Leto LXXm, 3t. 81 Poštnin« plafaaa v fotortnL » Ul« Poatgebflkr Sat ttuUL Freig - Cena E 2 Urednlitvo la opravai Ljubljana Kopitarjeva 6. Telefon 13.(1-» 64 Meaečna naročnina 83 Ur. — Cek rad. Ljubljana 10.64« ta naročnine In 10.894 ia tnaerate. Izkljnčno ts •topatvti ta oglaae ls Italije ls Inozemstva i DPI B. A. Milana B i l o p I • o v ne vraOumo SLOVENEC mniUrfiu aa 3JK23 las erbitterte Ringen im Osten und Westen Kampfe um den Stndtkern Wiens — Keine Fortschritte der Anglo-Amerikaner im Ruhrgebict, nn der Sieg, im Sauerland und in Thiiringen Poročila z bojišč DNB. Aus dem Fiihrerhauptquartier, 10. April. Das Oberkommando der .AVehrmacht gibt bekannt: Zvvischcn D r a u und W i e n c r AV a 1 d zersehlugen unsere Truppen dio Nehrzahl der teindlicben Angrilfe. Um den Stadtkcrn von AV i e n wird ani Franz Joseph-Bahnhof, lieini AUgemei-lion Krankenhaua, am AVestbahnhof nnd nordvvostlich der Ostbahnbriicko orbit-tert gekiimpft. An der M a r c h - M U n -ilung konnte der C.egner scinen Briik-kenkopf um einige Kilometer nach Nordvvesten crvveiteru, vviihrend er zvvischen der Marcli und der oberen Ncutra trotz zaihlreicher Angriffe keinen we. senlliehen Bodengewinn erzielte. Siidostlich Ratibor dauern die iirt-liehen Kiimpfe an. Gegen dio Siid- und AVcstfront .von Breslau traten die Bolschevvisten nach heftiger Feuervor-bereitung erneut zum Angriff an. vvurden aber von der standhoften Besatzung nach peringem Geliindeverlust ahgo-schlagen. Ani Zugang znr Putziger Nehrun g und in der vvestlichen AVeichsel-Niederung blieben loindliche Vorsliisse vviederum erfolglos. Unterstiitzt durch Schlacht- nnd Kampfilicgerverbando und starkes Ar-tilleriefeuer, setzten die Sovvjets ihre Angrilfe gegen Konigsberg von nllcn Seiten mit erdrlickendcr Uber-niarht fort. Die taplere Bcsatzung ver-teidigt jedes Hans gegen den bis in dns Stadtinnere eingedrungenen Feind mit grosser Standhaftigkeit. Im Nordcn der W e s 11 r o n t liat sich dio Lage zwisehen Ems und AV c s e r ini vvesenllichen nicht veriin-dert. Gegen den lapferen AViderstand unserer Fallsehirmjager und Grenadiere konnten die iiher die Linie M e p p e n -B r a m s c h e witer vordriingenden En-gliindern nur schrittvveise Bodcn ge-vvinnen. Zvvischen der unteren W e s e r und dem Raum von H i 1 d a s h e i m stiess der fiegncr mit einzelnen Angriffsgrup-pen vveiler nach Osten vor und schob sich niiher an Hannover heran. AVei-ter siidlich haben sich die Kiiinpfe von der AVescr an die L e i n e verlagert. G ii 11 i n g e n ging nach hartem Kampf verloren. Am Nordrand des Rnhrgehie-t e s, niirdlirh der Sieg und im Ostteil des Sauerlandes halten unsere Divisionen dem pausenlos angreifenden Gegner stand. Trotz mehrerer ticfcrer Einbriicho blieb der Zusammenhang der Front durch iininer vviederholto Gegen-angrilfe gevvahrt. Im T h ii r i u g c r AA' a 1 d stehen die Besatzungen zahlreichcr Stiitzpunkte im Kampf mit iiherlegenem Feind und »er-hidern so durch ihren aufopfernden Ein-satz das vveilere A'ordringen der Aineri-kaner. Auch bei Schleusingen blieb dem Feind durch unsere Gegenangriffe griisserer Bodengevvinn versagt. Dage-gen gelang es amerikanisehen Panzer-kriiften, zvvischen Hildburghau-s e n und dem Main vveiter nach Siid— osten vorzustossen. Im Raum von S r h w e i n I u r t zvvang vvirkungsvolles Feuer unserer Flakurtillerie den Gegner zu Boden. Im Riicken des I'eindc9 verbliebene eigene Kampfgruppen iiberlullen die amerikanisehen Arersorgungskolonnen nnd fiigen durch diese Klcinkriegstak-lik dem (iegner hohe A7erluste zu. Im Raum nordvvestlieh Crails-h c i m versueht der Feind, die vvesllich der Stadt eineeschlossene Kampfgruppe zu ontsetzen. llcltige Kampfe mit unseren zu Gegenangrilfen angetretenen Kriiften sind im Gange. Im Abschnitt zvvischen H e i 1 h r o n n und E 111 i n g e n hiilt der starke Druck an. Unsere Jagd- und Sehlachlflieger-verbande griffen mit Bomben und Bord-vvaffen vvirksam in die Erdkiimpfe ein und schossen 11 angloamcrikanische Flugzeuge ab. An der ligurisclien KUsto setzten din Anglo-Amerikancr ihre Angriffe mit starken Kriiften lort_ und konnten nach schvveren verlustreichen Kiimpfen in Massa eindringen. Siidvve-llich des Coniaccio-Sees gelangs es dem nach stiirkstcni Artille-rie- und Schlnchtfliegereinsatz angreifenden Gegner, unseren um Lugo vor-springendcii Frontbogen zuriickzudriik-ken. In Nordvvestdalmatien stehen unsere Stiitzpunkthesatzungen im Ah-wehrkampf gegen fortgesetzte Angriffe starker Bandenkriifte. Anglo-amerikanische Terrnrhomher richteten am Tage ihre Angrilfe besonders gegen Orte im s ii d - und n o r d -vvestdeutscben Kaum. In der Nacht Ilogen britisehe Verbftnde Mittel- und Norilvvestdeutschland an. 27 meist vler-motorige Bomber vvurden zum Austurz