platana » gotovini.
'1 rirHITIMIIIH)!—IBIBilHI—11—II1IBHB
IZHAJA VSAK TOIIEK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1’5U.
TRGOVSKI LIST
na trgovino. Industrijo
obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V> leta 30 Din, za XA leta 45 Din, ■esečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XI.
Telefon št. 2552.
LJUBLJANA, v lorek, dne 27. marca 1928.
Telefon št. 2552.
ŠTEV. 36.
Omejevanje v prodaji alkoholnih pijač v zaprtih steklenicah.
Važna resolucija naših ope-kamarjev.
Trgovske knjige in njihovo kolkovanje.
Dne 9. marca 1928 je stopil v veljavo novi pravilnik o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah z alkoholnimi pijačami z dne 28. novembra 1927 (Uradni list št. 1, ex 1928), kolikor se nanaša na prodajo alkoholnih pijač v originalno zaprtih steklenicah. Po dosedaj veljavnem pravilniku so smeli špecerijski in njim podobni trgovci prodajati alkoholne pijače v originalnih zaprtih steklenicah brez osebne pravice, ako teh steklenic niso odpirali v obratovalnicah ter jih niso polnili in pretakali v manjše posode. V originalno zaprtih steklenicah so se smele torej prodajati vse alkoholne pijače brez izjeme. Po novem pravilniku pa smejo trgovci brez osebne pravice prodajati v originalnih zaprtih steklenicah samo fine alkoholne pijače, kakor fina vina, fine likerje, konjak in rum. V izvajanju tega pravilnika odrekajo uradni organi finančne kontrole trgovcem pravico, da bi smeli prodajati v originalno zaprtih steklenicah, na primer domače žganje boljše kvalitete, ki brez
Fr. Klanjšek, Maribor:
V štev. 34 »Trgovskega lista« piše predsednik Zveze trgovskih gremijev g. Weixl, o današnjem trgovskem naraščaju. V tem dopisu je marsikaj priporočljivega. Ne morem pa se strinjati z nasvetom, da bi se naj sprejemala v uk izključno mladež s srednješolsko na-obrazbo. Vodstvo mariborske trgovske nadaljevalne šole bo gotovo priznalo, da je dostikrat imelo boljše uspehe z učenci, ki so imeli dobro ljudskošolsko naobrazbo, kakor z marsikaterim učencem, ki je obiskoval srednjo šolo.
Učencev iz srednjih šol pa z dobrim spričevalom je trgovstvu malo na razpolago, kajti takšen poskuša šolo do-višiti. Le še onega, kateri noče ali ne more študirati, določijo starši za štacu-narja, dosi nemara nima niti najmanjšega veselja do tega poklica.
Ce pa pomislimo, da je po deželi na razpolago mnogo nadarjenih ljudsko-šolskih učencev, ki zaradi siromašnosti staršev ne morejo obiskovati srednjih šol, veselje do trgovine pa imajo, bi bilo po mojem mnenju napačno, če bi sc jim zabranil vstop v trgovski poklic.
Da imajo trgovske nadaljevalne šole težave s trgovskim naraščajem, je krivo predvsem to, ker se sprejemajo v uk vajenci ne glede na lo, kakšno je njih solsko spričevalo. Ker se trgovci na vse to premalo ozirajo, bi naj trgovski gremiji pri vpisovanju trgovskih vajencev kontrolirali njih spričevala, pa naj-sibodo ljudska ali srednješolska. Zabranil bi se naj sprejem učencev s slabimi šolskimi spričevali, bodisi, da je tale sin trgovca ali profesorja ali pa kmeta.
Vrlo odobravati moram nas-vet g. Weixla, naj bi se učencem nudili tečaji v kojih se uči, kako se streže odjemalca in kako se občuje s stranko. Ne pozabilo pa bi se naj tudi na one, ki so že prosti; tudi te bi se naj navajalo k raznim takim večernim tečajem, kakor je gori omenjeni, nadatje k pevskim vajam in k učenju tujih jezikov. Predsednik pariške trgovske zbornice posebno priporoča trgovskemu svetu učenje esperantskega jezika, ki je po svetu zelo razširjen in obljublja postati svetovni pomožni, toraj tudi trgovsko prometni jezik. Ta jezik je tako priprost, da
dvoma spada med fine alkoholne pijače. Nobenega dvoma no more biti, da gredo pri tem uradni organi preko namena pravilnika, ki gotovo noče enostransko pospeševati (Klino produkcijo in prodajo tujih žganj, ovirati pa domače produkcije. Kje pa naj kupi konsument domače žganje boljše kakovosti v originalno zaprtih steklenicah? S tako ozkosrčno interpretacijo so ogroženi interesi domačih producentov in trgovcev in nikakor ne moremo dopustiti, da bi se po vrsti okrnjavale obrtne pravice legitimnih trgovcev. Najpreje se je do skrajnosti v največ primerih popolnoma neupravičeno omejilo takozvane trgovske točilce, sedaj se pa hoče omejiti še one trgovce, ki prodajajo alkoholne pijače v originalno zaprtih stekleni-, cah. Razumemo, da se brani prodajo .jeruša in drugih žganj slabše kvalitete v zaprtih steklenicah, ne moremo pa razumeti, zakaj bi se ne smelo naše domače žganje, ako j6 boljše kva-litete, smatrati za finejšo alkoholno pijačo. Ali morda zato, ker je domače?
se ga more trgovsko naobražen človek naučiti v enem zimskem tečaju. Taki tečaji se prirejajo v vsakem malem mestu; podeželski interesenti pa se morejo učiti po knjigah, katere je dobiti pri vsakem esperantskem društvu. Na tak način izrablja mladina svoj prosti čas v naobrazbo ter ga ne zapravlja po gostilnah.
Nedavno se je na nekem občnem zboru razmotrivalo, kako bi se naj preprečila nadprodukcija trgovcev. Predlagalo se je, da bi se naj sprejemalo v uk samo vajence in ne vajenk. Tu sem nasprotnega mnenja. Če se sprejemajo v uk po možnosti vajenke, bo število naraščaja sicer isto, pač pa bo število trgovin sčasoma manjše, ker vsak pomočnik poskuša postati samostojen trgovec, medtem ko se prodajalka dostikrat prej omoži z netrgovcem in vsled tega izstopi iz trgovine. Če pa se poroči s trgovcem, se družita dve trgovski moči v eno. Le redkokedaj začne prodajalka sama trgovino, pa še takrat se navadno pozneje poroči s trgovcem. Priporočam torej, da se, če le pripuščajo okoliščine, v trgovski uk sprejemajo tudi ženske moči, češ na tak način se bo sčasoma vsaj nekoliko ublažila nadprodukcija trgovcev.
eprememba voznega reda.
