicer konec s tem, a cb premirja med Srbijo in Bolgarijo ni priSlo, kor jo ptemagaua Srbija redno odbijala Tie bolgarske zafi-teve liki razvajenemu otroku, ki boco prednosti in pravice s>posobnej§fh uniciti s kujanjom iz zakriti na ta nacin svoje nezmoznosti in revs&no. Sicer je pa narava gkrbcla med tern, da je bilo daljo bojevanje nemogoce, kajtl pal jo sneg do kolena in le viso in raraz pritiska na bojiSSi tako neusmiljeno, da je pregual jednim in drugtm veselje do daljnega bralomornega bojovanja. Polag toga uta-borila so j© so nalezljiva bolezeri v srbsko, vojuo ki py» bira do 60 moz na dan. Da bi so vsem'tem ueprilikarn naredil konec, zbrala bo jo na Dunaji komieija ob-stojeea h zastopnikov vsoli veleBtl, katera jo odSIa i na bojie'e tor ze 22. t m obe stranki v stalno pro- | mirjo prisilila. Tako h Nilti k.u»or iz Srodca se urad- ; no porotk, da jo tklonen;» premirjo do I. marca J prihodnjega lata, ob enom skrbi komisija za to, da -bodo bledtl premirju stalon mir. Na kakSni podlagi ! ie je prcmirje sklenilo, ni po v§om znano, niti jeden ! tiid drug! vir no poro^a o tem kaj posebnega; glede \ pogojuv miru jo celo vm tiho. V javnost prillo je do bcdiij lo toliko, da morajo Srbi bolgarako ozemlje do 25. t. m.( Bolgari pa trbiko do 27. dec. zapa-stiti. Tri kilometre ob mojt na obe strani dolofiila je komisija neutralno ozemlje, kjer ne erne bititniti srb-ska niti bolgarska rodna temved k vecjemu le narod-na vojska. Bolgarski knez naznanil je to v Sredec s po-sobnim potociloiu, v katerem so {tosobno se zabvaljujo ruskemu carja za skrb in ljubezeo, katero je vedno gojil do bolgarskega naroda. V istem poro6ilu zahva-ljuje se tmli ruiktm visjim vojakom, ki so razumeli v primerno kratkeni casu Ycopiti Bolgarom pogum, red iu Jjubezeii do domavine, kar je omogocilo sijajne vspehe bolgareke. Ta knezov korak pomnozi eimpatijo ruske do Bolgarov in najbiie potolaZi tudi ruskega carja, ki so je nad Aleksandrom budoval, da jo enmovlastno poitopal. Poredal! smo zo, da ni so nikakik porodil, kaj prinese mir in konec to nesrecue vojuke biatom Bol* garom, a skoro gotovo smo ho trditi, da Alexander doseSe tudi na tem polji lope vspehe, kar on ,in njo- ' 1 gova lirabra vojska tudi v rosnici zasluzlta;' zjedi- I njenje Bolgarov, zlvecih v obeh proviucijah, je sedaj | ! vender skoro gotovo, dasi se Srbi1 redno in vedno i , temu protivijo. Bioer je pa vsekako cudno, da je ¦ premirju odloSeno toliko 6aaa, do I. marca p. 1., ¦ ! 1 pogojem, da bode premirjo daljo trajalo, ako bi so ' ne sklonil do onega 6asa staleu mir, ter da mora ! vaakdo vsaj 10 doi prej naznaniti, ko bi hotel boje-¦• vanje nadaljevati. Marca meseca mine mraz in cas jo potem temu Salostnemu poslu ugodnej^i nego se-1 daj; Bog vo, kaj So pride. Upajmo, kar je dobro, i ali mislitt mora mo tudi na Blubo, Blagovoljea gvet kmetovaloem goriike okolice. Dalje. Obcudoval eom zlasti a pocetka blagoslovjeno polje .Sempotoi'sko, sosebno okolo vasi. To so njive, to je zoinljiSce, debelica, satno tu in tarn nekpliko pretozlty, obilno iloala. Niio pro^' Vertojbi in §tan- drcz t postaja polje v2e bolj peSfieno, tec vedkrat au- §o trpi. j Obcudoval sem v prvi vigredi in radostno ogle- j doval kropko pionico, jecmeu, ruao deteljo, mediko , iu drugo poljske rastliue, kako so vse bujno in naglo rastle. Res krasno, bogato polje, da so ogledajoSemu v prsih sree smehlja in hvalo2uo ginen Clovek obcu- doje bozjo uiogoctiost in dobiotijivost. | In ko so zaeoli oglaSati se razni kori krilatih drobuih pevcev in ko so je v prvo oglasil najkrep- kejsi slavcev kor, dozdevalo se mi je, da te bozjo LISTEK. GradiiSe pri Sv. Pavlu nad Gojadami. ,GradisceB imenujo naa narod taka mesta, kjer je v starodavnib casih kako utrjeno poslopje stalo. itazvaliue rimskih naselbin imonujejo Slovenci navad-no „stari gradttr ali 8staro mesto", a ucrjene prostore iz tur§kih casov nazivljejo nt;iboreK. Po mnenji na-rodovem pa so tudi tabori iz prestarib casov, iztiste dobe, ko je se po nasih krajih razsajal giozovili kralj „Atula* (t. j. hunski kmlj Atila). Tako trdijo Crni* 6ani, da je iijili tabor bil poatavljen ob 6asu tega kralju, ceravno pri giavnih vratih udolbena letnica 147a jasuo priLa, kedaj je bil aezidan. Omeniti pa moramo, da je drniiki tabor jeden najstarejlih, ker prvi tabori zaceii so se zidati §e Je 1. 1471. 5a juznem obronku sivega Cavna nahajejo se na ve6 mestih razvaliue starih trdnjav in gradov, n. pr, blizu farovza v Sempasu. Kajimenitnejia vseh razvalin pa stoji na skolji Sv. Pavla nad Oojacami, pod uajvisim vrhom Cavna. Sempavelski skolj je po svojej zunanji obliki podoben onemu, na katerem je stal Btari grad vipavski blizu Trga, ali pa hribceku GradisSe nad Ajdovscino, aamo da lezi mnogo vise, ncgo ta dva, t. j. 525 metrov nad inorako gladino. Sempavelski skolj vzdiga se od vseh strani po-pulnoma osamljen nad sosednjim obronkom, ki tu ni posebno strm. Tudi povrsina skolja ni ravna, ali ven-dar mnogo bolj poiozena, tako da se njegov severni rob le kakib 20 metrov, juini in jugoiztocu! pa 50-60m nad bliznjo okolico vzpenja. Iztodni rob je ve-dinoma uaupicea, juini in juzno zapadni zelo strm, a severni manje nopristopen. Juini, glavni del Skolja ie skoro ^opoinoma okrogel ia nje^ova povriina na iivahce budijo in pozivljajo: empeterci, hvalite in iastite ljubega Boga, ki vam je tako krasno dorao-vino pripravll. Kako da jo res tukaj polje rodovitno, bujna priroda, o tem prepri^ati, to irael sem dan na dan priliko od Sasa. ko tem kmetovaleo postal Soiobno me je pa medika bi rekel ofiarala. Pet kcienj podari srojerau pridnorau gospodarju v enem lata. In pa kakfineP Po pol metra viaoke in prve le viajo. S Srvo koinjo, kakor sem vie omenil, sem imel svoj riL, a z dtugimi eetirlmi tern bil bolj sreoen, da si ni slo vae po godu in 2e!ji. Vender sem so provoiil, da se med •uionjem precoj rahlili poreso otrese, ker so procoj posuse, mod tem ko modna stebla potrobujejo mnogo vec ^laia, tako da krma poznoje zarad privlage, v steblih saoitalu, Jtvara ne trpi. A ker me je bila vie prva kotnja zelo oplaiila, sem vender priSol do preverjenja in sklopa, da si bom moral drugace pomagati. ako se bom ho* tel skode obvarovati, da se mi ne bode ttfco isvritna krma kazila. Pa kako toP Dobi sem sefie ipomlnjal, kako kmotje v naiih hribih in tudi po KoroSkem, Stajar-skem deteljo suiijo, oni kmotjo, ki oimajo tidanih stogov ali suSilnikov. Suiijo namre6 na ostrgaoah. Kaj pa so ostrgaSe P Vrhovi emerok, ali tudi mlade smreke, in tudi drugih vrst drovesa, katerim se veje le deloma oklestijo ter pustiio rogovilo ali ostrogo. To vrhove sarijejo vtlam obseijo na nje deteljo; in tako nalozena ostrgafia imenuje se „loncaw. Tu pri nas pa kupe nazivljajo „lonceu. Tako bi vie bilo dobro, sem si mislil, ko bi le oatrgaco mogel dobiti. Pa odkod f In stale bi veliko^ ker bi jib bilo mnogo treba Z ostrgaiami ne bo nic\ to je bil sklep mojega tulttanja. Med tem je zimski Las kmalu protekel, ua-stopila je vesela pomlad, medika je rastla pred ocori, da je bilo veselje; vze je prva kosaja godna in jaz uisem ie nidesar udinil, da bi si glede suSenja na bolje pomagal. i Prva kotnja vie vecinoma hii po tleh in spot i zacne dt-z suSenje hudo ovirati. Tako sem bil v ne mali zadregi in zaLel sem vnovid tuhtati, kaj pa , zdaj? sredi malo vzdignena, kakor pri vsaki glavioi. Premer , tega juznega dela znasa okolo 120m. Za tem sledi ' mala uvala (zlobasta dolinica) od iztoka proti zapadu in na tem meatu je Skolj tudi mnogo bclj stisnen, le ] kakih 60—80m sirok. Proti severu vzdiguje, se, kakor tudi bliznji svet na obeh straneh Ikolja, ter svrluje nazadujo v obliki jezika ali topega lista. Vsa dolziua obeh delov skolja od severa proti jugu no znaSa ve6 , kakor 250 metrov. Tarn kjer se zacenja Skolj od j uvalo proti severu zopet vzdigati, in blizu iztocnega ' roba, nahaja se opu§cena kapelica sv. Pavla, sezidana , iz kamenja starega gradiSCa, in po tej imenujo so so- j daj ves Ikolj. j Vsa gornja plan ikolja jo obrasteua in videl sem , celo cedo krav po njej pasti se. Rob okolo in okolo ' ni raven in povsodi jtduak, nego tu Skrb in izjeden, I tarn malo visi ali malo nizi, kakoi se to pri skoljih ' navadno nahaja. Na tem robu vidijo so okolo in okolo Skolja ve6i all maujsi ostanki skoro dva metra debe-lega zida. Kamenje tega zida ni debeio iu ciklopisko, vendar pa disto neobdelano, kakor da njogovi zidarji niso poznali kladiva. Vendar so dobro pozna, da je kamenje izbrano, da ima navadno 6etverooglasto o-bliko, in med seboj je sevrto po izvrstni malti, ki se je v teku casa cement kot strdila. Razen po robu celega Skolja vidi se dobro Se druga mogoLna