gebraeht. Ogorčena borba na vzhodu in zahodu Boji za mestno središče Dunaja — Angloamerikanci niso nič nn-predovali v Porurju, ob reki Sieg, v Sauerlandu in Thiiringiji. Fiihrerjev glavni stan. 10. aprila. DNB. A'rhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Med Dravo in Dunajskim gozdom so naše čete razbile večino sovražnih napadov. Ogorčeni boji so se razvili za mestno središče Dunaja, ob kolodvoru Franz Josef, pri splošni holnici, ob zahodnem kolodvoru in severnozahodno od inostu vzhodne železnice. Ob izlivu Morave je sovražnik zvečal svoje predmostje za nekaj kilometrov proti severozahodu, medtem ko med Moravo in zgornjim tekom N e u t r e kljub številnim napadom ni mogel doseči bistvenega na-predovanja- Jugovzhodno od R a t i b o r j a pa še trajajo krajevni boji. Proti južnemu in zahodnemu bojišču Breslau -a so boljševiki po močni topniški pripravi pričeli » napadom, vendar jih jc odbila vztrajna posadka po skromni izgubi ozemlja. Zopet so ostali brezuspešui sovražni sunki ob Putziger Nehrung in v zahodni nižini Vislo. Sovjeti, ki so jih podpirali oddelki borbenih iu bojnih letal in močan topniški ogenj, so nadaljevali s svojimi napadi na Konigsberg z vseh strani z ogromno premočjo. Hrabra posadka brani z veliko vztrajnostjo vsako hišo pred sovražnikom, ki jo vdrl v notranjost incsta. Na severu zahodnega bojišča so položaj med rekama Ems in W e s e r bistveno ni nič spremenil. Dalje preko črte Meppen — Bramsche naprej prodrli Angleži pa so le korakoma napredovali spričo hrabrega odpora naših padalskih lovcev in grenadirjev. Med spodnjim tekom AV e s e r o in področjem pri H i 1 d o s h e i m u je sovražnik s posameznimi napadalnimi skupinami sunil dalje proti vzhodu ter se približni Hannovru. Dalje bolj južno so se boji preložili od AVesere do Leinc. Po hudem boiu smo izgubili G S 11 i n -gen. Oh severnem robu Porurja, severno od reke Sieg in v vzhodnem delu Sauerlanda pa vztrajajo našo divizije proti sovražniku, ki napada brez odmora. Kljub številnim globljim vdorom pa so ponovljeni protinapadi obdržali strnjenost bojišča. V T h Urinske m gozdu s« bore posadke številnih oporišč s nadmočnini sovražnikom ter s svojim žrtvovanja polnim posegom onemogočajo nadaljnjo prodiranje Amerikancev. Tudi pri S c h I e n-s i n g e n u so naši protinapadi preprečili sovražniku večjo prodiranje. Nasprotne pa je ameriškim oklepniškim silnm uspele, da ga sunile naprej med H 11 d -bnrghnu senom in reko Main dali« proti jugovzhodu. Na področju pri Sehvrelnlartu je uspešen ogenj našega protiletalskega topništva prisilil sovražnika na tla. V sovražnem raledju ostale lastno bojne skupine napadajo ameriške preskr-bovalue kolone ter jim na ta način povzročajo visoke izgube. Na področju pri CraHsheimu poskuša sovražnik rešiti zahodno od mesta obkoljeno bojno skupino. V teku so ogorčeni boji i našimi silami, ki so pričele s protinapadi. Na odseku med Heilbronnom in Ettlingenom pa še traja močan pritisk. Naši oddelki lovskih in borbenih lotalcev so posegli z bombami in strojnicami v boj na zemlji ter sestrelili 11 angloamnriških letal. Ob L i g u r s k i obali nadaljujejo Angloamerikanci s svojimi napadi z močnimi silami ter so po hudih, izgub polnih bojih vdrli v Massa. Jugozahodno od jezera Comacchio je uspelo sovražniku, ki je napadel po najmočnejšem posegu topništva in borbenih letaleov, da jo nazaj potisnil naš bojiščni lok, ki je segal okoli L u g a. V severnozahodni Dalmaciji pa se naše posadke oporišč bore v obrambni borbi proti nadaljnjim napadom močnih sil tolp. Angloameriški strahovalni bombnikj so podnevi usmerili svoje napade proti krajem v južnem in severozahod n em nemškem področju. V noči so pri leteli britanski oddelki nad srednjo in s o v e r o z ah o d n o Ne m 6 i j o. Se streljenih je bilo 27 vočinoma štirimotor nih bombnikov. »Nepomembne« težave Stockholm, 9. aprila. Severnoameriški zunanji minister Stettinius je izjavil pred svetom za zunanje odnošaje k poljskemu vprašanju, dn so težave neizbežne in da jih je treba smatrati za »nepomembne«. On poziva ameriško javnost, da spričo teh in sličnih težav ne zaide v stanje panike. Stettinius skuša obravnavati poljsko vprašanje kot ničevost vsaj z ameriške strani, potem ko je opazil, da Moskva v tem vprašanju ne dovoljuje nobene šale. Če Stettinius nadalje izjavlja, da je severnoameriška vlada odločena upo števati legitimne pravice majhnih na rodov, potem lahko iz povdarjenja tega sklepamo, na kakšen način razlagajo ta pojem legitimnih pravic. Berlin, 10. aprila. Angloamerikanci skušajo z vsemi razpoložljivimi sredstvi vzdržati svoje premiko po možnosti na vseh odsekih zapadnega bojišča. Njihovi letalski napadi na boljno polje in. zaledje naj bi podprli napade pehote in oklepnikov in onemogočili