S 1. aprilom bosta izostala na progi Velika Kaniža—Pragersko brza vlaka štev. 803 in 804; zato pa bosta vozila s tem dnem na progi Velika Kaniža— Pragersko—Ljubljana—Trst nova brza vlaka štev. 801, 501, 602 in štev. 601. 502 in 802. Brzi vlak št. 801 bo odhajal iz Velike Kaniže ob 23‘40 min. in prihajal na Pragersko ob 2. uri 28 min., odkoder bo odhajal ob 2. uri 40 min. V Ljubljano gl. k. bo prihajal ob 5. uri 14 min. in odhajal v Trst ob 5. uri 20 min., kamor bo prispeval ob 9. uri 30 min. V obratni smeri pa bo odhajal vlak št. 601 iz Trsta ob 20. uri 45. min. in prihajal v Ljubljano gl. k. ob 1. uri 23 min., odkoder bo odhajal ob 1 uri 29 min. Na Pragersko bo prihajal ob 4. uri in odhajal v Veliko Kanižo ob 4. uri 10 min., kamor bo prispeval ob 6. uri 40 minut.
Na zborovanju opekamarjev ljubljanske in mariborske oblasti, ki se je vršilo dne 26. marca 1928 v Ljubljani, je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija:
Glasom informacije s strani Zveze industrijcev namerava ministrstvo sa-obracaja povišati voznino za strešno opeko za 50%, češ, da to odgovarja razliki cen med strešno in zidno opeko.
Temu nasproti ugotavljamo, da bi bilo tako povišanje krivično že zategadelj, ker je fabrikacija zidne opeke večinoma predmet malih obratov, ki jih je v vseh delih države dovolj, lako da zidakov ni treba prevažati na velike razdalje, strešna opeka se pa izdeluje večinoma v velikih tovarnah, ki oskrbljujejo prostrana ozemlja, ter bi tu povišanje voznine šlo roko v roki z občutnim povišanjem cen strešne opeke. Posledica bi bila ta, da bi konzum strešne opeke padel v korist manj vrednih sredstev za kritje streh, predvsem cementne opeke, pločevine, lepenke itd. Ker to nasprotuje splošnim narodno-gospodarskim interesom, ker bi bilo s tem boljše blago potisnjeno v ozadje od slabšega, posebno pa Interesom opekarske industrije, ki ima itak že nositi ogromna javna bremena, najodločnejše protestiramo proti nameravanemu povišku.
Če bi šlo za zaščito domače industrije pred inozemsko konkurenco, bi s tako tarifno politiko soglašali, ker pa gre za zaščito domačih trgov pred domačimi proizvodi, more ta akcija izvirati le s strani kakega podjetja ali skupine podjetij v ozemlju močnega konzuma, ki se hoče otresti na ta način neljub«' konkurence s strani bolj oddaljenih krajev naše države.
Rezultati tega povišanja bi bili: podražitev strešne opeke, vsled tega manjši konzum opeke ter propadan je velikega dela domače industrije na korist posameznih, toda vplivnih tovarn. To bi privedlo do favorizirane oziroma privilegirane konkurence, ki jo mora vsakdo odločno odklanjati.
Ta politika, ki je najprej ugonobila našo prej cvetočo mlinsko industrijo in jo pahnila v strahovito krizo, teži zdaj za tem, da žrtvuje še opekarsko industrijo. Tako sistematično upropa-ščevanje kapitala, investiranega v industrijo, ter s tem uničevanje narodnega imetka mora postati usodno.
Zato z vso odločnostjo zastopamo stališče, da se voznina za strešno opeko pod nobenim pogojem ne sme zvišati.«
Na zborovanju je bilo zastopanih 16 največjih opekarn Slovenije, kar daje resoluciji še poseben pomen. Ne dvomimo, da bo tarifni odbor, ki bo predvidoma imel o tej zadevi še sklepati, zavzel tako stališče, da bo ščitil interese visoko razvite opekarske industrije v prečanskih krajih naše države. Akcija za povišanje voznine izhaja, kakor smo informirani, s strani beogradskih opekamarjev, ki se hočejo očividno s tem povišanjem od-križati konkurence prečanskih krajev. Ne dvomimo, da tarifni odbor ne bo pomagal žrtvovati prečanske industrije v korist nekaterih srbijanskih tovarn ter da se bo izjavil v smislu resolucije slovenskih opekamarjev.
V zadnjem času opažamo, da so. posamezni trgovci mnenja, da one trgovske pomožne knjige, ki se le mimogrede porabljajo za zbiranje podatkov, ki Se koncem dneva pre-neso v druge pomožne knjige, niso zavezane taksi po 50 par za list. Zaradi tega opozarjamo vse one, ki vodijo knjige, da so takse na poslovne knjige oproščene samo knjige za kopiranje in žepne knjižice, ki jih nosijo trgovci in drugi s seboj, ne pa .ostale knjige, čeprav imajo za trgovsko knjigovodstvo le podrejeni pomen. Finančna kontrola je v zadnjem času poostrila nadzorstvo glede izvajanja zakona o taksah in izvršuje občasne preglede tudi brez posebnega pooblastila generalne direkcije davkov, kakoršne predpisuje člen 43. zakona o taksah. Ob teh neupravičenih pregledih je kaznovala z občutnimi zneski par trgovcev, ki niso imeli kolkovane dnevne strace v obliki zvezka, češ, da je tudi taka le začasna straca, ki so jo našli na prodajalni mizi, zavezana taksi.
Nov uslužbenski davek.
Z dnem 1. aprila 1928. stopi v veljavo nov uslužbenski davek, ki nadomesti dosedanji davek na ročno delo, davek na službene prejemke privatnih in davek na službene prejemke državnih nameščencev.
Davčna dolžnost. Novemu davku so zavezani vsi službeni prejemki, napitnine itd. iz nesamostalnih zaposlen) in poklicev, dalje pokojnine, podpore, oskrbnine in druge koristi v denarni vrednosti. Predpogoj davčne dolžnosti je nesamostalnost dela, odnosno službeno razmerje, ki se kaže v tem, da se vrši duševno ali telesno delo proti odškodnini za račun in na odgovornost druge osebe (službodajalca). Doba zaposlenja nima na davčno dolžnost nikakega vpliva.
V trgovskem svetu bo se prej ali slej pojavilo vprašanje, kdaj so trgovski potniki in agenti zavezani novemu davku. V tem oziru so bili pojmi že po dosedanjih predpisih jasni in ostanejo v veljavi tudi glede novega davka. Trgovski potnik se smatra po novih predpisih za samostojnega podjetnika, ako pri trgovskih sklepih sam nosi riziko izgube in je višina njegovega zaslužka odvisna v glavnem od osebne delavnosti in torej v bistvu niso odvisni od podjetja, katero zastopajo. Ako ti pogoji niso dani, so tudi, dohodki trgovskih potnikov in agentov zavezani novemu davku.
Davku niso zavezani onerozni prejemki oseb, ki so zaposlene v privatni službi, v višini dokazanih stroškov. Potni stroški ali prejemki za gotove izdatke bodo torej oproščeni davka samo, ako se gibljejo v običajni izmeri in se verodostojno dokažejo.
Nadalje niso zavezani novemu davku darila in nepogodbene nagrade'ter tantijeme in dnevnice, ki jih izplačujejo podjetja svojim nameščencem, ker jih pri svojem obdačenju ne smejo odbiti od dohodkov. Iz istega razloga se ne štejejo za davku zavezane dohodke tudi neposredni davki, katere plačajo podjetja za svoje nameščence.
Davku nadalje niso zavezane tantijeme, dnevnice in druge podobne nagrade članov upravnega in nadzorstvenega odbora podjetij, ki plačujejo društveni davek, ker plačajo podjetja.