poprecua zidina med ju2nim in se-vernim deiom skolja, ki na juznej strani spremlja gori opisano uvalo. Na severoiztocnoj strani severnega dela poznajo se piav lepo vhodna vrata. Tu je rob skolja za jedeu meter na globoko prese5en in vidi se tri metre siroka odprtina, v kateri je na obeh straneh izklesana (nausgemeisseku) zlobina, po kateri so se lesena vrata vzdigala. in spuscala. — Zunaj vhoda vidi | se jasno sled stare eeste, ki je vodila na §kolj in ki drii vprek njep proti sediu na severni strani ikolja, potem pa se zavije na drugi strani lu izvirajo6ega po-toka navzdol proti Lozarjem (zaselju na iztodni strani sempavelskoga Skolja). Koloto3ine te ceate se blizu vrat prav dobro poznajo, ker so v kamen u-dolbene. Zraven tega pa so med kolotofiinama Se stop-nice izklesane, ker gorenji del eeste proti vhodu je zelo strm. Med glavnim ozidjem opazajo so na skolji ta pa tarn ve6e ali manjSe gomile kamenja, zlasti pa mnogo tankih S k r i i i j, ki se iomijo v debru naa Lozarji. Ob opeki ali 6repiujah loncene posode nikjer ni niti najmanjiega sledu. Po juinem obronku dolenjega dela Skolja, ie gore blizu glavico, od koder jeprelep razgled na vso vipavsko dolino in oa predstojedi Eras, kjer pa tudi voter zelo ostro brije, — tu se vidijo sicoro na povrSini zemlje starinski grobi, jeden po-leg druzega, nizki, s kamenjem obzidani se sktitmi pokriti. Malo bolj naproj proii uvali opaziti je lahko ostauke ve6ih poslopij. Na severni strani uvale pa je povrgina Skolja, zlasti blizu severo zapadnega roba, kakor na Stroke lehe razdeljena, tako da bi se lahko primerjala malim, ozkim ulicam med pojedinimi po-slopji. Zunaj glavnega robnega ozidja stoji na juznoiz-to6nej strani, in sicer ob podnozji Skolja, nanj na-slonjen precej visok 6eterovoglat stolp iz srednjega, nebbdelanega ali vendar skrbno izbranega kamenja, katero je z malto med seboj spojeno. Ali ta malta je mnogo slabejSa, nego pri glavnem ozidji in vse kale, da je tu oraenjeni stolp iz poznojSib 5asov. Cemu da je sluzil, spozna se lahko na prvi pogleil, ker pri tleh stolpa tece skozi obokano odprtino pod Bkoljem izvirajo6a voda. Sezidan je bil torej za obrambo vode pred neprijatelji. Zato se vidijo od dna stolpa po stem Ikolja nauzgor izklesane stopnice, jp katerib ao ;o Tod* Aoaila oa pmUnQ Ikoja, A kvala Bogii sine mi dobra miscl v glavc. Eer ai ostrgac ne morem pripraviti, pravira sam scbi, mo-re§ si pa napraviti kozolee ae stozij in lat, na ka-kerSuih v neiih hribih zito susijo. Pa tak za kozolee potreben lea je apefc tukaj pred-ag j to bi me stalo preve6. Ko ae v take skrbi vtopljen sprehajam po Brajdi in niilo ogledujem lepo mediko, katero je spiral dei grew tudi memo v vrsti zasajenih dreyea in kar zaavetilo se mi je, vesel aem vskliknil. Glej l aaj kozolee vie veemoma tukaj ;*aate in stoji. Ni treba druze^a kot late privezati, in ker so late predrage in jih ni pri rokah, si lahko tudi z dratom, pociukaatmi sukancera, pomagaa. Kar naglo posljem v raesto \ticne nasvete Btavijo v obuucm zboru. Tajnik poroca duJjo, dm nasvotujo g. Kramar, naj se zbor radi kleti v Sfcanjelu dogovori % druatvenim predsednikom. Naj ta da druitvu v nejein aobo, v keteri se je letos vino pcipravljalo, in spodaj | leze^o klet. A g. predseduik misli, da bi poprava veliko ved stala, nego je izra&mii g. Kramar. Pri- ! pravljen je zacasno prepustiti svojo klet druitvu v I toliko, da se shrani v njej vino; za orodje pa ime- I novano sobo. Ker drustvo zdaj tudi nima denarja, naj o tc) stvari zbor nicesa na sklene, ampak naj enkrat klet natanko pregleda in naj ae izracuni, Po vsem tu recenem ne more nobeden dvomiti, da so na sempavelskem skolji nekdaj ljudje stano-vali. Prasad pa se moramo, kedo, kedaj in zakaj jo postavil na tem skolji svoje bivalisce? Odgovor na prasanja je zelo tezaven, zlasti ker nimamo nobenega pisma o tem, da, niti bliznji prebivalci ne ved6 nic posebnega povedati o tem gradisci. Nekateri ne znajo druzega, nego da je bilo pri Sv. Pavlu nekdaj „ajdov-8ko meBto* in da so se potem ti ajdje naseliii v bliznji Ajdovscini. Zunanji stolp da je sluzil meslo jece. Drugi pa trdijo, da se je bila dala pri Sv, Pavlu zazidati ajdovska kraljica z vso svojo druziao in z neizmernimi zakladi, dokler bi ne minila dezeli preteca nevarnost. Svojo vojsko poslala je nad kr-voloenega sovraznika, ki je bil napadel njeno dczelo. AU kraijicina vojska je bila nesrecna, sovraznik po-aekal jo je do zadnjega moza. Tako se ni mogel nihee vrniti in nihLe kraljice odzidati. Zato lezi ona §b dandanas z vaemi svojimi zakladi zakopana in 5aka odre§enja. Srecen tisti, ki najde pravi sled do kraljice! — Da blizoje ljcdstvo v to pravljico veruje, dokaznjejo globoM rovi pred vratmi podrtije Sv. Pavla. Tu so kopaci zakladov razvrtali in izgrebli ves peaek, ki se nahaja med spraojami in poklinami skolja. — Tudi se ne manjka pripovedij o zakleti kaci, ki varuje zaklade, in ki vcasi kakega dloveka pozove, naj jo resi in vzdigne veliko bogastvo. Razen tega ve ljudsvo le se to povedati, da je pred 40 leti neki kmet od Lozarjev izkopal na sem-pavelskem gradisci ogrodje (okostje) se zelo debelo lubanjo. Tudi pravijo, da je nasel tarn gori neki pa-stir predmnogo casom dva srebrna denara, katera je potem v Gorici prodal. Skoda, da Be ne more ni6 gotovega izvedeti, iz katere dobe sta bila ta deoara. Obzalovati morann tudi, da se do zdaj ni izkopal noben drug ostanek stare umetnosti, po katerem bi se dalo kaj sklepati o stanevalcih in o dobi sempa-velakega gtadiaSa. Daljava od doline in prehodne ce&te, ki je Se V *tarodavnib fytfb ^ vipaTiki dojfei yoriila; pblika grobov innacin pokopavanja; pomanjkanje kovinskih ostankov in zlasti opeke: vse to spricuje, da je gra-disce iz predrimske dobe in da njegovi prebivalci so ziveli zelo priprosto, brez sledu kulture. Ako iscemo podobnosti in primere temu seliicu, najdemo jo najloze v isterskih gradiscih, italijauski ACaatellieriK. Ta gradisSa opiauje De PiaoCeschi ta-kole 1)^ nTo ao kamoata obzidja brez malte, po-atavljena na brdih in glavicah ali na katerem koli vzdignenem mestu sredi ravnine. Bjih oblika je na-vadno okrogla ali elipticna in prilega se obliki gla-vice, na kateti ao sezidana. Ako je glavica obla, tedaj sestoji gradisce iz dveb ali trek koncentrifoi!* krogov, tako da je med notranjim in zunanjim, nize lezecim nekoliko sezenov prostora. Kjer pa glavica ni obla, tarn je pridruzeno okroglemu gradiscn se drugo v obliki polukroga. Zemlja v gradiscih je zelo ema in rodovitna, ker ima v sebi mnogo zivinskih in rastlin-skih ostankov" — Iz diugih porccil nam je znano. da niso vsa isterska gradisca brez malte sezidana, nego da se :ri nekaterih opaza cementn podobna malta2). Po okrogli obliki gradisc hotel! so nekateri sklepati, da so to celtske zidine, kakersnihse nahaja veliko stevilo po AngleSktm, po Skociji, v Wa-lesu, na otoku Anglesy itd. Ali Anglezi sami prizna-vajo, da okrogla oblika ni izkljucliva laatnina Celtov, nego da se nahaja tudi pri drugih narodih. 3) Vsi anthropologi pa so jedini v tem, da so istrska gra-di§6a iz predhistoricne dobe, da so jih zidali ljudje na zelo nizki stopioji omike, (nekateri jih imajo celo za kaoibaie!) BivSi angleSki konzul v Trstu, BichardBur-t o n, postavil je bistroumno hypotheso, da so v sred-njem kolobatji gradisc imeli ljudje svoje lesene satore, a v zunanjih ali polu kuoglili proafcoiih pa da so za-pirali svojo zivino. Ako to hypotheso obrnemo na koliko bi stalo, ce bi se klet tako popravila, da bi bila za drustvene namene. Bavnateljstvu, poroca tajuik, je dosel dopis g. . Kramarja, v kterem ta nasvetuje, naj se v prihodnjem letu priredita 2 kratka kmetijska teoaja, in sicer eden spomladi, drugi v jeseni o casu trgatve. Pomladanski naj bi trajal le 2 dai. Predavalo bi se 0 pripomodkih zoper peronospero, o cepijenji trt itd. To predavanje bi bilo zlruzeno spvaktiSnimi demon-stracijami. Jesenski naj bi trajal kacih 5 dnij. Pou-cevalo bi se o viuarstvu sploh, o nspravi belega in droega vina, o vin3kih boieznib itd. Ta poduk bi bil teoreticen in prakticen; prakticno bi se poducevalo v drustveni kleti. Zbor sklene, naj seg. prpfesorna-prbsi, da poslje natancen program o -predevanji, ki ae ministerstvu predlozi a prostijo, da bi se dovolila v ta n.tnfcn mala podpoia, iz katere bi so napravilo nekoliko itipendijev. Ker je namen druitvu, oraenja g. ptedsednik, pripomoci kmetovalcu, da dobro vino prldela, in ker so sreddtvo, da ae ta namen do-ezo, tudi poduaio knjige, nasvetuje, naj si tfstanovi draitvo svojo k u j i z ii i c o. Tajnik omeui, da ima ljudska knjiz-nici v Htanjelu veliko slov. knj'g te vsebine. Iz to kujusiiioe dobivajo lahko