izvedbo nemških protiukrepov. Ob reki Issel, kakor tudi ob AVerri so spustili padalske lovce v nemško zaledje, z nalogo, odpreti zapore, ki so se branile z vso žilavostjo. Pospešeno so pritegnili topniške oddelke, da bi na žariščih obdržali svojo premoč. Kkljub temu pa so pod vplivom nemškega odpora in nemških protinapadov na jugu zapadnega bojišča ln malo napredovali v Thtiringiji in med rokama Ruhr in Sieg. Visoke izgube V severnem delu zahodnega bojišča, kjer so se doslej krajevno omejeni sovražni napadi vedno bolj stekali v nastope na široki bojni črti, se je sovražnik razprostrl dalje proti severu in vzhodu. Kanadsko-britiamsko divizije, kl so napadale med rekama Issel in AVesero, so silile na svojem levem krilu proti jugovzhodnemu robu Zuiderskega jezera, v sredini na obeh straneh reko Ems proti severu in na vzhodnem krilu deloma proti AVeserini nižini južno od Bremena, deloma pa preko AVesere proti vzhodu pioti reki Leine. Severnoamerikanci, ki so bili ob AVeseri, j« so se priključili napadalcem. Iz področja pri llamelnu je sunil močan klin preko Ilil-desheima proti severnim obronkom Har-škega jiogorja; neka nadaljnja napadalna skupina pa je od zgornjega teka AVesere dosegla področja pri GOttingenu. Ta preložitev bojev proti spodnjemu teku reke Vechte, proti reki llase in \Veseri ni nižini zapadno od Verdena in proti reki Leino pa jo stala sovražnika zelo težke izgube. Nemški padalski lovci in jrenadirji so na nizozemskih tleli uničili številne oklepnike in rezerve ter obkolili pristalo britanske padalsko lovce. Med reko Ems in AVesero, na obeh straneh Sleinhuderskega morja, pri Hildesheimu in Gottingenu so nemški zaporni oddelki uničili številne sovražno napadalne osti, medtem ko so pri Holzmindenu, Hoxru in kopališču Soden v krvi odbiti vse napade. Skromno napredovanje v Thiirrngenu Uspeh nemških sunkov proti boku in zaledju severnoameriških sil je, da jo ostalo sovražno napredovanje v Thiiringen zelo skromno. Sprememb polni boji pa še trajajo severno od MUhlhausena pri Friedrichrodi in Oherhofu, južno od Suhla in pri Hildburgshausenu. Sovražniku pa ni uspelo izboljšati svoje napadalne baze nili v Thilrinškem gozdu, niti ob Frankovski Saale. Kakor na severnem odseku zapadnega bojišča so Angloamerikanci ojačili svoj pritisk tudi oh reki Ruhr, ob pogorju Rothaar in ob reki Sieg. Pri Rau-xelu, severno od Dortmunda, pri AVerlu, pri izvirnem področju reke Mohne in Lenne in ob spodnjem teku reke Sieg so so številni sovražni napadi po skromnem napredovanju razbili v osredotočenem ognju nemškega topništva. Ravno tako se je izjalovil sovražnikov poskus, da bi od Ren vdrl v odporno področje med rekama Ruhr in Sieg. Severnoameriško sile, ki so pristale po zraku in so severno od Kolna pri Hitdorfu prešle preko reke, pa so razbili takojšnji protisunki. Napad pri Crailsheimu V južnem delu zahodnega bojišča so Severnoamerikanci ravno tako le malo napredovali, čeprav so z brezobzirnim žrtvovanjem svojih jxmiožnih narodov dosegli dolino reke Enz med Neckarjem in zgornjim Renom. Protinapad nemških čet pri Crailsheimu je bolj pomemben za polož»ij. kakor angloameriški sunek do reko En/.. Medtem ko so nemški grenadirji južno in jugozahodno od kopališča Mergentheim kljub močnim raz-bremenilvenim napadom zaprli cesto prodirajočim severnoameriškim oklepniškim oddelkom, so nemški liitri oklep- niški oddelki navadil osredotočeno odrezano sovražne oklepniške osti. Prodrli so z jugovzhoda v mesto, ter zagrabili odrezane sovražne oddelko tudi s se- vera. Boji na podropju Donave Na vzhodu sta bila zopet dunajska kotlina in konlgsborško področje s Sam-landom težišfo bojev. Medtem ko so si držali nemški in sovražni napadi ravnotežje med Muro in Rabo, so so izjalovili lK>ljševiški napadi, ki so stremeli za tem, da si pribore dohod k Semmn-ringu z obkolitvijo z juga. Nemške čete pa so v protinapadu odrezale sovjetske zvezo z zaledjem. Na donavskem področju se boro z največjo zagrizenostjo. Boljševiki so zahodno od Dunaja obnovili svoj prebijala! poskus v smeri proti St. POltenu, vendar pa so se zaustavili ob nemških žilavo se branečih oporiščih. Kljub nadaljnjim ogorčenim napadom pa so nemške čete obdržalo svojo y>oložaje med Tullom in Vtttlauom. kjer so uničile poleg v vojnem poročilu omenjenih uničenih 35 oklepnikov še 0 topov, večino s sredstvi za bojo iz bližine. Nadaljnje številno oklepnike so uničili branilci Dunaja pri zapahnitvi sovražnih vdorov. Žarišča tiojev so bila pri Klo-sterneuburgu, v okolici zahodnega kolodvora in južnih mestnih delih. Na Kah-lenbergu, v Grizingu. pri Martabrunnu St. Veitu in pri Mauerju v bližini južnega in vzhodnega kolodvora in pri Freudenau so trčili sovražni napadi ob nemške protisunke. Sovjetom je uspelo, da so pod izredno visokimi