Trgovski naraščaj in nadprodukcija trgovstva.
odnosno družbe od teh prejemkov itak društveni davek.
Davčne oprostitve. Uslužbenskega davka so oproščeni prejemki kmetijskih delavcev in služabnikov pri kmetijskem delu kakor tudi delavcev pri postavljanju kmetijskih zgradb na kmetih, dalje dijaki glede svojega dohodka od podučevanja ne glede na višino dohodkov, dalje pa vsi dohodki, ako ne presegajo 400 Din na mesec, 100 Din na teden in 16 Din na dan. Izmera davka prostega dohodka se poviša za vsakega zakonskega otroka do 18 let, ki nima samostojnega dohodka, za 100 Din na mesec, 25 Din na teden, in 4 Din na dan.
Davčni minimum: Pri preračunanju davku zavezanega dohodka se od skupnega dohodka odbije
1. do 4000 Din mesečno 400 Din in
za vsakega otroka do 18 let 100 dinarjev; do 960 Din tedensko 120 Din in za vsakega otroka do 18 let 25 dinarjev;
do 160 Din dnevno 16 Din in za vsakega otroka do 18 let 4 Din.
2. preko 4000 do 6000 Din mesečno
200 Din in za vsakega otroka do 18 let 50 Din; preko 960 do 1440 Din tedensko 60 Din in za vsakega otroka do 18 let 12-50 Din; preko 160 do 240 Din dnevno 8 dinarjev in za vsakega otroka do 18 let 2 Din.
Na dohodek preko 6000 Din na mesec, 1440 Din na teden in 240 Din na dan ni dovoljen noben odbitek.
Kdor ima na več krajih službene prejemke, se mu dovoljuje odbitek samo od najvišjega dohodka, pri zakonskih pa se dovoljuje odbitek samo od moževega dohodka.
Dohodki ali deli dohodkov v naravi. Ti dohodki se ocenjajo po denarni vrednosti, ki jo določi minister za socialno politiko po členu 22. zakona o zavarovanju delavcev. Minister za socialno politiko je to vrednost zadnjič določil z razpisom z dne 8. februarja 1923., štev. 4790.
Po tem razpisu se ocen ja:
I. Popolna oskrba	za	od-
rasle;
Din Din	Din	Din
si) s stanovanjem s	14	84	350	4200
b) brez stanovanja z	12	72	300	3600
II. Popolna oskrba za s I u -žabništvo v obratovalnicah.
Din • Din	Din	Din
■a) s stanovanjem z	S	48	200	2400
b) brez stanovanja s	7	42	175	2100
III. Popolna oskrba za va-
jene e.
Din Din	Din	Din
a) s Stanovanjem s	5	30	125	1500
b) brez stanovanja s 4	24	100	1200
IV. Obleka.
Din Din	Din	Din
a) za odrasle z	2-50	15-— 02-50 750—
b) za služabniMvo v
obratovalnicah z 2-50 15-— 62-50 750-—
c) za vajence z	1-—	6-— 25'— 750-—
V. Obutev.
Din Din Din Din
a) za odrasle z	1-50	9-—	37-50	450-—
b) za .sJužabništvo z	1:50	9-—	37-50	450-—
c) za vajence z	0-80	4-80	20-—	240-—
VI. Stanovanje.
Din Din Din Din
a) 1 soba s štedilnikom z	1-50	9'— 87-50 450-—
b) 1 soba in kuhinja 8	3-—	18-— 7o-— 900-—
«) 2 sobi in kuhinja .«	4-50	27-— 112-50 1350--
«5) 3 sobe in kuhinja s	C-—	36-— 150-— 1800-—
Za mesečne dohodke znaša davek: . Din Din	Din
200 300 400 500 600 700 800 900
od
od
od
od
od
od
od
od
od
od
od
od
od
od
od
od
od
201 do 301 do 401 do 501 do 601 do 701 do 801 do 901 do 1000 1001 do 1100 1101 od 1200 1201 do 1300 1301 do 1400 1401 do 1500 1501 do 1600 1601 do 1700 1701 do 1800 1801 do 1900
4-
6-
9--
11-
14-
17-
20-
23-
27-
31-
35-
39-
43-
48-
53-
58-
63-
68--
	Din	Din	Din
od	1901 do 2000		. . 74—
od	2001 do 2100		. . 80—
od	2101	do 2200	. . 86—
od	2201	do 2300	. . 92—
od	2301	do 2400	. . 98—
od	2401	do 2500	. . 105—
od	2301	do 2600	. . 112-—
od	2601 do 2700		. . 119—
od	2701	do 2800	. . 126—
od	2801	do 2900	. . 133—
od	2901	do 3000	. . 141—
od	3001	do 3100	. . 149—
od	8101	do 3200	. . 157—
od	3201	do 3300	. . 165—
od	3301	do 3400	. . 173—
od	3401 do 3500		. . 182—
od	3501 do 3600		. . 191—
od	3601 do 3700		. . 200—
od	3701 do 3800		. ‘ . 209—
od	3801	do 3900	. . 218—
od	3901	do 4000	. . 228—
od	4001	do 4100	. . 238—
od	4101	do 4200	. . 284—
od	4201	do 4300	. . 258—
od	4301 do 4400		. ‘ . 266 —
od	4401	do 4500	. . 275—
od	4501 do 4600		. . 283—
od	4601	do 4700	. . 291—
od	4701	do 4800	. . 300 —
od	4801	do 4900	. . 309—
od	4901	do 5000	. . 318—
itd.
Denarna vrednost je nadalje s tem razpisom določena še za kurjavo, razsvetljavo in druge prejemke v naravi.
Izjema glede naturalnih prejemkov velja za hišne služabnike (posle). Pri teh se ne vračuna v dohodek vrednost stanovanja in hrane, zato pa se ne dovoljuje odbitek od dohodka v denarju. Tako bodo plačevali posli davek od svojega zaslužka v denarju ne glede na višino dohodka.
Davčna izmera: Davek znaša za tedenski dohodek zmanjšan za odbitek:
Din Din			• Din
48	m 9	#	1 —
od 49 do 72			1-50
od 73 do 96	•		2—
od 97 do 120			2-50
od 121 do 145	#		3—
od 146 do 168	# t	, •	4—
od 169 do 192	m t		4-50
od 193 do 216	# #	#	5-50
od 217 do 240	. m	m	6-50
od 241 do 264	t t		7-50
od 265 do 288	# %	#	8-50
od 289 do 312	# ^	#	9-50
od 313 do 336	, ,		10-50
od 337 do 360			11-50
od 361 do 384	. .	#	12-50
od 385 do 408	m #	4	14—
od 409 do 432	m 9	.	15—
od 433 do 456		.	16—
od 457 do 480			18—
od 481 do 504	# #		19—
do 505 do 528	# 9	.	20-50
od 529 do 552			22—
od 553 do 576			23-50
od 577 do 600	# 0		25—
itd.