druStvemki knjige. Predned-niitvo naj se pooblasti, primerne knjige m druStvo narofiiti. Kdor izposojeno knjigo pokvari, mora jo piaeati. Zbor narofii potem ravmiteljstvu, naj so z a h v a- 1 i gg. Ji o 11 et u, Do 1 en eu in Krama r j u, ker so veliko pripomogli k dru§tvenemu pod jot ju. Zahvala so izrcee tudi g. Beningarju, ker je propuatil druitvu svojo klet. G. Pr. Oerue nasvetuje druitvenikom, naj pristopijo k c, k. kmetijskemu druztvu v Gorici, Zbor skleno potom Se nekatore manj vazne stvari in ob 5. uri zakljuel predsednik zborovanjo, De^elai zbor gori&ki. Sesta aeja, 16. doc. Dr. Verzegnassi poroca v imenu pravnoga odseka o predlogu dezolnega odbora, da bi se mous. Pavleticu izbnsal dolg 2078 gld, 50Vt kr., tor do-knzuje, da moits. Pavleti5 ni dczoli toliko dolzan, ko-likor mu je zarafiunjeno, ampak le 1308 gM. 88»/t kr. Gledo na to, da jo mona. PavlotiS \\U lota 1870 prosil, naj bi so mu ssbriaal ta dolg, in gladri na to, da navaja razne atrofike, katero bi bil imel v korist zavodn gluhonemov, n. pr. dajeSol vTrat in na Dunaj v zadovah gluhonemnice, da jo dajal otrokoni darovo o novem letu in ko so ali k birmi, in tako tudi siu-zabnikotn, da je iz svojega trosil za poStue marko, ka jo pisal roditeljem zunanjih rejeneev, itd., predlaga pravni ddaek, naj so mous. Pavleticu odpusti nave* deni dolg. Prodlog se sprejrae. Dr. Nikolaj T o n k 1 i poroca v imonu pravnega odseka o prosnji Jozofa M u z n i k a in Franca F o u a (Dalje v prilogi.) sempavelsko gradisc!e, spoznamo, da so bila v juznem delu skolja dloveska bivalisca, v severnem pa Jivinske staje. Juzni del skolja je ze po naravi bolj zavaro-van, ker jo steaa okolo in okolo zelo stnna. Proti bolj pdstopnemti savernemu deiu Ikolja pa in proti vratom utrjen je bil juini vaznojsi del Se.z debeiim zidom na juznej atrani popreoue uvale. Prava biva-MUx pa so morala atati le bliza tega zida in po naj-ravnejlej povrSini glavice, docim je njen juzni obro-nck prevee na vetru. Zato so prebivalci ta obronek dtugace porabili, n. pr. za pokopavanje svojih rarlicev. Da je tudi zivina v severuem deiu imela svoje zidane staje, prifiajo nam omenjeno lehe, ulicam po-dobne, ki so se med stajami prek obrouka vleklo. Kako vboko je bilo tu obzidje po robu skolja, ne more se presoditi, ker je sedaj skoro vse razmrvljeno in ker razpadajoce kamenje ni obleitdo okolo skolja, nego strkalo je po obronku navzdol proti dolini. Vendar si lahko mislimo, da je bil tudi jjzivinski*4 del skolja dobro zavarovan, ker zivina bila jim jo jedino blago (zaklad). Prebivalci sempavelskega taborja bili so torej fcivinorejei. In zares, obronek pod Cavnom, ki r.ekdaj ni bil tako gol, kot dandanalnji, pri legal se je kaj dobro za tecno palo. Pa ne sarao to je napo* tlo ljudi, da so tako visoko tain gori nad doliuo poatavili svoja bivatiS6a, nego v prvi vrati zlasti skrb za svojo v a r n o s t! Sa] vemo, da je po vipavaki dolini vodila prehodna pot iz Panonije v Italijo in da so se po njej ze v najstarejlih caaih narodje sim in tja pomikali. Czornig trdi v svojem najnovej§em delu *), da so ze atari Veneti Bbrez dvombe* cez Hruilco in po vipavski d)lini v Italijo pridrli. Za njimi potovala so tudi vsa druga izto5na in severna Ijudstva po isti poti proti jugu in zapadu. Kedo naj bi bil v teh viharnih casih liyel in polje obdeloval blizu glavne ceste ? Treba je bilo umakniti so v ne- *> Die alten Vulkor Oberitaliens, pg. 121. Mimogwto bodi pOTedano, da ta knjiga ne obsegn ni6 tiovega, da ima prevefi neo3iu»Ta»il» kombinacij iu Se iUtho savrzeniit trditOT, Kritika p toxej dwW* to CitfraifOTP 4sto> 1) De Fraucesciii, Ik' Iattia. pg. 18 s^. 21 Burton, Notes oa ibe Cfostellieri, l&ii m 36. • Priloga k 52. štev. "Soče" v Bold protf odloku ondaaujega stareamatva in de-zelnega odbora v zadevi uzitninskih pravic do obcm-ekega preinozeoia, katere uaj bi Beimenpyamma pv.i-Bodilc. Dozemi zbor sklene, naj se prosiija zavrne, ker pritozbe zopei- take naredbe deSelnega odbora ue spadajo "y podrocje dezelnega zbora, ampak v podioeje c. k. najvisje upravne 8odaijevna Dunaji. Dr. Ver-zegaassi poroca o prostijt Steverjaaske obciiio, da bi s<* cesfca skoz Krojno sprejela med skladov-nej oziroma-da bi se zaJijeno popolnitev dovolila denarna podpora iz dezelnega zaloga. Glede prvega praianja odstopi se proinja dezelueiuu odboru, da sfcopi v dogovore z okrajpim cestnim odborom v tej zadevi; glede drugega praSanja izrodr se proSiiju pe-ticijakemu odseku, ki naj poroca, ali mora dati eeati uze lotos kako podporo, — Kacun nalozeue^a iu tu-jega denara za leto 1884, o katerem poroca v imeau finan&nega odseka poslanec 1. Gasser, potrdi so, kakor je Ml predlozen po dezelaemu odboru, Zavrnejo se naslednje proSnje: Lucije vdove Komavec za podporo. dpsluienega vojaka Petra Ver- Eia-c za podporo, ajdovskega zupanstva za uravuavo okavaceka, vdove Hubbia za poviSanje pokojnine (poroewalee KovaSid), gaberakega zupanstva za podporo, da bi se popravil most coz Branico (poro-levalec J o u k o), marije vdove Thomann za podporo (poroca Pot tori), oboin Bole in Krod za podporo (poroca Mahor6ie% Franca Trevisani iz Vileaaa za nagrado, zupanstva v Yisku za poiirno strolke (poroca Yenuti). Dovoli se obciui rifemborfiki za brambeua dela ob potokti Kavnjaku 200 gld. (K o v a & i L), dve-ma ueeueema Marijanske obrtnijske Solo podpora po 60 gld,, treni po 20 gldv eneiuu 50 gld. in enemu 40 gld. (por. D o 11 o r i). Za sveiavo in kurjavo v MarijanBki loii dovoli ge za lotos proti povracllu 400 gld., v katere se vSteje 100 uze dawk gld. (por. Dei Torre), Dijaku Franeu Planiacig-u da so podpora 80 gld,, da se bo ucll telegrafijo in da vstopi potem V sluifcbo pri zeleznici. Ytluvi Katarini Plamacig dovoli se podpora 25 gld., uialotetnim atrokom raneoga dezelnega uraduiku Pujerjti, uceukaina Aui in Elizaboti, podpora 80 gld. ttoju m aklene ob 7'/9 uri» bod ma seja 18. dec em bra. Dezelni glavar odpre sejo kmalu po 5. uri. Probere in potrdi so zaptsnik prejlnje soje v oboh de&elnik jezikih. Dezelni glavar odgovori na interpe-lacijo poslanca Del Torre-ja zastraii costo Itomaus-Fratta rekofi, da delelnit odbor se je ravnal po veljav-nih pogodbah, da zupaustvo v iiomansu ni utnoio prav doloieb glede ceste, o kateri se govori. Odgovori v daljaom govoru tudi na iuteipelacijo poslanca J)ottori-j;i radi zastankov na glavnici in obrestih v /nesku blizu 40,000 gold., katere ima zemljiSko od-vezni zalog la p»tirjati. Dottori se ni zdel zadoroljeu z odgovorom, ali opravilni red no dopusca razgovora za odgovorom na interpolate. pristopne kraje, zavarovati se proti sovraznemu na-padu in zagotovtti si svojo Iiraho in pitje za vec casa, ako bi sovra^niku oa am prislo, obsedati trdnjavo. To se je pa le redko zgodilo, ker potujoei narodi niso imeli ni znanja ni pri.trav za doigo obleganjo. Tndi oddaljenost Sempavolskega gradiS6a od prehodue cette nam je torej dokaz, da je ono stalo le pred rimsko vlado po naiih krajih. Takrat je bila vipavska dolina, po mnenjt Ijndstva, le Tsa zarastena in ueobdelana. Za casa liimljanov pa vemo, da se je ze ubdelovala iu da so bile male naselbine podoli ceste. MogoCe pa je, da so ljudje tudi so pod Rim-Ijapi stanoralf na SempaTelskem Skolji. Saj so se eelo Slovenci po preselovanji uarodov visoko gori pod Trhom Ca?na naselili, ker nevarni Sasi se niso bili miaoli, ker so Avuri in Madjaii §e stoletja pozueje skoz! vipavako doltno V Italijo ropat hodili. Takrat je bilo tudi vec" povprecnih kolovozov in tovornib poti po obconku Cavaa, visoko gori nad sedanjo poltno cesto. In kedo so bili tisti ljudje, ki so sezidali gra-diice na lempavelskem Skolji ? Zgodovina nam pd-poveduje, da najsforejsi po naai dezeli bivajodi narod bili bo Ktirai, illyrskega plemena, kakor tudi njin iosedje v Istri. Zemljopiycc Strabon (IT. 6. 10) pile, da ao Kara! atanovali na jedoi atrani eelo do O k r e, najnizega dela Alp, t. j. do Hrugice, na drugi strani pa do Xrsla, kateri je bil po istem pisatelji (VII. 5, 2) Bkarp.ska vaatt. Brez dvombe bivali so torej Kami po celej vipavskej dolini, Ali med nje naselili so se bili ze zgodaj gallijski C e 11 i, (potem ko so se za-deli 1. 