izgubami v težkih pouličnih bojih napredovali le korakoma. Pri borbah v notranjosti mestnega področja so nemške čete |>o doslej došlih. še nepo[K>lnih vesteh, uničile nadaljnjih 20 oklepnikov. Medtem ko so se v Dunaju izjalovili boljševiški poskusi, da bi prodrli v smeri proti donavskim mostovom in ko so bile sovražno sile, ki so prekoračile reko, odbito jugovzhodno od mesta pri Nussdorfu, jo uspelo sovražniku, dn jo nekoliko zvečal svoje predmostjo ob izlivu Morave. Na drugih prehodih pa je vkljub številnim napadom še nadalje zapahnjen. Tudi južno in jugovzhodno od Relili Kaipatov ni uspelo boljševikom, da l>i prešli preko krajevnih vdorov. Oddelki neke oklepniške armade so v zadnjem lednu na jugu vzhodnega bojišča uničili 107 sovjetskih oklepnikov, njim pridc-Ijene protiletalske baterije pa co uničit« I>oleg tega 4o oklepnikov, 7 letal iu 13 to|>ov. Ogorčen odpor v Konigsbergu Medtem ko s srednjega odseka vzhodnega bojišča z izjemo še trajajočih nemških napadalnih bojev jiri Ratiborju no poročajo o bistvenih bojih, in ko so izjalovili sovražni iKvsainicni sunki v /apaonem delu Danzlškegn zaliva, so l>oljševiki ojačili svoje osredoločene nn-|>ado na trdnjavo Konigsberg. Nadmoč-no pehotne in oklepniške sile so sunile s severa in juga po močnem topniškem ognju in ogorčenih letalskih napadih. Sovražnik 60 je preril do notranjega trd-njavskega področja, kjer mu nudijo nemške čete še nadalje zagrizen odpor. Istočasno z napadom na Konigsberg pa so Sovjeti nadaljevali s svojimi pre-bijalnlmi poskusi v Samlandu, kjer jo 12 sovjetskih strelskih divizij, ki so jih podpirali številni oklepniki, skušalo prodreti do Grosshoidekruga. V hudih bojih so nemške čete preprečile nameravani vdor ter zajKihnilo vdore, ki so jih sovraine čelo izvedle po prvem navalu. Poleg 80, v vojnem poročilu omenjenih uničenih sovjetskih oklepnikov, pa so protiletalsko baterije letalstva sestrelile 27 letal. Resnica o usodi (lu Stockholm, 9. aprila. Objava, je izjriulo 15 poljskdih vodilnih jx>-litikov, ki so jih sovjetske vojaške oblasti v sovjetski Poljski zvabile v pust in odpeljale, dn bi jih brez sledu likvidirale, jc povzročila v Londonu vznemirjenje. Medtem ko so v Londonu in AVashingtonu z nesramnimi lažmi prikrili prvi Katyn boljševiških zločincev, je odkritje tega drugega Katynu Churchillu in Rooseveltu tem bolj neprijetno. V londonskih vladnih krogih se trudijo, da bi sprejeli poročilo poljskega šefa za informacije o boljševiških zločinih nad namestnikom minfetr. predsednika in drugimi vodi lirtrmi poljskimi politiki r. uradnim »nezaupanjem«. Londonsko časopisje je dobilo navodilo, naj priobči vest, da je »sovjetska vlada obvestila britansko vlado, da poljski politiki niso -II — poljskih politikov izginili, temveč, da so v Moskvi, kjer se pogajajo s sovjetsko vlado«. Ko (io nedelje še ni prišlo nobeno razjasnjujoče sovjetsko poročilo v London, kakor so to v Londonu šc vedno upuli, so se morali merodajni britanski krogi odločiti, da objavijo, dn so v londonskih nedeljskih časopisih izšle vesti, ki pravijo, da je britanska vlada dobila od Kremlju poročijo o navzočnosti Poljakov v Moskvi, treba umakniti ter oznučiti, »da jim manjka vsaka podlaga*. Uradno ("Clo poudarjajo, du niso dospele nobene Informacije od sovjetske vlude. Tu britanski manever pa se je s tem izjalovil iu London se mora pač sprijazniti, dn so pod njihovim vodstvom stoječe poljske politike in pod jaltsko spremljevalno glasbo prepustili običajni sovjetski likvidaciji. Grška vlada preosnovsna Ženeva, 9. aprila. Grčija kot objekt britansko-sovjetskega interesnega prepira ne pride do miru. Z utemeljitvijo: »Vaša vlada ni sposobna, da vodi državne posle, ki so potrebni zn ustvaritev pogojev za zopetno obnovo normalnega političnega življenja«, je grški regent Dnnnaskinos pozval Plastirnso-vo vlado, k odstopu. Plastiras je odgovoril: že nekaj časa opažam, du se mi mečejo polena pod noge. Sedaj je bila osnovuna nova vlada iz takozvanih nepolitikov, v kateri admiral Petros Vulgaris združuje mesto ministrskega predsednika iin treh ministrstev vojske. BoVjšoviikom prijazno časopisje je pričelo taikoj glasno gonjo proti novim ljudem, tako da tndi tej vladi ne moremo prerokovati dolgega življenja. Čeprav so tudi razmere nepregledne, eno je gotovo: Moskva stalno veča svoj vpliv na Balkonu. Profiboljševiki v zaledju sovjetske armade Stockholm, 9. aprila. Poročila vodilnih boljševiških listov ponovno prinašajo vesti, da se je v zaledju sovjetske urraade osnovala močna protibolj- Umirajoče življenje v Sibiriji Madrid, 9. aprila. »Na Poljskem so Sovjeti že. rleportirali t,7 milijona Poljakov in jih večinoma pomorili. Lc manjšini bo uspelo, da bo dospela v »umirajočo Sibiriijo«, ugotavlja znani severnoameriški pisatelj