Dohodki in koristi, ki se slučajno pojavljajo in ki niso določeni s stalno, letno, mesečno, tedensko ali dnevno vsoto. Od teh dohodkov (na primer: nagrade, tantieme, provizije, dnevnice itd.) se odmeri davek vsakokrat ob izplačilu na vsak posebni znesek dohodka, odnosno na denarno vrednost koristi, brez odbitka. Davek znaša od dohodka:
Din	Din
do	1.000	. .	4%
preko	1.000 do	2.000	.	.	5%
preko	2.000 do	3.000	.	.	6%
preko	3.000 do	4.000	.	.	7%
preko	4.000 do	5.000	.	.	8%
preko	5.000 do	6.000	.	.	9%
preko	6.000 do	8.000	.	.	10%
preko	8.000 do	10.000	.	.	11%
preko	10.000 do	12 000	.	.	12%
preko	12.000 do	15.000	.	.13%
preko 15.000 do 18.000 .. 14% preko	18.000 do	25,000	.	.	15%
preko	25.000 do	50.000	.	.	16%
preko	50.000 do	100.000	..	..	17%
preko	100.000	.	. . .	.	.	18%
Samoupravne doklade. Na davek od službenih prejemkov se ne smejo nalagati nobene samoupravne doklade do 4000 Din mesečno ali 960 Din tedensko po odračunanju odbitkov. Davek od prejemkov preko teh dohodkov in od slučajnih prejemkov pa je v vsakem primeru zavezan samp-upravnim dokladam.
(Dalje prihodnjič.)
NEPOSREDNI DAVKI V LETU 1927.
V letu 1927 je naša država pobrala Diu 1.705,524.38385 ne}>osi-ednih davkov. Na posamezne pokrajine se plačilo razdeli sledeče: H_rvatska in Slavonija ,Diu 355,136.302-20, Bosna in Hercegovina Din 219,063.120-30, Vojvodina 412 milijonov 428.837 06 Din, Slovenija 227 milijonov 825.911-01 Din, Dalmacija 52 milijonov 889.152’60 Din, Srbija in Črna gora 438,180.960-08 Din. Slovenija je prispevala k skupni vsoti preko 13-3%, kar dokazuje, da je z davki še vedno preobremenjena, ker tak odstotek ne vstre-za njeni gospodarski moči napraim gospodarski moči drugih delov naše države. Neenakomernost davčne obremenitve v tem pogledu kaže najbolj donos davka na poslovni promet, ki je že vštet v gornje vsote. Tega davka se je pobralo v 1, 1927 Din 185,373.144-75 in sicer v Hrvatski in Slavoniji Din 48,597.118-91, v Bosni in Hercegovini 21,712.767 Din 39 par, v Vojvodini Din 33,475.593-64, v Sloveniji Din 42,388.629-31, v Dalmaciji Din 5,256.608-74 in v Srbiji 33 milijonov 942.426 Din 66 par. Plačali smo torej v Sloveniji tudi tega davka preko petine, dasiravno je davek enak za vso državo. Ta neenakomernost nam jemlje upanje, da bo izenačeni davčni zakon kaj prida pripomogel k enakomerni davčni obremenitvi.
Dr. Rudolf Andrejka:
Društveno pravo v Sloveniji.
Mala četvorka, 238 strani.- Samozaložba. Cena 50 Din.
Citatelji našega lista se še gotovo spominjajo vrste razprav, ki jih je priobčeval g. dr. R. Andrejka lani v podlistku ; »Trgovskega lista« pod naslovom: Oris društvenega prava v Sloveniji.
Sedaj je avtor, naš znani strokovnjak na tem polju, izdal knjigo, ki sloni na teh člankih, Čeprav je samo majhen del izmed njih doslovno ponatisnjenih, tako posebno zadnji del, ki govori o prenehanju društva. Sicer pa se knjiga predstavlja v popolnoma novi, sistematsko predelani obliki. Dodano ji je še — prvič v pravi slovenščini — besedilo društvenega zakona z 1. 1867 in takozvanega društvenega patenta iz 1. 1852 (dobrega prevoda tega zakona doslej pri nas sploh še ni bilo najti), nadalje pa tudi besedilo srbskega društvenega in zborovalnega zakona.
Knjiga podaja v prvem delu pojem društva, razjvojne smeri našega društvenega prava do danes, subjektivne omejitve pravice združevanja, izvzete združitve in tajna društva; v drugem delu obravnava početek, ustroj in pravila društva, podružnice, društvene zveze in društvena zborovanja ter prehaja v 3. delu na prenehanje društva, na njega prostovoljni razhod ali neprostovoljni oblastveni razpust.
Na koncu podaja avtor svoje misli in predloge o preosnovi in izenačenju društvenega prava; v tem pogledu je zanimiv načrt, ki ga je predložila pred leti pokrajinska uprava za Slovenijo ministrstvu za notranja dela in ki je v celoti ponatisnjen.
Slovenija šteje nad 4000 delujočih društev, ne vštevši podružnic. V društvenem življenju se pogostoma porajajo pravna vprašanja, bodisi ob ustanovitvi, ali ob preosnovi, ob prepirih na zborih itd. Knjiga dr. An-drejke, ki je bil dolga leta društveni referent pri velikem županu, podaja v lepem in jasnem slogu za vsakogar umljivo vsa potrebna pojasnila v tem pogledu. Le dober poznavalec snovi zasledi čestokrat v navidezno lahki obliki podane in predelane posnetke razsodb upravnih in najvišjih sodišč ter posledke njegove splošne znanstvene poglobitve.
Knjiga je bila sila potrebna; doslej nismo imeli ničesar podobnega; nje vrlina je tudi v tem, da podaja vse zakonite predpise, ki so bili izdani po ujedinjenju in sicer predelane, tako da tudi praktik takoj ve, kaj velja še od prejšnjih zakonov in kaj ne.
To lepo znanstveno delo bo zelo v prid našim društvom, a tudi našim uradom, odvetnikom in u,čeči se mladini. Priporočamo je najtopleje. L..
Delovanje Zbornice TOI.
(Iz poročila, ki ga je podal predsednik Zbornice TOI g. Ivan Jelačin ml. v plenarni seji 15. t. m.)
(Konec.)
Obrtno-politične zadeve.
Delovanje zbornice v obrtnoprav-nem oziru se je v zadnjem času zelo pomnožilo. Vedno bolj otežen boj za obstoj, poostrena konkurenca in nove oblike obratovanja so izzvale mnogo interesnih kolizij in sporov glede razmejitve posameznih obrtov. Tudi se je v praksi pokazala potreba, da se razni predpisi in pravilniki prilagodijo izpremenjenim dejanskim razmeram. Določbe obrtnega reda se v raznih oblikah in primerih izigravajo in šušmarstvo se pojavlja v nezmanjšanem obsegu. Zbornično delovanje je bilo z ozirom na tak položaj pred vsem intervencijonističnega značaja, da zaščiti prizadete interesente.
Pritožbe proti šušmarstvu so dale zbornici povod, da je ponovno posredovala pri obrtnih oblastvih radi konkretnih primerov kršitve obrtnih predpisov. Med drugim je opozorila na ustanavljanje flngiranih podružnic in sklepanje navideznih učnih razmerij, s katerimi se skuša prikrivati neupravičeno izvrševanje na usposobljenost vezanih trgovskih in rokodelskih obrtov.