600 pred Kr. proti izsoku seliti). Ti Gelti so Ijospodovali Karnom in pomeSali se 2 njimi, tako da jima jLiyvij Karne ie popolaoma za Celte. Iz tega pa ne amemo sklepati, da bo Celti nautili Karne gradilfia zidati, ker priroda a am a n5i ljudi, da na raz-lignih mestib iste ali podobny stvari napravljajo. Tako so atari Istri sezidali najvec" gradiac, dasiravno zgodovina o tern nie* ne ve, da bi se bili Celti kedaj med njimi naselili iu jib zidati uCiii. Sprejmejo se proraduni nekaterii obcin za leto 1886, o katedh jo poro6al dr. vitez Pajer. Na predlog dr. vit. Tonklija v imeua deiolncga odbora dovoli se inestu goriskemu podpura 1000 gold, za najiup Bella Bona-ve biblijotcke starih kujig, ro-kopisov, pergamentov itd. proti temu, da ae dovolj poskrbi, da ostane knji^nica v Gorici. Poslanec J. G a b s e r porofia v imeau deMnega odbora o upo-kojenji vodje de^elne kmetijske Sole, fllovenskega od-delka, Franca Pov§etaf kat eremu se dolodi postavna pokojnina 480 gld., Proanja costnegi odbora tolminskega, da bi se sprejel med ekladovne eeste oni koa, ki gro a Ko-zarskega na Vrh Melu nad Vol6ami, odfltopi se po nasvetu dr. Nik, Tonklija v iniona prav^a od seka dczolnonnt odboru, da o tern poizvedujo in poroca v prihodujem zasedauji, Proanja sosedov iz Mtij-nice za razdeiitev zemlji§5, o kateri poroca N. B e-nardolli v imoiiu pravnega odseka, odstupi w delelnemu odboru v pretres in morobitno predla-ganje. D, A. Gregorfiifi poroda o racunskib skle-pih stipendijskoga zaloga in glavnega zaloga za ubo-ge za leto 1884 in o prora^unib istih zalogov za leto 1886. Oboje Bprejme do^elui zbor po uasvota iiuanc-uoga odseka. Dr. V e n u t i poroca v imenu peticijskega odseka o pro&nji drufitva av. Vineenca v Goriei, ki je uatauovilo itudentovako kuhinjo in kouvikt in ki prosi za ti ustanovi primerno podporo. Zbor dovoli 200 gld, Enaka vsota dovoli se po nasvotu iste-6a porocovalca odboru za koujske dirke v Gorici kot donesek za premije takim koajom, ki so v dozoli vzrastli in ki bo vredui preinija. Poslanec 1 v a u c i 6 poroca o proiujah mnogih gori§kib dijakov na visjiU aolab, ki so se oglasili za podporo. Po njegovem uasvetu v imenu petioiiskega odaeka dovoli bo Alojziju Frauku podpora 60 gld. Po 80 gld. dobijo Maievfc Prbnozi6, ^atija Fabijan, Bi-bard Pistotnig, Ivan Eu&gar, Anton Vidrig, llibard ^climutz, Iludolf Musina, Kduvard Sfciausgitl, Alojzy ltatzmanu, Adalbeifc Foniasarig, Miba Gomel, Evgeu Jilietaoh, JoM IJiumafc, Franc Gatiuelli, Viljolm Bo-minko, Kapoleon Morpurgo, Peter de Francesohi, Uieronim Lucobi, Gezar Mariuic, Po 100 gld. ata dobila Karol Oeroettig iu Ijudovik Oluadea. Zavrnili sti so proSnji Franca Trampuaa in JoM'a Laha. lMelni glavar odlofii naslodnjo sejo na sobofco 19. decembra ob 11. uri zajutra ter akloue sejo ob 7V« zveder. 0 b m a s e j a, JJeieliii glavar odpre sejo ob 11. uri. Prebereta in potrdita se zapisnika. Trziska obciua je doposlala bvoj prora6un za 1. 1886, ki se odda pravnemu od-seku. Vitez Pajer poroca o proluji obfiine Muakoli za podporo pri izauaenji potoka Taglio ter priporoca pomod 500 gld., ki se dovoli. Po predlogu istega poslanca v imenu dezelnega odbora sklene se izdava uatanovnega pisma za Prokopov Stipendij. Predlog, da bi se kupila Skertova hiSa na Placuti kot kosar-na c. k. zendarmeriji, se zavrne. Prosnja za razdelitev obginskib zemljiSfi na St. Viskigori odstopi se dezelnemu odboru, da poskrbi, kar treba, da se popolni nafirt postave, ter da o tern poroca v bod«?6emzasedanji. Poroeal je g. Ivan-6ic\ Odboru za morske kopeli v Gradu (por. Bel Torre) dovoli sevza 1. 1886 podpora 850 gld. Alojziju Visintiau iz ^lovrenca pri MnSi podeli se na proSnjo J. Kr. Pizzul-a podpora 60 gld., da bo mogei obiskovati de^eluo kmetijsko §olo v Gorici. 0 tej, kakor tudi o naslednji prolnji Andreja Makuca ,iz Solkana, ki se je zavrnila, ker ni bilo vee" denara na razpolago, poroSal je dr. V e n u t i, Prolnja podpor-nega drultva italijaaskih vseu6iliS2nikov v Gradci (por. K o v a 6 i 6) se zavrne. Na prosnjo udov bivgega u2it-ninskega drultva v Tolminu,ida bi se jimizbrisale zastale define uaklade, izbriSe se jim vsota 255 gi. 44 kr. in doticne obresti; za ostali dolg in obresti dovolijo se obroki (por. I van Si 6). ProSnja rifemberikega 2upanstva za izbris bolni§ni6nih stroSkov za G. Sker-"bie odstopi se deielnemti odboru za pretres in reiitev. Seja se sklene kmalu popoludae. Bopisi V Gorici, 23. dec. —*V nedeljo 20. dec. imelo je tukajlnje „Slov. bralno in podporno druStvo." svoj letni ob^ni zbor. Ob 2 urah bilo je Se male druStve-nikov zbranib, zato je zadel ob6ni zbor Se le ob dveh in pol. Prvi prebere g. tajntk svoje poro&lo, ki se Bprejme brez oporabe; tako tudi poroBilo knjiznicar-jevo, goBpodarnikovo in blagajnikovo. Blagajnik je prav lepo razlozil dobodke in stroike po raznih njib virih ali vrstah. Iz tega se je spozualo, da izredni udje dobivajo veliko vec" podpor nego vplaeujejo do-neskov; zato odbor ni sprojemal ved takih udov. Go-spodarilo se je preteklo leto izvretao; kopcem no------*~ j^ bjj|> jSsto M 4ol|fa l^asiyjaili jsafitaukpv^ I.„j pa v denarnioi nad 50 gld. iu nalo2enih 350 gld. Itacun se jo potrdil brez ugovora. Blagajnik jo na to bral proracun za leto 1886, ki Be aprejel nepremenjen, izvzemSi dve to8ki. Za nakup kujig in muzikalij se j* odlo&lo po predlosru Priucicevem 40 gld. namesto nasvetovanih 20 gfe Po naavetu g. Obizzija sprejela se je vsota 100 gld. za stroske blagoslovljenja drustvene zastave. Na to se je sprejela po odborovem nasvetu prememba ^ 2i. drultvenih pravil v tern smislu, da droStvo niraa' je enega zdravaika, ampak kolikor je treba. Odbor jo predlagal tiWi premembo § 37. gled6 nakladanja'dru-Stvenega denara na obreBti. Po da\jSi razpravi obdr^i se paragraf, kakerSen jo bil, a doda se mu dostavek, da obfini zbof sme v posamoznih slu6ajib tudi dru* gaiSe doloJSitt. Nato prodlaga denarnioar g. Pirjevoo, naj obaui zbor sklene, da nekaj druStvenega denara sme bo nalo&t! pri wGorifiki ljudeki poeojilnioi?. XW* log bil jo z ogromno veLiao aprejet. Na to je slodila volitev predsednika, 10 odbor-nikov, 3 nameatnikov, 5 sonatorjev. Izvolitov predsednika pozdravili bo dru&tveniki z gromovitim ziviol Ko predsednik uaznani oatalo volitev, izjavi pxofoior Julij pi. Kleiumayer v imenu BomiSljonikov, ikbra vseb odbornikov, da ne Bprojmojo volitve, in sioer zato ne, ker bo je proti odloom njib ^Iji izvolil neki odbornik, da oni aniUrajo kot nezaupnioo, ako|obcni zbor ^eljo svojib izvoljoncov tako malo apoStujo. Do-ticui diustvomk je eelo na volia^i za se javno agito-val tersejezil.dagajevolilni odsek poatavil zadejoga v imeniku senatoijev, kakor je namrefi zahtoval abo-eedni red. Pnsdsednik iinuii »vojo novoljo o neopra-vicoui ugitaoji in njoiiih imalodkih, tor zakljufii oUul zbor. V Gorici, 24. dec. —Neuavftdno vesclje imeli so v^eraj otroci I. sloveaskoga otroSkega vrta in de* klifik© dole, kukor tudi v»i prijatelji teh ilovekoljubili ziwodov. Marljive in po^rtovultie gonpodiciio ucitelfice piiiedile ho bile h poraocjo dobrih Ijudij bo2icno di'ovo Bvojim otNikoni, katcrih vefiiua so ju IctoB prvlS vl-dcli. Po svetein bo^ifii popraSuvali bo otroci uze dolgo, odkar uo jim bile gOHpodicne na/.nanile, da lotos pride k iijim. Vcai'ljo in radost je rastla pri otroclh od due do dne in tcLko so piiLakovali, koilaj bodo videli vso tisto lepoto, ki se jim je oznanovala. In otroci se niso varali; kdor ju videl ve'eraj ujih zadovoljno obraze, njih vedulje nad bo2ic,ui:n dreveso m in darovi, ni mogel mrzel ostati, marveC veseliti se je moral z malimi vred. Gospodidne ucitcljice so pa zuale stvar tako lepo priiediti, da so bili vsi navzoCi' z izvrsitvijo jako zadovoljni. Pri sveCanbsti so sodelovali otroci iz Vrta, uftenke in gospodicne uLiteljice, ki so p6s'ame2ne'to&-ke tako naravuo uredtle, da je bila v3a .slovesnost le ena krasna celota. Zacela se je svecanost se skupno molitvijo iu videli smo, kako milo se je storilo 'lieka-terim navzoCim roditeljem, ko so videli in ali^ali, kako njih mali otroci, ki sicer komaj dobro govorijo, v dru2bi toliko otrofe glasno; razlocno in pazljivoizgo-varjajo krdauske molitviue ter sklepajo svoje rocice, da se i njimi zaznamujejo in Bpga iastijo. Sledil je dtainatiCen prizor „Ubozecu, katercga so uSenke iz dekliske Sole za svoja leta prav dobro igrale. Cudili so se navzott srLnosli otrok, ki se niso Cisto nic bali, ampak tako krepko In naravno govorili, kakor da bi bili sami med seboj, in da ne bi igrali pred mnogo-Stevilnim obfiiostvom. Oasi je bila igra za ptroSke mo6i nekoliko dolga, uobeui deklici se ni nlc izpod-taknilo, timvefi reSile so svoje naloge prav dobro in tudi naravno z izrazom otroSkih obcutkov. Vsebinaje kralka. Med otroke, ki z veseljein pricakujejo bo^ic-nib. darov, pride ubog otrok, ki to2i revo in boiez'en v svoji h.Si ter idee pomoft. MiiosiCni otroci mu'dajo v dar, kar so imeli, eelo puu&ko mu obeCajo, da mu posodijo, katero upajo dobiti na bo2i6ni.veSur. Dbogi otrok odide in drugi otroci se bliiajb bo2idnenm dre-vesu, ali glej Cudol oni ubogi otrpk, katerega so prAv zdaj obdarili, sedi pod drevesom v lepi op'ravl