AVilliaim Tho-mas AValsh v časopisu »Nevv Leader«, ki izhaja v San 1'ranciscu, AValsh, ki v svojem članku z redko hrabrostjo svari pred boljševiško svetovno nevarnostjo, izjavlja med drugim naslednje: »Vsak dan postaja jasneje, da so mali narodi, zaradi katerih neodvisnosti jo bila pričeta ta prekleta vojna, zapuščeni in izdani. Oni (tukaj misli Churchilla in Roosevelta), ki so se nekoč označevali za njihove zaščitnike, so se umaknili in molče«. »Razven milijonov ubitih Poljakov so sedaj tudi v drugih, po Sovjetih zasedenih deželah poklali tisoče nedolžnih žensk in otrok, knkor n. pr. v Litvi. Finsko so sedaj oropali duhovne in materijalnn življenjske podlage, da bi tudi to deželo končno boljševizi-rali. Vlada v VVashingtonu po je popolnoma pozabila, dn je mala in hrabra Finska bila edini narod, ki ie plačala svoje vojne dolgove Združenim državam. Toda kakor zahteva Churchill, korakata London in AVa-shington do konca ob strani Sovjetske zveze, četudi je že danes verjetno, da bodo Sovjeti obdržali svoie gospodstvo nad Evropo in Azijo. Nikakor se ne, sme pozabiti, da Lenin in T ročk i nista proklamirala ruske sovjetske zveze, temveč svetovno zvezo sovjetskih republik«. V Mehiki je klica zu boljševizacijo ameriškega kontinenta, ki jo je sovjetski poslanik Umanski napravil okus-nejšo s penečim se vinom in kavijnrjem. V Mehiki je prostozidarska loža_AreliH Orient, ki je bila izgnona iz Evrope, odprla svoj glavni stan. Sovjeti hočejo v Ekvadorju, Kolumbiji in Venezueli osnovati prve ameriške, sovjetske republike. Njihove intrige v Združenih državah so javna tajnost. Anglija je mnogo pomagala nevarni boljševiški pošasti. Ta pošast ogroža obstoj britanskega imperija, katerega propad jc označil Lenin kot predpogoj za uspeh boljševiške svetovne revolucije. Edc-nov poziv za osnovanje zapadnoevrop-skegn hlnkn držav ni nič drugega, kakor obupan angleški poskus vztrajanja proti zmagujočemu boljševizmu. ševiška skupina, ki z uspehom prizadeva sovjetskemu vojnemu vodstvu težko škodo in ki občutno moti pre-skrbovalne poti. Tako priznava tajnik presidiia vrhovnega sveta ukrajinske sovjetske republike v nekem članku, da protiboljševiško delovanje ukrajinskih narodnjakov od zasedbe Ukrajine po sovjetskih četah ni popustilo, temveč celo narustlo. Ukrajinsko-ncinški narodnjaki, luko pravi ta članek, motijo i vsemi sredstvi obnovitev sovjetske oblasti. Isto ugotovitev prinaša boljševiški list »Krnsnaja zvezdo«. Moskva potrjuje Stockholm, 9. aprila. Soglasje med Rooscveltom, Churchillom in Stalinom, ki ga je najprej objavil Roosevelt. du bodo nemški vojaki, ki pridejo v an-glonmeriško vojno ujetništvo, izročeni Sovjetski zvezi kot prisilni delavci, sedaj potrjujejo uradni sovjetski krogi. Orgnn sovjetskega vojnega ministrstva »Krasnuja zvezda« ugotavlja v nekem opazovanju o položaju na za-pudnem bojišču, dn gotovo menijo nekateri nemški vojaki, do si bodo lahko rešili svoje življenje, fe sc podajo v angloomeriško ujetništvo. »V tem pa se motijo«, tuko nadaljuje list, »kajti sodelovanje med zavezniki je (ako ozko, da bodo vsi nemški vojni ujetniki znpodnih sil izročeni Sovjetski zvezi. Kajti mi potrebujemo te ujetnike za naše velike gradbene načrte v Sibiriji.« »Zadnje in edino upanje« Madrid. Bivši severnoameriški predsednik Hoover je izjavil v nekem govoru, da je bila ženevska zveza narodov organizacija brez načel. Bodoča vojna bo neizogibno izbruhnila med Anglijo, Združenimi državami in Sovjetsko zvezo, če nn bo usf>elo najti v San Franciscu uspešno sredstvo za ohranitev miru. San Fran-cisoo je zadnje in edino upanje. Združene države so bodo moralo v svrho svoje varnosti »oborožiti do zob .. Stockholm. Kakor jo objavil tinski radio v ponedeljek, jo finski ministrski predsednik Paasikivi podal v ponedeljek zjutraj predsedniku ostavko vlado. Predsednik jo pozval ministre, da nadaljujejo s svojim delom, dokler no bo osnovana nova vlada. Tokio, 9. aprila. Japonski informacijski urad je v ponedeljek objavil, da je bil Sigoneri Togo, bivši zunanji minister imenovan tudi za zunanjega ministra v vladi barona Suzukija. kakor tudi za ministru Velike Vzhodne Azije. Novi minister je bil uveden na svoje m#*ito v nri«ntno? i svečanosti, ki je bila izvedena v ponedeljek zvečer v cesarski palači. »SLOVENEC«, »reda, 11. aprila 194S — št. 81 Proslava hrvatskega praznika v Ljubljani Ljubljana, 10. aprila. Na dan obletnice ustanovitve Neza-visno Države Hrvatske je bila v Ljubljani slovesna proslava lega praznika. Zjutraj ob 7. uri je bila slovesna služba Ivožja v stolnici, ki jo je opravil arhidi-jakon in stolni župnik dr. Klinar. Službe božje so se udeležili hrvatski generalni konzul g. prof. Šalih Baljič s soprogo ln osebjem konzulata ter številni zastopniki hrvatske kolonije ter predstavniki nemških in slovenskih oblasti in ustanov z g. prezidentom generalom Rup-uikom na čelu. Po službi božji je bil slovesen >Te Deumc. Po cerkveni proslavi se je na konzulatu začelo vpisovanje in čostitainje. Prišli so čestitat Prezident general Leon Rupnik, vodja nemškega konzulata Platizkommandant major Liesenberg in zastopniki uradov ter javnih ustanov. Med sprejemom častnih goslov se je generalni konzul v izbranih besedah spomnil pomena današnjega praznika in in se vsem gostom zahvalil za njihove čestitke. Popoldne ob 17. uiri je bdi v vseh prostorih konzulata sprejem članov hrvatske kolonije v Ljubljani. Kolonija se je svoje proslave polnoštevilno udeležila. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Dve pestri mi za narodne pionirje V okviru ukrepov za razvedrilo ljubljanskih narodnih pionirjev je priredila akcija »Polk v nedeljo zvečer v gledališču pester večer pod geslom: »Za vsakega nekaj«. Prireditev je bila zelo dobro obiskana ter se je začela z. uvodno glasbo iz opere: } Vesele žene Windsor-skec. Zaigral jo je mali orkester radij- Lep uspeh domobrancev V noči od 4. na 5. april je manjša skupina domobrancev Rupuikovega udarnega bataljona naletela v Mar-kovcu v Loški dolini na skupino' tO komunistov, ki so imeli v neki hiši posvet. Med njimi so bili tudi nekateri »višjic. Pravijo, da so zborujoči pripadali različnim edinieam razbite komunistične divizije, ki se je z zadnjimi ostanki skušala prebiti proti Hrvaški. Domobranci so hišo neopazno obkolili tor z bombami in brzostrelkami presenetili komunistično skupino. V zbeganosti so komunisti pozabili na odpor. Po uspešnem napadu so sc domobranci zopet umaknili. ske postaje in tako ustvaril že prvo zvezo z občinstvom. V prvem, bolj resnem delu prireditve je recitiral Držaj Vaclav Cankarjevega »Martina bebca« in s svojim natopom prepričal poslušalce. Nalo je orkester dovršeno zaigral potpuri iz operete »Dežela smehljaja« vodiil ga jo g. Dertnelj, nakar se je zaključil prvi dol prireditve 6 plesnim nastopom, pri katerem sta zaplesala valček Milica Vidic in Drago Pogača r ob Strauesovih »Pomladanskih zvokih«. Zadovoljstvo in navdušenje je še na-rastlo v drugem delu uspele prireditve ob ljubkih pesmih, ki jih je predvajal šramel Friedel. Sledil je komični ples Hoda pomladanska slana Bela nedelja j« bila letos pomladansko prijetna, topla in sončna. Prinesla pa je ob jutranjih urah na polja tn vrtove hudo pomladansko slano, ki je pač na mnogih krajih napravila dokajSnjo škodo. Tudi v ponedeljek je bila zjutraj slana, toda ne tako močna kot v nedeljo. Ta pomladanska slana je zlasti škodila čošnjam, ki so bile prav po zadnjem deževju v najbujnejšem ovetju. Manj je slana škodila marelicam, ki so že vse oprašene. Tramvaj vozi Po dvotedenskem odmoru je v nedeljo g. aprila ljubljanski tramvaj začel spot voziti po novi od 1. aprila veljavni tarifi. Mnogi Ljubljančani so se tramvaja zelo razveselili, kajti s svojimi vozovi ln svojim posebnim ropotom daje tramvaj poseben ton dnevnemu življenju in vrvenju pa ulicah. Ko tramvaj ne vozi, je ob delavnikih Ljubljano kakor mrtva. Kolesarji, njihove zadeve in tatvine Vornostnl organi so pred tedni začeli izvajati kontrolo nad kolesarji, ki se vozijo po ljubljanskih ulicah, to največkrat na najprometpejšlh točkah. Pri tej kontroli je šlo v glavnem, da-11 linajo kolesarji popolnoma v redu svoje prometne ko. lesarske knjižice, da-11 se njih podatki ujo-mojo s tovarniškimi številkami kolesa ln z evidenčno številko. Ta kontrola je napravila mnouo sitnosti kolesarjem, kl so bili bolj brezbrižni in se niso točno držali vseh pod naslovom »Visoko na gori«. Glasbe- i predpisov. Navadno niso lmell s seboJ^Pro-ni komik Ferry je izzval prave plazove I smeha, medlem ko je čarovnik Albert ; Schafler s svojimi biseri magične umet- ; nosli pri hvaležnem občinstvu vzbudil ' izredno napetost in pozornost. Posamezno točke je vezal spretno z duhovitimi j napovedmi Valo Bralina. Želeti bi bilo, da bi se v d oglednem ' času večer ponovil za pionirje, ki med tednom delajo z lopato in krampom. ertz. Ka| je novega pri naših sosedih? Iz Trsta Iz gledališča. V Verdijevem gledališču so predvajali zadnjo predstavo Wagne,-Jove opero »Tristuu in Izolda Opero jo dirigiral mladi dirigent (tlouco Curiel. kl je nad<>me-stovnl odsotnega diriueuu. Moralta Kljub temu, da ni mogel Imeti pred predstavo ni;i imio vaj« z orkestrom jo svojo nalogo izvršil zelo zadovoljivo in žel meu poslušalci toplo odobravanje. Glavne vloge e.> igrali gospa lieltn-Sbisu. tenorist Voyer gospa Jela baritonist Banlelli in basist Mongelll. — Bila j« tudi LrctjH reprii« VirJi ,evo »Travi, ute« pod taktirko dirigenta Kdmondo Do Vecchija. — Verdijevo gledališče pripravlja za prihodnje dni Bizoto.o opero .Cormen«. Ponovitev »1'onilRdulb melodij« v ltosse-tijovo.iu gledališču, ki «1 žo prvič želo toliko priznunja. je bila prod kratkim. Dobiček je sol v korist bombnrdirnncom. Knkor pri prvi prireditvi, je bilo tudi tokrat poslušalcem d.