Podeljevanje omejenih stavbnih koncesij v ljubljanski oblasti je zavzelo tolik obseg, da je bila zbornica prisiljena posredovati proti temu pri velikem županu. Ta je izdal okroznicq vsem podrejenim obrtnim oblastvom, v kateri so se v glavnem vpoštevale zahteve in predlogi zbornice in stavbnega obrtništva.
Da se uredi delokrog zidarskih, tesarskih in kamnoseških mojstrov, je zbornica izvedla obširno pismeno anketo ter bo na podlagi zbranega gradiva stavila velikemu županu konkretne predloge. Na poziv velikega župana je zbornica podala svoje mnenje glede obravnavanja načrtov in opisov o priliki odobritvenega postopanja za obrtne in industrijske strojne naprave. Opozarjala je na potrebo, da se v interesu uspešnega razvoja obrta in industrije postopa na-pram podjetnikom čim obzirneje ter ne jemlje strojnemu in elektrotehničnemu obrtništvu pravic do izdelovanja načrtov.
Sedanji pravilnik o dimnikarskem obrtu, ki deloma nasprotuje celo določbam obrtnega reda, uvaja glede ra-joniranja predpise, ki ne ustrezajo povsem našim razmeram. Da se temu od pom or e, je zbornica v sporazumu z Zadrugo dimnikarjev v Ljubljani stavila velikemu županu ljubljanske oblasti predloge za izpremembo po-žamopolicijskega reda.
Ministrstvu trgovine in industrije je zbornica podala svoje mnenje glede ustanovitve redne preizkuševalne komisije za invalide pri Uradu za pospeševanje obrta. Tako se bo vojnim invalidom dala prilika, da si pridobe potrebna usposobljenostna dokazila za nastop obrta na način, ki bo ustrezal tudi zahtevam obrtništva.
Mnogo pritožb je izzvalo v zadnjih letih zaposlovanje preštevilnih vajencev, katerega posledica ’e nadproduk-cija in slaba vzgoja naraščaja. Na predlog Zbornice je veliki župan v Mariboru določil smernice za število vajencev, ki jih sme imeti posamezni trgovec ali obrtnik. V -mmeru konkretne pritožbe neke zadruge na ministrstvo trgovine in industrije je zbornica podala svoje načelno mnenje. Upati je, da se to važno vprašanje reši v zmislu zborničnih predlogov. Razvoj brivskega, frizerskega in lasuljarskega obrta je ustvaril potrebo, da se preurede določila o uspo-sobljenostnem dokazu za te stroke. Vsled splošne želje brivskega obrtništva zbira zbornica gradivo za predloge pristojni oblasti.
Obrtnim oblastim je zbornica podala izjave o obsegu obrtnih pravic odnosno o obrtnem značaju gotovih opravil, v pekovski obrti, pri izdelovanju cementne opeke, glede steklarskega obrta in trgovine s steklom, tesarskega in mizarskega obrta, izdelo-
vanja čolnov, mehaniškega obrta, ob- . delovanja in rezanja lesa za trgovino po lesnih trgovcih ter strojenja kos- ! matih kož. Nadalje je rešila 35 dis- j penznih iin koncesijskih prošenj, 9 I prošenj za dovolitev novih sejmov od- j nosno odobritev sejmskih pristojbin, j Zadružna organizacija zaznamuje v j prosit;m četrtoltju prirastek dveh go- j stihiičarskih zadrug v ljubljanski ob- i lasti, v mariborski oblasti pa ustano- j vitev oblastne zadruge; sodarjev v Ma- j riboru ter Zadrugo pekov v Ptuju, j Ustanavlja se nadalje Zadruga stavbe- : Tilk o v v Mariboru. Več zadrug je pro- j silo za razširjenje svojega teritorijal-nega okoliša. Zbornica se je pri tozadevnih izjavah držala načela, naj .se ustanavljanje oblastnih zadrug in razširjenje teritorijalnega okoliša dovoljuje le v izjemnih primerih.
Glede preizkuševalnih komisij pri ■zadrugah je dala zbornica svojo izjavo v šestih primerih, od teh eno, ki se je nanašala na preizkuševalno komisijo za mojstre pri Zadrugi krojačev v Ljubljani.
Število prijav rokodelskih in produkcijskih obrtov je znašalo v zadnjem četrtletju 1927. leta 597, dočim je bilo odjav le 269, tako, da znaša prirastek 328 obrtov in ie torej neprimerno močnejši kot pri trgovini. Največji je porast pri šiviljah (73 obratov) nato sledijo čevljarji (53 obratov), krojači (20 obratov) in strojno pletenje (19 obratov), ki se posebno razvija po predmestjih, pa tudi po deželi, nadalje kovačev (17 obratov) ter prevažanje potnikov z automobili (15 obratov). Izpremembe pri ostalih panogah obrtov so popolnoma normalne.
Obrtno šolstvo.
Ministrstvo trgovine in industrije je izdelalo načrta dveh važnih pravilnikov in sicer pravilnika za obrtno-nadaljcvalne šole in pravilnika za iehnične srednje šole. Zbornica glede 'teh pravilnikov ni bila vprašana za mnenje, dasi sta baš za naše prilike za vzgojo obrtnega in industrijskega naraščaja izredno važnega pomena. Prvi načrt je za naše razmere povsem nesprejemljiv in je zato zbornica ob priliki tozadevne konference pri ljubljanskem velikem županu podala odklonilno izjavo. Tudi pravilnik za srednje tehnične šole ne Tistreza našim potrebam in bi njegovo uveljavljenje lahko povzročilo veliko škodo, ker bi se z njo menjalo ustroj->tvo in učni program naše tehnične srednje šole, ki pokazuje v svojem dosedanjem delu izborne uspehe. Zbornica je svoje pomisleke proti pravilniku dostavila ministrstvu trgovine in industrije.
V zmislu predloga, ki je bil podan na zadnji plenarni seji, je zbornica otvorila anketo glede ureditve financ iri ustrojstva obrtno nadaljevalnega šolstva, o katerem je bilo na včerajšnji seji obrtnega odseka podano podrobno poročilo. 0 pospeševanju obrti, katerim posveča zbornica posebno pažnjo, bo podano na današnji seji še posebno poročilo.
Statistika zborničnega poslovanja.
V dobi od 15. decembra 1927 do 10. marca 1928 je prejela zbornica 3926 dopisov in odposlala 6989 dopisov. Nadalje je zbornica izdala 201 uvozno potrdilo,' 696 izvornih izpričeval, 64 izpričeval o dobavni zmožnosti ter 65 raznih drugih potrdil.
Zbornica se je udeležila nadalje 6 anket odnosno konferenc v Beogradu ter sklicala sama 5 anket. Nadalje so se zbornični delegati udeležili raznih gospodarskih posvetovanj, ki so jih sklicale gospodarske organizacije, tako sirarske ankete na Jesenicah, ankete glede centralizacije državnih dobav in konference o bolniškem zavarovanju v Zagrebu in posvetovanja interesentov glede izjednačenja direktnih davkov v Mariboru ter o sig-niranju hmelja v Celju m končno mnogobrojnih občnih zborov in drugih gospodarsko važnih prireditev in podala na njih poročila.