z ik-re^ini zlatirn vencem na glavi. Otroci spoznajo, da to je Jezus, o katerem so Le toliko stiialf, padejp prgd njim na kqlena. ga molijo, mil pojejd in prosijp bla-goslova. Jezus jih pohvali radi njih dot)ro^tljiv|isU, kjei-tcro so prej izkazali, jib poduLi in blagoslovi. Na .to vsi odidejo. Igra in vedenje' otrpk nare^Uo je globpk utis na vse priLujoce. Sledila je prva bo&Caa pesem, katero so peli vsi otroci iz vrta in iz Sole. Besede, ki ptftajajo iz nedolinih ust in sre, imajo posebno mofi; to se je pokazalo tudi tu. Z \ tern je nastopila uciteljica ^o-spodicna ViUeiraiiu B"ranko ter jeiniela jako lep govor do otrok in d navzoCe gospodoi' Otrokpm je razlo^ila z jasuo in razuinljivo besedo pomen bo2,ic-noga drevesa, prime»j3je Jezusa se smerekovim d.ve-vom, ki edipo ostane pozimi zeleno, ko je vse.drugo. drevje golo in pusto; tako je tudi cdini Jezus imel 2ivljeuje v sebi, med tem ko vsi ljudje so bili na duSi mrtvi zavoljo Adamovega greba, katerega jib je sin bozji reSil se svojim prihodom na zemljo ter jim takp podelil ^ooje sulostt toffiw dreyo m ty* niioja te velike milosti bozjc in nas ob enem izpod-buja, aaj bomo hvalezni Jezusu za njegovo ljubezon in oniro, ki so nam pripomogli k tej lepi svecaaostu Z iskreoimi besedami zahvaljuje se potem navzofr go-spodi in zastopnikom druStva .Sloga*, ki so Solo o-saovali in skrbijo, da so vzdrzujc, zagotavljaje, da sol* je in bo narodu velike koristi. Potoni je deklamovala uceuka dekli§kc Sole lepo poezijo o bozict in o bozicnem drevesu, katero je afozll za to priliko «. g. kateliet Lepe besede m prijetno otrokovo vedenjc dopadlo je vsem; zalibog da & g. katehet se ni mogel osebno udeleziti iepe avecanosti, h katcri je muogo pripomogel, ker jc hi! zadrzan; a sliSali smo, da mu je bolje, in npamn, da x* prazaike bo nic doner, kakor je bil. Tudi o-troci it v rta imeli so svoj delci pri izvrsitvi progta»na in sledil je dvogovor wSirota" med deklico in d« ckuai otroikega vrta. D.'klic* nastopi in prosi, naj jo vza-raejo pod streho, ker je sama na svetu in ne ve kam. Decek ji c>dgovarja, da jc slabo obtafena iu /aucuui-jen», da ni sa njih hiso. Oeklica odgovori, da vse to ji maajka, ker nitna oikogar, ki bi jej pomagal in jo uiil, a vender da nekaj ina, uamrec prckrizati so. Decek je na to ves oinekcan, gre po deklico in jo pelje v hiSo. Nastopila je potem vrtnariea gospodiftia Justina Michelli ter jc z lepo in gladko be.edo govoriia otrokom in zbrani gospndi. Opoainiia je otroke, naj bodo hvalezni svojim roditeljcm in dobrotaikoin, ki ao jim priredili lepo veselje, naj posneniajo Jenm, ki je bil pokoroo svoji materi Devici Mariji, naj bodo pridni in delavni, da bo iracl tudi Jezus veselje nad njiini. Zahvalila se je v imenu otrok, ki ao obiskovali in ki obiskojojo vrt, vsem onim, ki so kako pripo • mugli ali ki se pomagajo temn vaznemo zavodu. Otro-ci in gosti so pazljivo posluSali lepe in pravilne besede gospodicne vrtnarice. Ueenke dekliSke sole raznasale so potem vo-s&lna pisma tistim gospodoni, I' •* posebno tiiidijo in so se trndili za nstanovo ^ vzdrzanje dekliske Sole, v prvi vrsti dr. vitezn Toukliju, c. g. ka-tehetu, prof. Erjavcu, dr. GregorSicu. Se-stav]jt;na so Y verzib, nanalajocih se na deklisko solo, in pifmna po nSenkah te Sole. Tako so tudi otroel iz otroikega vrta podarili vezena voseila za novo leto gospodom, ki se trndgo za njegov razvoj. — Ueenke dekliike lole zapele so drngo bozitfuo pesem, M jim je lla natancno in gladko. Y6asik so pele Yse skupt v^asih le one, ki so prej igrale in ki so bile ostale na svojem mestn, da so predstavljale angele in pastirje. Ob5instvo bilo je s pesmijo jako zadoyoljno. Slednji6 nastopi §e de-Lek iz otro§kega vrta ter deklanraje „Sveti ve6er". Ne bi bili mislili, da otrok 4—5 let se more tako modro in nenstraseno dr/.ati, kakor smo tu videli. Gotovo ima tndi v tem otroSki vrt svoj delez, Zadnja priila je na vrsto voditeljica in prva vrtnariea otroSkega vitagospodiSna Einilija Kren, ki je s kraoiiim govorom vlekla na se pazljivost otrok in zbrane gospode. Z navdnsenimi besedami izrazala je hvalo Bogn in dobrim ljndem, ki so pri-pomog-li k nstanovitvi tako potrebnih in koristnin zavodov. Spominjala se je skromnega zafietka pred tremi leti in lepega napredka do danasnjih dnij. Obrnila se je do otrok in pokladala jim na sree IjEbezeii nebelkega deteta, M jih je danes obiskalo po bozlcnem drevesu. Bazlozila jim je veselje ne-beSkega deteta nad nedolznimi otroci ter opominja-la jih, naj ostanejo vedno dobri in nedolzni, da pri-dejo enkrat k nebeskemn detetu, kjer se bodo z njim veselili brez konca in kraja. Povedala jim je pomen raznih darov in igrafi ter izpodbnjala k ljn-bezni in pokorscini do starisev in do svojih ucite-jjic. Blagrovala je narod, ki ima take lepe zavode, in otroke, keterim je dana prilika, da se vdelezn-jejo tefe dobrot, polna preprifianja, da narod bo do-bro izhajal, dokler se bodo otroci lepo in posteno odgojevali. Govoriia je navdn§eno in iz srea; zato je njen govor nahajal odmev v sreih vseh. Kot vo-diteljica otroskega vrta ponovila je presreno zanva-lo svojih tovarsic, gospodi5ne nfiiteljice in vrtnarice. Otroci so potem sknpno zapeli zabvalno in cesarsko pesem, kateri so razloSno peli, da se je razumelatvsa-ka beseda. Navzoi-i so stoje poslusali ter: so bili jako zadovoljni z lepim, rekh* bi sijajnim nspe-hom prvega bozi&nega drevesa v otroskem vrtn in dekliSki soli. Sledilo je razdeljevanje daril, kate-rega nocemo opisovati. Kdor je sknsil ah* videl o-trogko veselje, si lahko misli, kako je bilo; kdor tega ni se videl, njemn bi stvar zastonj opisovali Otroci vedli so se ve3 cas prav lepo in redno, daBi je svecanost trpela nad etio uro in so bili otroci uze prej zbrani. Cnditi se je bilo, da mali otroci, ka-terim ni lahko vse povedati, so tako dolgo ostali mirui in pazljtvi. Bazea otrok doSlo je bilo mnogo roditeljev in prijateljev otrok, gospodov in gospa ter gOBpodicia kandidattnj. Tudi dostojaastveniki so po-?astili v obilaum steviln to slavnost NavzoCi so bill p. n. gg. vodja Fr. Hafner, monsignor joz. Maru§i6, solska nadzoroika J. Cnlot in Fr. Vodopivec, namest-nik deielnega glavarja dr. vitez Tonkli, dezelni po-slanec dr. A. GregorCiC, profesorji Fr. Erjavee, J. BerbuC, dr. Kos, Julij pi. Kleinmajer z gospo in dm-$i ^ospodi, fcatcjrjb men » aiam s^miiL Vse je bilo dobro in lepo, sarno prostori paka-zali so se za tako slavnast premajhm iu spIoSua je bila miselt da k letn, ako se slavnost p9novi4 bo tre-ba poiskati za to vecjih prostorov, morda Litalni6no dvorano, kjer bi imeli dovolj prostora otroci, njih ro-ditelji ter prfjatelji otrok ia razni gosti. Ne moremo skleniti tega popisa, Se tudi je pre-cej narastel, da bi slednjid ne izrekli najprisr6nej§e hvale gospodicnam nditeljiti, vrtnurici, voditeljici, ki izgledno delnjejo v imenovanih zavodih in ki so z ve-likim trndom priredile za mnoge nenavadno sveca-nost, ki ostane otrokom in odraslim v vedneni spo-rainu. Hvali tudi ilobrjtuikrtii. ki so v to pripomogli. (en gospod podati! je jerlw? orehov, dtug p.t zepnib robeev). luij bi doziveii s4!_k_!eto kaj unakega! TmOVO, 2. de<*. — Volitve v obcinsko stare-ainstvo so t"0 vlekfe &v* posfavno dobo eno celo leto 4 mescco in 4 dni, ker do^cdanjo zupanatvo v tuj zadovi ni bifo niti tab* hicro kot tvumvaj. Vsi dopisi v BSoei* ao Ijulstvu oci odpirali; druzega. nisoopra. vili. Pritozbo pismene nbo pomtgale blednjic pri-tozili so se na dezelni odbor; in to jepomagaio. Za* gromelo je in dne f>. oktobra je bilo izroljenih 6,sta-rih in G novih afcireSin v naao dvanajstijo, Za 2 me-aeca po ataresinskih volitvah dne S.decembra tienem iovljo na okno zelee, da bi dobil za darilo v njih liubeznjivo ptsraiee, ki bi mi sporocilo, kedaj bo vo-litov novega zupana. I'ri starestnstvemh yo)itvah pu-atilo je ljudatvo na eedilu najhnj&e prbtase mogodne stranke; niti zupana ni volilo niti katerega pod-;upa-na; le par zmernejsih moz prejanje stranke je bilo voljenih. Izbraa je bi! en nov staraSina, kterega so mogoinjaki tako mslo veseli, da jih glava boli. V prveni volilnern razredu pa naSIi so zavetje zupan in dva druga stareSina, ki so tajnika najbolj pri srei, Ce se raBmere na Trnoveni ne prenovijo, am-pak e© se le malo zbopajo, ne bo krivo ljudatvo, ki je dalo stratiki nezaupnico, orapak odgovornoafc bo imol prvi volilni razred. Take nerednosti pa, kakor nekdaj, se na Troovem ne bodo vee godiie. V prvem razredu je nekdo prav bies potrebe dal sam aebi dva glaaa; zato je dobil izraed 11 volilnih glaaovvseh 11. Ilitro po volifcvi se je tajnik pisraeno tajnilki slu^bi odpovedal; vendar menimo, da ni reanoba, amjak le previdnost njogova. .........................