-ino izražati svojo želje ln Je mogel sli;i> vsak svo o najljubšo pesem Tudi ta pred-» a»a je bila pod pokroviteljstvom Deulscho lleraler. Z Gorenjskega ta Kamne gorice. Odkar Je Bila ustanov, llena v Kamni guricl domobranska postojanka. se komunistični tolovaji ne upsjo več V bli/.ino naselja. Tudi nimajo dovolj poguma, da bi tvegali napad na domobrance. Le tu in tam iz daljave streljajo zahrbtno na IK»nmeznega domobranca ali kako ogledni-eo Domobranci seveda vestno preizkujejo nkolleo in včasih nalete tudi na dober plen. Tako so v vnsi Voščo našli domobranci tolovajski bunker, v katerem se je skrival komunistični Intendant 7 imenom Miloš. Hotel io jo popihati, toda bil je prekason in go je prehitela domobranska kroglu. V bunkerju so domobranci našli poleg orožja ln slroliva tudi dokaj agitacijskih tiskovin. Iz Spodnje Štajerske Prešel Jenka Išče svojo sestro. Marija Se- koranja, roj. Bach, doma iz Buč v brežiškom okraju in živeča v priseljeniškem taborišču Unisiodhiffslngo' 51, Dresden, Kur-haus Biihlau, išče svojo sostro Julijo Bieh ki je živela nok.ie na Spodnjem Štajerskem »Oddamitla tinlm Mrmto prtffifftt* RADIO LJUBLJANA Dnevni program za 11. april: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji koncert, vmis ob 7.30 ]>oročila v slov. — 5 Poročila v nemščini - 12 Napoved sporeda, 11»In opoldanski koncert — 12.J0 Poročilo v nemščini, o položaju iu v slovenščini — 11 Poročila v nemščini — 11.10 Vsakemu nekaj — 15 Nomški spored — 17 Po-očilo v nem »čini in slovenščini — 17 IS Glasbena med. igra — 17 30 Otroška uro — 1* Mali koneort — 18.30 Trio »Trnovo« — 19 »Slovenski napevi« — 10.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Aklunlno predavanje — 20 Poročila v nemščini — 20 15 Komorna glasba — 21 »To uro posvetim tebi« — 22 Poročila v nemščini in napoved sporeda — 22.15 Glasbo prod polnočjo. Iz Ribnice Velikonočne praznike so v Ribnici in v ribniški okolici povsod lopo praznovali, V nekaterih gorskih vaseh so tolovaji pokradli nokoliko »žegna«. Drugače pa jo bil popoln mir. V Hrovačl pri Ilibnici je bila celo velikonočna procesija. t Jo ie K as teli c. V bojih a tolovaji je padel domobrauec Kaslellc Jože iz Ortneka. Naj bo vrlemu fantu žemljica lahka, njegove starše pa naj tolaži Bog. Komunistični tolovaji so bili tudi na veliki tedon lačni. Zato eo v ribniški okolici že na veliki četrtek zvečer obiskali va« Za. dolje in pobrali vso, kar so gospodinjo pripravilo za peko. Naslednji dan so se pritihotapili v Bukovico in se »zanimali« za enake dobrote. Prav gotovo se je marsikdo od njih spomnil tistih lepih časov, ko je v miru doma lahko jedol velikonočne dobroto. motne knjižice. Kjer nI bilo vse v redu, so organi zaplenili kolo ln gn odpeljali na policijsko upravo. Nekaj koles je bilo zaplenjenih. Lastniki so imeli pač nato mnogo posla, dn so uredili svoje zadeve. Potrebno je na tem mestu kolesarje zlasti opozoriti na dve zolo važni dejstvi, na dve določili o kolesih. Prometna knjižica nI prenosljiva na drugo kolo, prav tako ni pre. nosljiva no kupca, kateremu Jc bilo kolo prodano. Prav tako se ne sme evidenčno tablica prenesti iz enega no drugo kolo, kar eo mnogi storili. Zmlnji čas so kolesarji postali nekam nedisciplinirani. Meni nlfi tebi nič so ko-modno vozijo po raznih hodnikih v bolj stranskih ulicah. Lahko opazujemo, kako kolesarji dirkajo po hodnikih v Strellški ulici, pu tudi drugod so se kolesarji sila rozvodill. Bubrlka o kolesarskih tatvinah je tudi letos silno nutrpano z raznimi prijavami. V treh mesecih Je bilo letos ukradenih žo do 250 raznih koles, katerih vrednost cenijo na okoli 2.000.000 lir. Kolesarski totovl eo provl Specialisti v strokovni cenitvi posameznih koles. Stara kolesa puščajo v ne-mar. Prav nova kolesa z novimi plašči so jim najbolj všoč. Ne mine dan, da ne bi bilo koko kolo ukradeno. Splošna bolnišnica v letu 1944 Splošna bolnišnica je lani sprejela 27.264 bolnikov. V bolnlšniol je umrlo 571 bolnikov, ozdravljenih Je bilo 10.028, ostalim je bilo stanja Izboljšano oll pa so zopu. stllf bolnišnico neozdravljenl. OSEBNE NOVICE Puroka. V soboto, dne 7 aprila 1945, sta se v cerkvi Marijinega Oznanenja poročila mr. phr. Janez Kromar ln Kavčič Majda Čestitamo I Nove poštne znamke vzbujajo zadovoljnost v vseh krogih, ki jim je pri srcu red v naši pokrajini, zlasti pa prav zato v vseh poslovnih krogih. Posebno vesela je pa našu javnost novih znamk radi lepih slik naših krajev. Znamke so zn sedanjo čase in razmero tudi na tehnični višini. Vse nestrpno pričakuje, do bi napovedane znamke čimprej izšle, Luliko povemo, da bodo odslej znamko Izhajale v kratkih pre. sledkih ter bodo najbrž do krajo meseca, če bo Ljudska tiskarna redno dobivala pogonsko silo, izšle vse znamke fronkovnego in portovnega stavka. Kinematografi KINO MATICA - »Ob zvokih «1 ni.be«. - Predstave ob 17 in 19. Tel. 22-41. KINO SLOGA - »Velealarm«. - Ob 17 in 19. KINO UNION - »Korak v stran« - Morianne lloppe. Kari L. Dichl. Predstave ob 17. 