Kakor vidite je kratka doba zadnjega trimesečja zahtevala intenzivnega dela ter je zbornica porabila vsako priliko, da zaščiti interese in utemeljene zahteve naših gospodarskih krogov.
DRUŠTVO TRGOVSKIH POTNIKOV 1
LJUB
je imelo 18. t. m. četrti redni občni zbor, kateri je pokazal, da vlada v vrstah članov zanimanje za svojo stanovsko organizacijo in da je njeno delo v korist kakor članstva, tako tudi trgovine sploh. Društvo skuša z vsemi silami doseči svoje cilje. Predvsem dela društvo na tem, da izvršujejo v trgovini tako važen poklic trgovskega potnika in zastopnika le kvalificirane osebe, to so take, katere so se trgovine učile in jo poznajo iz lastnega življenja. V poklic potnika se vrinjajo razne osebe, ki se v svojem prvotnem poklicu ne morejo udejstvovati ali vsled svoje nesposobnosti ali iz drugih vzrokov. Nekvalificiran potnik ne služi koristim trgovine in svojega odjemalca, ampak večinoma gledajo taki na to, da zaslužijo provizijo, vseeno kako, samo da jo zaslužijo, po znanem židovskem navodilu: Mache Geld, mein Sohn, ehrlich, \venn du kannst, aber mache Geld. Društvo hoče čuvati stanovsko čast in pospeševati stanovske koristi. Neumorno in na vse dopustne načine se trudi društvo, da bi doseglo za trgovske potnike in zastopnike tiste ugodnosti pri prometnih napravah, kakor so jih imeli pred vojno na našem ozemlju in kakor jih imajo trgovski potniki v vseh. kulturnih državah, kjer pospešujejo in cenijo trgovino. Le v naši državi doslej še' ni bilo mogoče doseči takih olajšav. Društvo se pa nadeja, da bode to doseglo vsekakor po komercijalizaciji železnic. Omeniti je, da je Jadranska jilovidba že dovolila ugodnosti članom društva. Tozadevna pojasnila dobe člani v društveni pisarni, ki se nahaja sedaj na Gosposvetski cesti pri tajniku g. Bratovžu.
Člani so zavarovani zoper nezgode in žalostni slučaji so dokazali, kako potrebno in umestno je tako zavarovanje. Preostalim družinam ponesrečenih tovarišev so se izplačale zavarovalnine po Din 50.000-—, ko bi sicer te družine ostale brez vsakih sredstev.
ITALIJANSKO - MADŽARSKA TRGOVINSKA POGAJANJA SE BODO V KRATKEM NADALJEVALA.
Pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Italijo in Madžarsko so bila sredi meseca decembra prekinjena. Kasneje so se sicer obnovila, a le za nekoliko dni. Tako italijanskim kot madžarskim delegatom so bile namreč medtem naložene druge naloge, tako da jim bo mogoče nadaljevali pogajanja šele tekom meseca aprila. Kot iz-gleda, se bodo takrat uredila še vsa vprašanja, glede katerih še ni bil dosežen sporazum.
Ljubljanska borza.
Tečaj 2f>. marca 1928	Povpra- ševanje Din	Ponudba Din
DBVIZB: Anui lordom 1 h ffold. . . Berlin IM	 Bruselj 1 belga		13-675	22*905 13-605 7-9267
Budimpeita 1 pangO Gnrih 100 fr		1003-60	9-9331 1096-50
|lnniij 1 MHflf .....	7-985	8-016
London 1 (ost 		277-14	277*94
Newyork 1 dolar .... Pariz 100 lr		56-755	56-955 223*H2
Praga 100 kron		168*10	168-90
Tirat 100 Ur		299-25	301*25
Trgovina.		
O sladkorju v Argentini. Argentina se je omejila doslej izključno le na produkcijo trstnega sladkorja; sedaj je začela gojiti tudi sladkorno peso. 2e lani so začeli graditi prvo sladkornopesno tovarno, koje opravo so naročili pri Škodovem podjetju na Češkem. Ta tovarna, koje dnevna predelava bo znašala 10.000 met. stotov, bo otvorila svojo prvo kampanjo v letu 1928/29. Sedaj pričnejo z gradbo treh drugih tovarn, opremo bo zopet dobavil škoda.
Velika insolvenca. 2e 77 let obstoječa dunajska kovinska tvrdka g. Wini-> warter je zašla v plačilne težkoče in bo zaprosila za otvoritev sodnega poravnalnega postopanja. Pasiva navajajo s
3,500.000	šilingi. Ponujajo 30 odstotkov. Največji upnik je Švicarska Ljudska banka (Schweizerische Volksbank), nato pridejo z velikimi zahtevami razne
ZASTOPNIKOV ZA SLOVENIJO V JANI
Društvo je zastopano po svojem predsedniku v odboru trgovskega dobrodelnega društva »Pomoč«. Vsem trgovskim potnikom in zastopnikom se toplo priporoča, da niso samo sami člani tega koristnega društva, ampak tudi agitirajo med trgovstvom, da bo društvo štelo med svoje člane vse pripadnike trgovskega stanu.
Odslej bo tudi društvena poslovalnica služb delovala v večji meri ter bo svoje objave priobčevala v : Trgovskem listu«, katerega naj člani širijo in priporočajo med trgovstvom.
Predsednik društva, g. Seljak, je sporočil željo staroste trgovskih potnikov, g. Schiffrerja, kateri leži sedaj težko bolan v bolnici, da bi društvo osnovalo podporni sklad za onemogle in potrebne člane društva. Občni zbor je naročil odboru, da razmišlja in obravnava nasvet g. Schiffrerja.
Društvo se bo zopet obrnilo na hotelirje, da bi dovolili organiziranim trgovskim potnikom ugodnosti v cenah za sobe in hrano, kakor so to dovoljevali že pred vojno in razni hotelirji dovoljujejo tudi danes.
Izvoljen je bil z vsklikom za predsednika dosedanji predsednik g. Seljak, kakor tudi na novo prejšnji odbor.
Med slučajnostmi so raziti udeleženci sprožili marsikatero dobro misel in stavili koristne nasvete, o katerih l>o razpravljal društveni odbor.
Trgovski potniki in zastopniki, ki se niste člani društva, pa vendar imate mnogo besed o delovanju društva, kot nečlani govorite, kaj bi naj društvo storilo in kako delovalo, se vabite, da pristopite k društvu. Kot članom Vam je dana možnost, da uveljavljate svoje nasvete in predloge. Stanovska dolžnost yeže itak vsakega trgovskega potnika in zastopnika, da je član svojega stanovskega društva.
nemške kovinske tvrdke. Insolvenca je posledica kreditnih omejitev in odpo-vedb upnikov. Tvrdka ima 1 tovarno svinca in 2 pocinkarni.
Nemško pivo. Leta 1926 so eksportir rali iz Nemčije za 28,300.000 mark piva, leta 1927 pa za 31,200.000 mark. V zadnjem predvojnem letu 1913 je dosegel izvoz vrednost 32,500.000 mark, torej se je glede vrednosti lanski izvoz predvojnemu že prav močno približal. Glede množine pa predvojna višina še ni dosežena. Nekako polovica vsega nemškega eksporta piva gre v Indijo in na Kitajsko.