__ mirno in dostojno vede, kdor Se ostane. $a to se je vecina navzocih mirno razsla, popolnoma zadovoljaas prelepim in kraanim veCerom. Iz Kobonda, 1. decembra. — Kar volja o po-fiaiap.'iiih posestnikih, to velja tudi za cele obcine! Cele obcine propadajo, ako se z obfiinskira imetkom slabo gospodari, ako si obcina ne zna okoristiti ob-cinskega zemljiaca, ako si ne zna poiskati zakladov, ki leze neopazovani nikomur v koriat! .KoIikp_svetd_ne_lezi popoliionja brezvsekoristi, ker neobdolanega ? NaM dedje in pradedje so nam gozde posckali, a za svoje potomco se niso biigaJi, da 30 imeli le oni zacasni dobicck. Gozda ni bilo, a zeroljo odaesla je voda ter jo polozila na dro neizmernega morja, kjer bode lozula za vecno, ne da bi dajala ljudam out dobieek, ki bi ga prav lebko ! In o tem naj redein dve, tri beaode! I Koboridska obLina ima mnogo tacega nvota( ki douasa malo, aii pa nifi dobidkti, —* in vender je treba za ve§ ta svet plaLevati davuk (tega ne veru- jemo. Ur). IfribSek sv. Antona, SrSnibrog, Konjski britof U16 neobdelaoi, od njih nimamo nikake koristi. Ali bi se ne dali vsi navedeni kraji pogozditi ? Pa I — kaj pravira, — za gozd ja ona zemlja predobra. Xa hcMekik sv. Antona ti je sama firna zemlja, prava prst, katere je za gozd nkoda. Samo sadno drevje, [ in celo Barnerikanaka trta" bi onde piav lepo, dobro j uspovala. Dela se je treba prijeti; izvrsevalnim krogom vztrajnosti, in v nekaterih letih bi bili oni kraji vsaj lepo zeleni, de bi uze ne donaSaii za2eljenih koristij! Le poglejfce Ijudi po dragih krajils, kako ofade- Iujejo sleherni koticek, 6o se le da obdolati. Kakor sem slisal, jo vse to ob^inako staralinstvo ze parkrat sklenilo, a ostalo je vs© le na papirji! Menirn, da ti^anom in obemarjoiu bi bilo mo5no u-atrezeno, ako bi se to tudi izviailo. C'e oi dobili kedaj prodelako zelcznico, tedaj bi nam vse to donaSalo §e drugih koriatij. Koborid ima kaj lepo lego in prijetno, vabljivo okolioo. 6e bi tekla tod zeieznica, tedaj bi so ustavilo pri nas nedvomuo mnogo gospode ob poletnih dneh f Taka gospoda pa hoSe lepib, prijetnib, son5oatih letalild I Nu I da jo brib^ek sv. Antona lepo obraston, kako vabljivo bi bilo to za ptujco ft Pot bi se malo popravila, in s ko^ijo bi se iehko peljali do cerkve, odkoderjepre* kraaen razgled po vsej naSej dolini. Ob cesti pro'ti St a. emu sola in do Mlinskega naj bi se nasadili divji kostanji, ali pa sadno drevje; saj jo zemlja dobra in dovolj je jo I Kaka krasota, kflka 6ast trgu naSemu 1 Via danes tozi vsakdo o slabih casih, da u2e ni moct ziveti' Kaj pa Se Io bode, 6e se za izboljsanjo nic no stori?! Kaj bode z nasirai potomci, 6e se mi za nje ne potrudimo P Ali se ne spominjato, kako so je izrekei poznani Vam gospod vitez Klodi6 v znanej knjigt jjMaterin blagoslov", reko6: „Za unuko in za narod, za ddsavo skrb Imeti sv&a, menini, je dolznost moza**. J Tedaj skrbifce za Vase uouke, aicer Vas bodo | obsojevali, kakor uze mi obsojamo tu pa tarn naao prednike. Potrudite se, da zboljsate graotni s;an ce>» lemu trgu, da ne bode treba Vaiim sinovom in unu* kom lioditi po sretu, kajti zasluzka je ze zdaj malo in ga bodo vedno maoj ! Gorje pa takim hudobnelem, ki taka ptekorist- na dejanja ovitajo, ki sem ter tje nasajen» drevesca j izravajo, ali pa poSkodujejo I Gorj6 jim, kajti rev- \ Uhm v p.ihoduodti upila bi pri VsemogoLnem za ma- j ieevanje! (Hudi ate! Ur.) j Xa ostale gozde pa pazimo, kakor na zenico v i occai naiem! Gozdi naj bi bili nas zaklad, iz kaie-| rega bi zajemali, a ne da itrl4 v zrak sive skale in j pedine, ki sveta oznanjajo, kako zaloatuo, kako sladko I se spi pri nas. | Tedaj Koboridei, vzdramite se ! Poprimite se j prekoristnega dela, saj Vam pojdo tudi vlada pw; | drjge volje na rokol Bodito gotovi, da bode to zo \ Vam v koriat, a le v vecjo korist otrokom in uuu-[ kom Vaaim, za katere sktbeti Vam bodi prijetna dol-I zno3t! Hvala in h.alezaost Vasih unukov pa Vam : gotovo ne izostane! j S castjo bodo tzgovarjali Va§a imena, in ako se bo t Kobofidu kedaj pesnik rodil, opeval bo Va§o j umnost in Vaia dela. (JfavduSenja Vam ne manjka j to je lepo. Ur.) Politifini pregled. Mislilo se je sploh, da bodo razen galiSke-ga vsi drugt del. zbori se svojim delovaajem do praznikov gotovi; nekateri so res se svojim de-. lom pri kraji in bili so uze zakljufeni, nekateri j pa, in med temi je tadi kranjski, sntdejo se §e koj po novem letu v kratko zasedanje. Delo je slo sploh mirno in gladko izpod rok, ter prav J stvaino so se obrav«avale domade zadeve v vseh : zbonh, mm ti&Ui^ v toeiib $emti ^ SJpfwI Iz St. Frjana, 20. novembra. — Veselica, katero je napravilo Kafcolisko bralno druatvo se je v obfioo zadovoljnoat vr§ila, in bicer tako-le. Brzo o mraku so se zaeeli zbirati udje in njih druzino in vsi, ki jih veseli taka naprava. v lepo okioSaao dvorano visokorodnega g. barooa Forraetitina, katera jo bita precej polna, pa samo domacega Ijuditva. Zdaj se dvigne zagrinjalo, in krepko zapoje meSani zbor, ka-kih 12—14 pevcev in pevkinj pod vodstvom g, Ma-riniia, Lebanovo wDomovino*, katero so prav dobro, ktkor tudi vse ostale tocke, izvrSili. Za tem nastopi g. predsednik in pozh-avi ob^instvo 9 kratktmi pa jo-dernatimi besedami. Ob enem pa preide na podudni govor 0 izreji otrok. Marsiktert ode ali mati so si mislili: prav ima gospod! posebno ko je kazaiT kak-sen dlovek po^tane iz lep> izrejeaega otroka z% Boga, za dom in za cesarja. Nasproti par ie je otrok slabo i-rejen, ni ne za. Boga, ne za dom, pa tudi ne za cesarja, ampak vsem le v veliko skodo, posebno u-bogi ob6ini. Deklamacijo je castno izvrsiia Terezina Vegri-5eva j ki je kakor navlald zato ustvarjena. BUezakon-sko mater" je pa Francika Jeretic tako ginlivo pro I-stavljata, da so ljudje kar strraeti, in ko je koa6ala, ni bilo konca ploskanju, dokler ni §e enkrat ponovila. Igra gDomacl prepir" je vzbudik muogo smetta, posebno moz se je raozko vedol; se zeai se je hotel vcasib smeh prikrasti, se ve da ljudstvo tega ne za-pazi, kajti znala je besedo tako zasukairi, da je bila §e bolj smesna, kakor co bi bila resna; sosedi so 0-meniti ni, on je ie stari tic. Venee Foeraterjev se je moral ponoviti na ob&o zahtevanje. Tako se je konfial program, kakor receno, na ob6no zadovoljnost. Potem je zadela domafia zabava, ki se je lep) vrsila. Za pijaco in postrelbo je preskrbet Janez Maraz, druitvenik in krcuiar. L0 so si pevci in pev-kinje nekoliko pomocili sulia grla, zadelo se je petje z nova; pa Se bolj zivo in velicastno^ kajti prejeli smo vsi nekatere, ki so znane, kakor je pesem „Naj 6uje zemlja in nebou, ki je tako rekoc doraaca. In tako skupno peta, kakor se je pri tej priloznosti pela, naredi cloveku tak vzvisen utis, da je ne zabizlepa. Za v&ako pesmijo se je vratila napitnica na vse atrani; do vrhunoa pa je prikipelo veselje, ko so pevei in vsi po celi dvorani stoje in odkritih glav zapeli wHej Slovani", tako da se je dvorans tresta. Ko se je o-menjena pesem odpela, atopi g. predsednik na oder in razlozi pomen te pesni, zakaj da ae nstane in od-krije, koncno napije slovanski probudnosti. Tn zopet ni bilo konca ni krajn trkanja in nazdravljanju. Ko so se gostje nekoliko umirili, zapojd pevci sami Se par pesmic. Stopi kondno g. predsednik na oder, za-hvali se g. pevovodji Mariuifiu inpevcem Kozanakim. da so pripravljeni zmiraj, kjer jih je treba. Ob enem inrazi zeljo, da bi zopet pri§li; ko bo treba,; in na-anaia, da je zabava kon&ana, tar fupoxoa, saj m skupaj sede. Kjer imafd Nemef Ye6ino, porabijo to brezozirno ne glede na Lelje in pravicne za-liteve slovanske manj&iiie; taka je bila v mo-ravskem, koroSkern in stajerskcm zboru, V sled-njem se je celo prcdrzuil liberalni kraet Poseh izreel dvom o resnicoljiibnosti eeiega slovcnsko-ga naroda, ne da bi ga bii na ta raz^aljivi ua-pad na ves slovenski narod dez. glavar pokaral in klical k redu. Kjer so pa Nemci v manjSini, kakor na Ce§kcm in Kranjskeni, tarn pa z rer solucijami in ^rezjotrcb^^^ zayTeeejo govorjenje in §e celo vedino ovirajo v njem delovanji. Baron Cornaro, dosedanji namestnik povelj-nika generalnega staba, je Imenovaiv mesto u« mrlega barona Jo?anovida cesarjev namestnik v Dalraaeiji. Mo2 se do zdaj §e ni prikazoval na politifinem polji, &ivei je la za vojno in za cc« sarja, rodom je sieer Lab, ali nadejati se je, da bode pravicen tudi ogromni slovanski vecini v Dalmaeiji. Novi naucni minister je izdal pred (kratkim dva imenitna nkaza do vseh deL. iolskih oblasti; eden prepovedujo nepotrebno menjevanje ufoiih knjig na srednjth §olah» drugi pa zaukazuje. da se pod odgavorstvoro ufiiteljskega osebja nimajo