19. Gospodarstvo Varčujte z elektriko I Preskrba oseb pri gradnji postojank Vrhovni komisar na operacijskem področju »Jadransko Primorje« je Izdal dne 15. marca 1945 naslednjo dopolnitev k odred, bi o preskrbi oseb, vpoklicanih in zaposlenih pri gradnji postojank z dne 27. XI. 1944 Cenj. naročnike naših listov vljudno opozarjamo, da lahko poravnajo naročnino ca časopise tudi v naši podruinici na Miklošičevi cesti Istotam sprejemamo laseratna naročili in ■■ročila na Slovenčevo knjižnico in »Rstl«. KULTURNI OBZORNIK Prirodoslovna izvestja Glasilo Prlrodoslovnega muzeja v Ljub. ljani. Knjiga I. 1944. Z uredbo Šefa pokrajinske uprave v LJubljani štev. 5370/1 z dne 8. maja 1944 jo bil prlrodopisni del Narodnega muzeja v LJubljani osamosvojen v samostojni in neodvisni Prirodoslovnl muzej, z uredbo štev. 1234/1 z dne 2«. oktobra 1944 pa se je razširilo obsožje njegovoga dela tako, do »postane ta muzej v življenju slovenskega naroda znanstveno, narodno gospodarsko, muzooloSko, didaktično in publicistično aktiven, v mnogem z življensklml nujnostmi ljudstva neposreden člnltolj, potrebam naroda prilagojen moderen zavod«. Posledično tej osamosvojitvi izdaja Prirodoslovni muzej tudi svoje lastno glasilo ln prvi letnik Prirodoslovnih izvestij za 1. 1944 Je bil dotiskan te dni. Izvestja J« uredil ravnatelj Prtrodo. slovnoga muzeja dr. Fran Kos in pretežni del tudi sam napisal. Knjiga obsega 220 strani besedila ln 24 strani slik, vsebuje pa pet rozprav, oziroma člankov in sicer: Kos. Iz biologije In ekologije triglavskih lzotomld: Kos, Plelslocen4 nrobnse" Damsko zlato URICO z zapestnico sem zgu bilo 7. t. m. od llol zapflove nlice, Vrhov čeve ulice, Vidovdan ske ceste, Sv. Petra ceste do Wolfove uli ce. Imela je monogram SD in datum. Ker m je drag spomin, pro sim najditelja, da io vrne proti nagradi i trgovini Doienc Silvu dežniki — Prešernovo ulico 42 ali pa v Ho! zspflovi ulici 17«, t Umrl nam ie ▼ RI. letn na$ ljubi mož. dobri oče, aedek in pradedek, Rospotl Švigelj Franc Pogreb bo v četrtek, 12 aprila ob '/«10 dop. z Zal, kapele sv. Andreja, na pokop, k Sv. Križu. Ljnbljana. dne 10. aprila 1945. Žalujoče družine: švigelj, Reber, prof. Dcvetak. Umrl je v 60. letu starosti gospod JULIJ CESAR major Pogreb bo v četrtek, 12. aprila, ob 9 dnp z Zal. kapele sv. Nikolaje, na pokopališče k Sv. Križu. Ljnbljana, dne 10. aprila 1945. ŽALUJOČI OSTALI HHHBBHHHBBHBBBEB ZAHVALA. Vsem, ki ste našo drago ženo. mamo, stsro mamico, sestro in svakinjo, gospo Lojzko Zupan roj. Zaletel soprogo žel. uradnika v pok. v tsko velikem številu spremili na njeni zadnji potij ji poklonili cvetja in gg. pevcem za to-lažljive žalostinke, najprisrčnejšo zahvala. Mnša zadušniea bo brana v četrtek 12. t. m. ob 6. uri zjutraj v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Žalujoči ostali. ZAHVALA. Vsem, ki ste spremili naio ljubljeno mater itd., gospo Terezijo Dobro volje roj. Kranjc na njeni zadnji poti in sočustvovali z nami, izrekamo najtoplejšo zahvalo. — Sv. maša zadušniea bo brana v soboto 14, t. m. ob 7. uri v cerkvi sv. Jakoba. Žalujoče rodbine: Dobrovoljc, Erzin, Jurjevčič, Kranjc. ZAHVALA. dragega Vsem, ki ste spremili naloga Onetič Franca so za ganljivo slovo in spremstvo na pogrebu zahvaljujemo vsem, posebno g. dr. primariju Rakovcu, č. duhovnikom in pevcem, ter vsem prijateljem in znancem. Maša zadušniea bo v četrtek 11. t. m. ob 7 v cerkvi na Viču. Žalujoči ostali. + Umrli so nam v 75. letu starosti naša ljubljena mama, staro mama, leta, tašča in svakinjo, gospa Marija Golob roj. Sušnik Pogreb drago pokojnice bo v četrtek 12. t. m. z žal, iz kapelice sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Novo mesto, dne 10. aprila 1945. žalujoči otroci: Jakob, France. Ivunkn, Minka, Francka, Roza — ter ostalo sorodstvo. aammmmmtmKmammmmmam + Prenehalo je 8. aprila utripati v 63. letu starosti blago srce naše skrbne in dobre žene, zlato mamice, babice, sestro, tete, svakinjo in tašče, gospe MARIJE UHAN roj. KRAVCAR posestnice v Mokronogu Pogreb blagopokojne ie bil 10. aprila 1945 n« domačem pokopališču v Mokronogu. Mokronog, Ljubljano, Zagreb. Novo m., Trebnje. Globoko žalujoči ostali: Jože, mož; Pepi, Hinčl, Marjan, Vinko, Milan, sinovi: Mlcl por. Gorjanc, Olg«. Justl por. Trata r, Anica por. Schmldt in Vera, hčerke — in ostalo sorodstvo.