Denarstvo.
Definitivna oficijelna lista izžrebanih dobitkov loterijske 2K-% državne rente za vojno škodo na 4. žrebanju je zborničnim interesentom na vpogled ob običajnih uradnih urah v zbornični pisarni.
Hranilnice v češkoslovaški 1926. Češkoslovaški Statistični urad priobčuje podatke o hranilnicah 1. 1926, tičoče so 375 zavodov; 2 nista v regulativu, ostale so. Od 373 hranilnic je bilo 196 čeških, 164 nemških, 8 slovaških in 5 jezikovno mešanih.‘Na koncu leta 1926 je bilo 12,161 milijonov Kč vloženih na knjižice, 782 milijonov na lekoči račun. Rezervni zakladi skupaj s penzijskim zakladom so znašali 491'5 milijonov Kč. Posojil so dali 6837 milijonov, med njimi 3378 milijonov hipotekarnih in 2192 milijonov Kč komunalnih posojil. Bilančna svota je znašala 14.724 milijonov, skupni dobiček 151*3 milijonov, zguba 16‘6 milijonov. Bilančna vrednost vrednostnih listin, nahajajočih se v posesti vseh hranilnic, je bila 3977 milijonov Kč; med njimi je bilo samo še 84 milijonov vojnega posojila. Največ je bilo češkoslovaških državnih posojil, in sicer za 3419 milijonov Kč.
Industrija.
United Steli Corporation. Letni zaključek ameriške zveze jekla izkazuje za lansko leto promet 1.310,393.000 dolarjev napram 1.508,076.000 dolarjem v letu 1926. Torej je bil lanski promet dosti manjši kot predlanski. Po odbitku vseh obratovalnih itd. svot znašajo skupni dohodki 172,315.000 dolarjev, 1. 1926 so znašali 207,345.000 dolarjev. Cisti do-
hodki so padli od 134,838.000 dolarjev v letu 1928 na 105,418.000 dolarjev v letu 1927. Na osnovne delnice pride 49 milijonov 814.000 dolarjev dividende; lani 35,581.000.
Carina.
Znižanje izvoznih carin v Rumuniji.
Zbornica za 701 opozarja vse interesente, da je državna gospodarska komisija v Bukarešti znižala izvozne carinske takse y.a sledeče predmete: Usnje od 4 na 2 leja	po kg, obutev	iz usnja od 1	na
0-50 leja.	Izdelki iz	kože od 3*— na	1*5
leje na 1	kg; olje	za	kompresorje	od
8.000 na	300 lejev	od	vagona, olje	od
katrana, črnega premoga od 500 na 300 lejev od vagona, volneni šifoni od 10.000 na 5.000 lejev od vagona, črni kavijar Od 165 na 50 lejev za 1 kg, sezamovo olje od 20.000 na 4.000 lejev za vagon; slad od 3.200 na 2.400 lejev za vagon, pecivo iz moke od 3.200 na 2.000 lejev za vagon, lepilo iz moke, krompirja, žita za obutev od 5.000 na 2.400 lejev za vagon, ječmen debeli od 4.000 na 2.800 lejev za vagon, ječmen oluščen od 3.200 na 2.500 lejev za vagon, ajda od 14.000 na 4.000 lejev za vagon, očiščeno in olupljeno sezamovo seme od 8.000 na 3.500 lejev za vagon, seme od solnčne rože od 6.200 na
5.000 lejev. Nadalje je tudi dovoljen izvoz vseh vrst konj. Izvozna taksa je znižana od 5.000 na 3.000 lejev, za konje za klanje pa od 1.000 lejev na 500.
Davki In takse.
Zakon i pravilnik za službenički po-rez. Zakonska določila in pravilnik o novem uslužbenskem davku, ki stopi v veljavo že dne 1. aprila t. L, je zbral inšpektor ministrstva financ g. D. G. Begovič v posebni brošuri, v kateri so določila zakona natisnjeni v cirilici, določila pravilnika pa v latinici. Brošuro, ki je opremljena tudi z. avtentično interpretacijo in praktičnimi primeri, vsem interesentom toplo priporočamo. Knjiga stane 20 Din in se dobiva pri g. Janu, blagajniku društva davčnih uradnikov v Ljubljani (davčni urad Ljubljana-mesto, Vodnikov trg 5).
Promet.
Velikanska telegrafska družba. — »World« poroča o dogovoru glede spojitve največjih telegrafskih in telefonskih družb. Ameriška International Te-■legraph and Telephone Co. je prevzela družbo Makay, ki je v zvezi s 5000 ameriškimi poštnimi in brzojavnimi družbami. Novo ustanovljeno podjetje razpolaga z glavnico 225 milijonov dolarjev in bo napravilo omrežje, raztezajoče se po Kanadi, U. S. A., Mehiki, Kubi, Srednji Ameriki in Argentini.
RAZNO.
Avstrijska živinoreja. Nižjeavstrijska poljedelska zbornica je dokazala, kaj se da v živinoreji v kratkem času doseči. Priredila je razstavo 268 goved in so bili to pravi vzorci. Veliko je bilo zanimanje za majhna tirolska in vorarlberška goveda, ki dajo na dan po 18 litrov mleka. Avstrija krije že sedaj lahko 50 odstotkov svoje potrebe mesa in upajo, da bodo mogli kriti v desetih letih vso domačo potrebo sami. To tembolj, ker je 20% avstrijske goveje živine pripravnih za pitanje. Pri imenovanih 268 govedih znaša povprečna teža 800 kg, najvišja 1200 kg, kar je rekord za Srednjo Evropo.
Drobne vesti. Računski zaključek italijanskega zakladnega urada pravi, da se je zaključil italijanski proračun s pre-viškom 104 milijone lir (dohodki 127 milijard, izdatki 12*6 milijard. — Ves notranji dolg Italije znaša 86'5 milijard lir, obtok bankovcev pa 17'3 milijard. — V upravni svet banke Anglo-lntemational je bil poklican O. Niemever, ki si je kot član finančnega odbora pri Zvezi narodov pridobil globok vpogled v razmere Srednje Evrope. — Znani angleški koncern Vickers zaznamuje za leto 1927 čisti dobiček 993.000 funtov (leta 1926 je znaašl 430.000 funtov). Dividenda bo 8-odstotna. Izredno ugodni zaključek je posledica fuzije koncerna Vickers z Vickers Armstrong, s čimer sta združeni največji dve angleški orožarni. — Trgovska bilanca Poljske v februarju je bila izredno neugodna; uvoz je znašal 270 milijonov zlatov, izvoz pa 198 milijonov; pasivni saldo je z 72 milijoni dosti večji kot v januarju, ko je znašal 53
milijonov. — Upravni svet parobrodne družbe Cunard je predlagal izplačilo -odstotne dividende. — Agrarna banka v Pragi je imela v preteklem letu čistega dobička 3,385.000 Kč, dividenda je 6-odstotna ali 24 Kč. — Novi bolgarski državni proračun bo /naša 6 milijard in 750 milijonov levov. -* Avstrijski uvoz v februarju je bil vreden 265 milijonov šilingov, izvoz 204 mil. Prirastek uvoza napram januarju je znašal 20 mil. šilingov, prirastek izvoza 57'5 mil., tako da se je skupna trgovina izdatno dvignila. Jugoslavija je prodala v februarju v Avstrijo za 10 milijonov 100.000 šilingov blaga, kupila ga je pa tam za 14,200.000 šilingov. — Na račun Poljske banke je bilo kupljenih v Ameriki zopet 10 milijonov dolarjev zlata. — Sovjetska vlada je dovolila neomejen izvoz bančnih čekov, ki so izstavljeni v sovjetski vrednosti. Prepovedan je pa izvoz bankovcev in sovjetskega kovanega denarja.