sprejemati v knjizniee take knjige, ki bi bile po svoji vsebiai v patrijotiinem, verskem ali nrav-neni ozirn sumljive. Ogerski dri. zbor je pred odhodom na bo* 'Mm poCitnice Se pretresoval neko do§lo mu proSnjo, po kateri bi se morale raaticnc knjige i vseh veroizpovedauj na Ogerskem spisovati samo v madjarskcm jeziku. Be ve, da je bila ta pro-§nja voda na rnlin ogerskih sovinistov, predebela pa se je zdela taka, kakor je doSla, So celo mi-nistci'skemu prcdsedniku Tisssi, ki je med drugi m rekel, da je treba stvar dobro premisliti, ker bi vzbudila laltko ticvoljo in kratila praviee drugim uuroduostim. HrvaSka poslanca dr. Star^evie* in Grzanid sta bila zarad izgredov v zboru pri prvi *od-nijski instanciji kriva spoznaua hudod'Jlstva ka-Jjenja javuega mini in obsojena po 3 mcsccc v zapor; prvi zgubi §e naslov doktorja in ne sme ve6 bitl odvetnik; oba sta se obrnila proti ob-sodbi do viSjega sodiMa in vloitla pro§njo, da bi se do razsodbe visje sodulje izpustila iz pre-iskovalnega zapora, ali sodnija je nju prosnjo zavrgla. Bivsi ban Mazuranid hoee zopet stopiti na politisko pozori§ce in bode menda kandidO' val v okraji, katerega je zastopai umrli Yoneuia. Kanonik Kadki je zopet voljen predsednik jugo-slo?anske akademrje v Zagrebu. Se pred koncem leta bode francoski kon* gres, t. j. zbornica in senat skupaj, volil pred-sednika republiki, kandidoje zopet dosedanji, pa nze postarni Grevy; ali do tedaj more nastati na Francoskem Se roiaisterska kriza, te se ze-dinijo radikalci in desmcarji in Le pri glasovanji o Tonkraskem kreditu zadobe vedino. Novovoljeni attgleski parlament se snide 12. jannarja 1886 v kratko zasedanje. Ker libcralci sami nimajo vefiiae, zato se neki Gladstone po* gaja z Irci in kakor nekateri listi trd4, bi bil nze obljabil, da jim ho6e izpolniti njih zahteve t. j. dovohti Irski a?tonomijo in poseben par-lament. V Benetkah in v beneski okolici prikazala se je kolera; laska vlada sicer molci in jo menda eel a taji; ali da je tam kolera, spozna-vano iz toga; ker je avstrijska vlada ukazala, da se imajo v Pontablu, v Korminu in v Ali ze-kv.niski vozovi. ko se meujavajo, zdravstveno preiskati. — 0 zadevah na jugu govorimo na drugem mestu.| _______ Domade in razae vesti, De^elni zbor goriski imel je pretekli torek svojo zadnjo 8ejos v kateri je resil tbo, k&r mu je bib dano v razpravo. De2elni glavar sklenil je letos-aj© zaaedanje s kratkim ogovorom in a trikratniin Tsklicem na piresvitlega cesarja, ki aa ga poslanci .........] m ' na§el je neki goriSki gospod, prijatelj naSemu listu, te dni dve pomladui cvetici v lepora cvetji, namvefi zvoucek (Golanthas nivalis) in tj-ibonMo.o (Primula acaulis ali verb). Pevinfani in St. L'rjauci bo pad lakko pouoaai na tako zgodnje cvetiuo ua svojem zemijiL6i, Dr. Jo^ef Frapporti m».ogoletui profesor na c. k. ginmajsiji. v Gonci bivsi voilja c. k. gimnazija Koperskega, slaven puzaatelj m gojitelj italijanskega slovstva, posebno Dantejevib del, umri je preteklo soboto ob 6. uri zv. za mrtudoin v 72. letu |8Vojega iiyyenja. Bil JeJzy!rfiteji_odgojit(djin--pr|jateU-mladinir- KatoliSko druStvo v Gorici poslalo je kar-diualu GanglbttUerja ua Dnnaji adreso, v kateri pri-trjuje njcgoveom pastirskemu listu o Vereliagiuovib slikah. Kolera pukassala Be jo tudi v Tratu, kjer sta dvn 51oveka za ojo omrla. Bail so najstrozja povelja, da bi se ne zanesla dalje, V Twt prinesls so jo, kakor se zdi, iz Bcnetk, otlkodar je priplul kloydov parnik Pollux, ki je iincl na krovu ljudi, za koiero bolae. • V Straticah bili so se dolavci uptli evojim gospodarjem, ker so bili ailjeni delati tudi ob nede-ljah in pruziiikili, tako da ni bilo mogoce vsem iti vsako nedeljo, ampak le vsakili 14 duij k maii. Xah-tovali so, naj se jim dd pi'Uika, da pojdejo laliko vsako nedeljo k maM, in to so tudi dosegli, kakor se govori. Vabilo. Ker je bil obLai zbor 20, t. m. v o?.im na volitve neuspe§en, vabi podpisani vse p. n. gospo-de druStvewike k novemu obduemu zboru, ki bo v torek 29. decembra ob 6, uri zvcLer v druStve-ui bralnici. Ako bi se tis'd vcCer ne se&lo potrebno Stevilo dru§tvenikov, bo drugi dan, v sredo 3 0. decerabra, ob isti uri in v istem prostom obCni zbor brez osira ua Stevilo doSIih udov, kakor dolo-iuje §. 28. druStveoih pravil. Na dnevnem redu bodo dopolnilue oziroma nove volitve: 10 odborni-kov, 3 namustnikov, 5 senatorjev. V Gorici, a 1. dc-cembra I1885, Za *Sbvensko bralao in podpomo druStvo v Uorici», Dr, A. GregorSit, predsednik. Na znanje. Ker je «SIov. bratno in podpor-no druStvo v Gorici» brez odbora, ker podpisani ne more vsega osebno opravljati in ker se uekatera opravila ne morejo odloiiti, naprosil in pooblastil je podpisani na svojo osebno odgovornost gg. Ivaua Pirjcvca in Franca Sivca, bivSa druStveua deuarui-darj,i in tajnika, uaj §e dalje opravljata svoji dosedanji sluibi denarnicarja in tajuika, dokler se ne i/.-volt nov odbor, ki bi prevzel druStveaa opravila. To se nazuauja p. n. gg. diu§tvenikom z opombo, da v denarnih in tajoilkih zadevah naj se obracajo na omenjena dva gospoda, kakor do zdaj. V Gorici, 21. decembra 1885. Za «Slov, bralno in podporno druStvo v GoricU Dr. A. Gregor6i6, predsednik. Li81nica urednistva. Z dana&ijo §te-vilko konCali smo tekoCi lettiik. Prva Stevilka bodo-iega letnika izide na predveLer novega leta. Par do-piaov nam je priiostalo; oni s St, V. gore je 2e stav-ljen ; porabimo jih, ako bo niogoce. Gg. sodelovalcera in gg. eitateljem voscimo najvcselejSc prazoike. navduseuo ponovili z: Liviol in ewival poro^ilo prihodnjic. Ppinladsred; Tiine^e r«dka xei!u V Jtrojni St. SOl.iOp. Ozaanilo. Zarad sklcpanja ra^unov za leto 1S85 bode nmtlilnica od2. do vstevfii 10. jauuarja 18S8 /.aprta. Opravila glodo zastav pri zastnvljavnici se bodo vrgila omenjeno dni kakor po navadi. Od ravnateljstva zastavljavnice in & ojo zdruzone hranilnice v Gorici, dne 10. decembra 1886. Kavnatelj D. LOVISONI. Osrcdnja zaloga volneiiih i doktorja J. JSgerja, , srajc, svitic, jopicev za gospode in gospo, popolnih oblek za otroke, pasov okolo 2ivota, goi-kih ob: z ob kolenih, go-masov, nogovic posebao pri- I :, pravnih proti ozebkom, ro-. kovic, telovnikov a rokavi za gospode. Prodaja na de-belo in na drobro namrec: Mocno raz&irjene, veliko bolj nego katero koli drugo sliCno zdravilo, so daudaues znaue lekarja R. Ilrandt-a Svfoai*ske kroglSce. To prihaja odtod, ker vsled svojega izvrstuega ucinka pri te2a-vah v prebavljaaji itd. so se brzo udoma<*ile skoro v vsaki druzrai ter so izpodrinile vsa druga sredstva, kakor kiselo vodo, rabarbaro, kapljice itd. Vsaka pristua Skatlja (dobivajo se po 70 kr. v lekarnah) ima kot zaamenje bel krii v rudeeem polii in podois R. Kraudt-a. r r Slovenci! Pozor! Nov, izvorno ilustrovan Saljiv in satirsk list „R 0 (i A ('•• \mM bodo is novim letom izhajati po dTabrat na moaeo in s mm trpo/it . . . po gl. 10 do 12 i'opolim obloku m dofiko in otrolce, m Hobo, plivICi m Aq}. nopiemoCljivi, fiovljl m lov, vrhu toga plnSfiev walliorprolT, doimon, Bacco m go»po — a,_ to Mago (Mlpit tm je v ve^o liloznostgospodov odjemufkov poseln'ii oddclek v posebuem, lo> Leneni prostoru blt%u prodojalniee. fitorof in pirn suknje s& otroka ol 2 let in fen* Blago vsako vrsto za dido po mori, ceno pmv . nizkc, dalo liLno, stvnri, ki no dopadojo, so smonijo j broz tczavo. Edina zaloga sraje, jop, izvirnlh svittc z ., j volne iz imenitne tovame v Stockolmu pod odgovor-nostjo prof. dr. Jagerja. | Anton Potatzky priporo&a svojo bogato zalogo igrac in galantarij Jy posebno prjmernih za boLiLne darovfl l& — P° Prav nizki ccni. l^^^^^^^^^^t ^kJ^^^^^^^^t^Si Zelodcne bolcziii hitro in gotovo ozdravi balzam edino in nepresegljivo Jelod5no zdravilo. Izbrati v raznih 2olod6nih boloznih zdravilo, katero bi ˇ rcBnici odgovarjalo namenu, ni labka Btvar dandanos, ko se prodajajo vsakovrstna taka gdraviia. Veiji del onih kapijic, izhSkov itd itd., ki so oznanjajo in priporocajo obfiinstvu z visoko leteSimi besedami, ni druzoga ko prevar*, pogosto Se Skodljivo. Samo jeruzalcmski balzam, u2e davno znan po svoji pripro8ti sestavi in po ozirljajofii svoji mofii na zelodfine zivce, si je pridobil prednost pred vaemi dru-giini do zdaj znaninii pomoftki, kar potrjoje njegova razprodaja, ki vedno raate. Ta balzam, bogat krepcajoce mogi kineSkoga r&-barbara, korcnike, ki je sploh znana po svojem p r e-bavnem uspehu, daje gotovo sredstvo proti zelodfinim 8labostim, izvirajoiiim n norcdnega probavljanja. Zato so priporoea, ko jeati no diSi, proti neprijotni sapi, gnjusu, riganju, zabasanju, liemorojdalnim tciavam; po'maga tudi proti zlatenici, glistam in bolczuim v droba. Steklenica s podukom 80 kr. Glavna zalogw - lew.; mi G. B. Pontoni v Gorici. V TRSTU pri G. B. Itovis, v KORMINU pri A. Franzotti, v TO^MINU pri €. Falisca. POTNIKE IN KI> V<,0 spravlja 7 Ameriko najbolje in najceneje ArnoldReif, na Dunaji, I. KdmratringK St. 9 (NajatarejSa firma te vrste.) Nic vec odlasati. Sretovuo znano zebrake, knUra_ sens na nekej drazb) knpil za polovio© prave Trodnosti in an jiu vslfd objave L0 wuogo pokupili is *.-ich delov sveta, prodajem, dokler jib. je kaj, po samo glxl. 1#4.0 jako ttolfc* ««!• debele la Stroke pr» ««ra»trilJlTc <**(< x barvaMiroi krajei, dcbele kakor deskn; 190 cm. dol-ge, 130 cm. fciroke x raz-Ucnieii krajci, jako debele, zarcs nernztrgljive, la. base po gold. 1.70, najboljae baze jako fine pa po gld. 1.95. Xadaljc jo 3o v zalogi: SOO tlvaaajstle r»eBlfa ko»«al:u-ila t gotovini ter piosim nomudno reaitov. Ob&nako predvojniSlvo: St. P5H«n. /a ftupnna: oneinsko stareilnstvo. Oospodu J. H. RabiltOWiox-M na Dunaji. Z ozironi na plahto, poslono na ogled, Van pro-sitno, da nam poSljeie popoino enake vrslo 60 kOSOV nemudonia ter so znaraujemo, pricakujoCi rafiun Troppauer Zuekerraffinerie-Aetiengesellschaft A. v. Jutrzenka. 15-95. Chorostkow, 8. novembra 1885. Gospoda I. H Rabittowicz-u na Dunaji. PoiMjite pod noslortm: Excel!, griifl. Siemien-ki'sche 6aterdirection in Kopoczynie, postaja Chorostkow, ie 30 plaht konjskih po I gl. 75 kr. ena. Sposioranjem W. Fryer, konjar. Aiso-Alapg, noveinber 1885. Gospodu J. H. Rabinowicz-U na Dunaji. Po§ljite proti po!tneuin pavzotju gosp. Benediktu Sluba-i. po§ta Czeczev 12 plaht po 1 gl. 95 kr., kakoi ste poslali meni, potein gosp. lgnaciju pi Kollerju 4 plahto iste yrate in slednjiiS na moje ime 2 enaki iu 2 plahti za razvoSCeke ter S srileac plahte. Spo§tovanjem Adam pi. Salomon, k. ogewki husanki stotnik. Razposilja se proti pladila ali povzetju. Naslov: Webewaaren-Miimifactiir JT* H. I=ta"biiiowJOa5 Wien, III. Bsz„ Mm Sollaitssliaszs Kr- I jtOzdravlja kakor je nuvidno iz zahvnlnih pisetnl fin zdravniSklh spr!5eva! boleznl v zdo.ka in Strebuhu, bodesje, krd, JEelodeSno in premen-Bjavaomrzlfco, zabasanje. hemerojf Je, zfetenico, fjfljfgreno itd. in je najboljM prpomocek 7uyei 3 gliste pri otrocih. RPoSOja 'zdelcvatelj po pogti v skatijicah 1 po 12 steklenic ra 1 gld. 36 novc. gPri ve3em itevilu d..bi se primes-en odp-3t. Gosp. Gabriefu Piccoti-ja, fekarju v Ljubfjani Na zahtevanje potrjujem, da sem YaS ctet za ielo-dec, kojega deli so mi dobro znani, v velikih sludajih vspeSno rabil proti boleznim ˇ 2elodca in zlati zili. Ljubljana, meaec ianuvar 1884. a Dr. Emil vite* SlockJ, e. k. vladni »TctoT»l«« in defelno-sftnitetni porciavalee. UspeSnoat toga izvrstnega zdravila spriCujejo tudi gg. dr. D. Agoatini, dr. Gambon, titcz dr. Goracucbi, dr. Pardo — sloreci tr&okr idrarniki. Podpi3ani potrjaje, da ima zelodecna eaonca Ijub-Ijanskega lekarja Piccoli-ja hitre in precadne zdravtlne moci. Z ajo ozdravelo je mnogo Ijndi moje in sosedne znpnije; komaj pretece dan, da ne bi kdo priaei k meni. Id me prosi za jedno ateklenieo zelodecne esence, kojib imam ve.ino nekoliko pripraTljenih. A. Wlnsfi'ch. 2upnik-kanonik. Plomin, Primorsko. Po 15 kr. ateklenieo prodsja t Gorki lekarna Pon-toni, t Tolmiru Palisca, t Korminu Franzoni, t Gra-diSit Coa3su>t, t Gradezi Pasqnalis in n.Tano ˇ k»teri pod-tiki » ogla-u *e po-kazejo liereanicni. .,Ki|uitaI>lek- tie zaktera nikabih apriiavaaj in placanemudoma ko*- pi.irjoaa smrt. Ve« dobicek pripada zararorancem (1«!» !&*' I An je rezdeljenih 8,041.079 gld.) in na naradno police pl»>a se v go ovini aze po drugwi vpla^ila preroija (vsakoletnega donoska na radon zavaroTalnega lift* ali police) pri policab, eesajrtM rente ali aolevieae ietmrfM rente (prihodko*) se pa nukupi&i m se izp!«d» koaec zararo-vane dob*. Vtgled T pojalnjenje naLrta pobtvifne doamrtne rente. Za aaTonwnie po tej le^tvici r zn«>ft';n 2t)A)QQ gld t akleDjeno t 43. leta, iznala na podlagi pogoje*, veljarnib pri nacrtu za peiavlcae deemrteo rente, za dobo 15 let vsakoletni premij (vplatito) 983 gld. SO kr.; t 15 tetilt tedaj 14.757 tW. Po ra?nih racnuili iznasala bi r.iota zavarovanea pri zaloia poteviene desmrtae rente po pretektih 15 letth blwu 7^90 |M., katero zavarovaaee lahko obrae po en; stirib pottj, navedenih v uvodu, nararei: 1. proda svojo police z dobicki in pravicami driilbi, in t tern Blucaji bi dobil najbrle okolo 19.180 gld., a katerimi t>e unitfijo niegore pravice do drnzbe; 2. ali pa dobi zcTarovanec name*ito avoje izvirne police drugo, ki je ta popolnoma vp!aLaaa, ki zapade ob »mrti in ki doaega bli'.u vsoto 31.000 gld.; 3. ali pa «o odpove Sfojim koriftim (dobickom), polica zapade ob smrti za 2i).(K»U gld. in druzba mu placuje do enrt rento r zncaku blizu 818 gld. na leto; 4. ali pa zavaroranec dobi t gotovini nakupiLeai dobiick okolo 7.890 gld. in zk polico so ptaLa ob njegovi srurti 20.UOU goldinarjev. Kadiiljna pojasnila da}e R. M, VERVE6A, raenjalec v ulici mestnega vrtu (Via Uiardin^, h. at. bt ki je zaKtopnik za Gorico in dezelo. MLoiifeLUfoiioa slcpai'stvu s koiijskimi plahtami! TJze 87 let obatojeSa c. U, dciulno ptiviligirnna tovarna za plahte in koce prej LiecHtcnaiier-jevc udove & sinov razpoSilja po svoji dunajnki zalogi KONJSKE PLAHTE 190 cm. dolge, 130 cm. Biroke, neraztrgljire, a tern nim dnom in ztvimt obrobki ena po A 1 gl. 60 kr. z zabojem yyed. Edor vzame najmanj 10 plaht, dobi eno po vrhu ali pa 10% popusta na ceni. Samo radi ogrumnega izdelovanja in prevelike prodaje nam je mogoLe dn dajemo te konjske plahte V tej nenavadni velikoati in toko izvratno robo po jl takO nizki ceni. Na atotine zabvalnih piuem si lahko ' vsakdo ogleda. Razposiija se proti povzetju. Kar no pristoja, vzame *e nazaj brez tezar. ImT Napis nsj se natauduo naredi: 1»J Pferde-Decken-Fabriks-Haupt-Hiderlafle, AVien, L Rothenthurmstrasse 14. Svarimo vaakterega, naj ne kupuje blaga 1 od takih firm, id se botfjo javno podniaati ' avoje ime m ki posnemajo, ne da bi ameli. ua> so oznanilo. UPrevidnost potrebna!! sv in Tsprejmem takoj* za svoje prodajalntce s meSanim blagom ZENSKO, amoino sIoTQonkega jezika v branji i piaavi in YeSco v Sivanji perila. Vrednoat imajo tiate, ktere morejo poloziti 100*200 gold, koi varacioo. Hinko Grabrijaa, trgovec v Vipavi. S€*I*Z^SSS3 Same iiovostii Papirnica M. COPPAG (prej SBITZ) Stmtniske ulics !2. vGorioi Eastslj 20 priporo^a svojo z:ilog<> va«h ;,i;«ij. ki so v zvezi s papirnieo, v.n urude, i:» Hole in zasebnike; veliko zlm-ko kinlauega pi-semskega papirja v sk;i(Ij;ih in zavajih (mapaii), dopisniSkih !i>1ov, voscilnili litilkov za vsc potrebe. I)iii*ovi za boiieue praznike, za no vo lcta ia za goiluvc kako,*: albiimf, okvirji, mosnjicc, listnice mate in velike in brez Stevila drugih teSij in kin^cv. Zmirora poina zaloga trgovftkih kujig, prepisnih kiijig in prepisuih wtrojev. Prav nizke ccne. LBKARNA TR\K(KZV |T zraven rotovza. na velikem mentnem trgu y Ljuoljani ImJ priporo^a in razpo&itja 8 po^tnim povzetjem iTROPFEK^ Nffa ECHT bei (tfOTHEKERTRNKOCZYl iUWACH i STUCK zo asa atelocloo, kttterim He innt na tisi znnjo pripravljiuija tch kapljic in pod inifuom ,Marijactjse kapljice zoper v»e zelod&te bole/tii in rtjih nuHledke. SeF* 1 steklenica velja 20 kr., 1 tucut 2 gld., 6 tucatoY aamo 8 gld. ~?M RazpoSilja sc » poito naimenj jeden tucat steklonic Naslov: Lekarna Trnkoczy v Ljubljani. Razpustno mijlo, iznaiei in jo oxebno pripravlja Franc Pichler. c, k. niji iiriuki Jirmik T aTiirjisk:- ozdravi vsako sunanjo hilra in kozno bolczen pri th?Ji domaiih ziraltb. od^trani vsak pogreSok. kt jo nasproten lepoti ali rabi pri konjih, ozdraTt naradno vsako hro-mo#t, naj bo nova alt stara, in je korrnlto zdravilo poaebno pri liolrznih y zlezah in v nogah, po* sebno pri vnefji kit In kadar gloda sedlo all oprava. Razpastno mijlo (R^olrirsei^) dobito je ope-torano fastna sprifevala in zahvalna pisma radi svojih izrrstnik fa4tnodtij in naglega rdravljenja od kmetijskih draster, iivin^kih-zdravnikor in ntuogih po-eestatkor. la#iru?.&ijltoi MpiaaruMbcIiikkilg;-JCkr- » n * . ¦¦ n ,« .. .1 •«.. iVtakema kosu razp. mtjla pndejan je poduk o njegovi rabi t dezeloem jeziku. Glavni razprodaj a TH Olil iTlte BBe! Wa-sijewski & Pilaski T VarAavi. Glavno zalogo za Gorico im» J. Cristofoletti, lekar in dvorni zalagatelj; dalje se dobiva r Go-riei pri A. pi. Gironcolu, Ickarji, pri mnogih drugih Ickarji h in v drogerijab. ____________ * IjntT* Da se zaprcdijo po- snetki, iaaa Ysaka skatya razpnstnega mijla zra-Yen etoje^o. postmYne zavarovano znarko in na§ ¦ podpis "WasUewski * Pilaski. VarSaYa. w «*»**?» *<|m»ni mi&i It imb^ - Mu ^8H-$h«s *)m»'~T$&Sr