Po svetu. — Občni zbor Splošne Zadružne banke v Pragi je sklenil, da bo razdelil od čistega dobička 1,010.000 Kč osemodstotno dividendo ali 16 Kč. Rezerve banke so dosegle višino 3,27*2.000 Kč, kar odgovarja 65 odstotkom delniške glavnice. — S pasi vi 400.000 pengo je postala iusolventua stara veletrgovina s prejo A. Stampfer v Budimpešti. Za insolventno se je izjavila ena največ-(ih ogrskih manufakturnih tvrdk, M. Kirschner v Veliki Kan rži; aktiva 190 tisoč, pasiva 356.000 pengo. — V Leipzigu so se pričela pogajanja med češkoslovaškimi in nemškimi . tovarnami ka-olina, ki imajo za namen ureditev prodaje. — Prva plzenska pivovarna je imela lani 1,208.000 Kč čistega dobička in bo izplačala dividendo 100 Kč (lani 120 Kč za 16 mesecev) ali 33 Ya%. Stabilizacijski dobiček znaša 16,200.000 Kč in ga bodo dali v stabilizacijsko rezervo. — Govori se, da bodo ogrske banke svoje glavnice zvišale, s čimer bi bile usposobljene, da zopet prevzamejo ti-nanciehio vodstvo v bližnjem orientu. — Bolgarska vlada namerava zvišati uvozno carino ua bombaževo prejo od 6 na 20% vrednosti. — Iz New-Yorka prihaja poročilo, da se pogovarjajo tam o spremembi Dawesovega nažrta v takem obsegu, da bi se nemška reparacijska vsota znižala za 70 odstotkov in bi jo torej Nemčija v par lotili lahko plačala. Pravijo, da bo to vprašanje prišlo v Ameriki na dnevni red takoj po izvršenih volitvah. — Na Češkem se je otvo-rilo poravnalno postopanje proti tvrdki čipk Fuchs, Meindl in Horn, ki obstoji že 50 let. Pasiva znašajo 5 milijonov Kč in so prizadete v prvi vrsti češkoslovaške in francoske tvrdke. — Vsota hranilnih vlog pri 13 budimpeških veleban-kah in pri poštni hranilnici se je dvignila v februarju od 382-6 na 394/3 mil. pengo in je dosegla s tem odstotkov stanja od 31. dec. 1913. Stanje tekočih Tačunov je pa padlo od 692‘9 na 667-7 milijonov pengo, to je na 78% stanja od 31. dec. 1913. — Hrvaškoslavonska sladkorna tovarna d. d. v Osijeku bo izplačala za kampanjsko leto 1927/28 dividendo 28 Din (lani 20 Din). — Vži-
galična d. d. Drava v Osijeku bo razdelila gratisdelnice v razmerju: 1 nova na dve stari. Za 1 novo delnico je treba plačati stroškovni donesek 1 Din, sicer se pa razdelijo nove delnice popolnoma zastonj. Dosedanja glavnica družbe znaša 7,500.000 Din, razdeljena v 150.000 delnic po 50 Din. Zadnja dividenda je znašala 20 Din. — Nemška državna banka je kupila v preteklem tednu v Ameriki za 21 milijonov mark zlata po ugodnih pogojih. — Na borzi v Bukarešti te v zadnjem času trajna hausse. Listine Narodne banke so v enem samem dnevu poskočile od 6500 na 8000 lejev. Tudi inozemstvo zelo veliko kupuje, v pr-,vi vrsti industrijske in petrolejske vrednote. — Sladkorna zveza Britanske države je stavila zahtevo po odpravi uvozne carine na kolonialni sladkor. S tem račumijo na velik dvig kolonialne sladkorne produkcije in na uvoz 1 milijona ton kolonialnega sladkorja namesto dosedanjih 500.000 ton. — Bodoči pridelek na Ogrskem ne kaže dobro. — Čehi so v velikih skrbeh, ker so začele ogrske zaloge in časnikarska podjetja kupovati rotacijski papir na Norveškem; norveški rotacijski papir pride v Budimpešto za 500 pengo pri vagonu ceneje kot papir, ki ga daje češkoslovaško-avstrijski kartel. Čehi in Avstrijci bodo morali na vsak način s cenami dol. Norvežani iščejo n o vili prodajnih trgov, ker so izgubili angleški trg* angleška časnikarska podjetja so nakupila papirne tovarne v Kanadi in dobivajo od tam rotacijski papir po nizki cenii.
Brzojavno prenesene slike. Med tem, ko obstojajo pri nas samo še le nejasni pojmi o velepomembnem napredku v brzojavni tehniki, se poslužujejo naši severni sosedi že skoraj pol leta važne iznajdbe brzojavnega prenosa slik v splošnem prometu. Od 1. decembra 1927 je olvorjena prva brzojavna proga med Dunajem in Berlinom, ki služi občinstvu za brzojavno reprodukcijo slik vseh vrst in sicer se dajo na lej črti prenesti rizbe, rokopisi, tesnopisi, posnetki vseh vrst, pozitivno in negativno. Omenjeni progi sledijo v kratkem še druge mednarodne zveze, ker sc je že spočetka pojavilo prav živahno zanimanje za lo izvanredno koristno prometno sredstvo. Osobito v trgovskih, tehničnih, znanstvenih in kriminalističnih zadevah se slični brzojav jako dobro obnese. V prometno - tehničnem oziru pomeni ta nova iznajdba ogromen napredek, prisoiena mu je še obširna naloga v dopolnitvi mednarodnih zvez, ki se še danes začrtali ne da. Dočakali smo še nedavno v bujni fantaziji zamišljeno fototelegrafijo,- kmalu doživimo telekinematografijo, od te nas potem še en korak loči od daljnovida. Temeljni za to svoječasno utopijo so že položeni; da se ideja uresniči, bo naloga bodočim znanstvenim raziskovanjem in poskusom. Iz prenosa slik bo treba razviti samo še problem reprodukcije pro-stominskih dogodkov v trenutku na daljavo. Ideja sličnega brzojava je nasta-ta že ob iznajdbi telegrafije sploh, kajti nepopolnost Morse-jevih znakov v brzojavnem občevanju je vedno občutno
omejevala promet; ni čuda, da so se znanstveniki že davno bavili s vprašanjem prenosa izvirnikov po brzojavu. V nepojemajoči vnemi je delalo na tej rešitvi že neštevilno učenjakov, ki so sicer imeli prav čedne uspehe, ampak perečemu problemu do živega ni prišel do danes še nikdo. Pred nekakimi sedemdesetimi leti se je lotil 5akewell »dalj-nopisa«; uporabljal je Davis’OY izum elektrotehnične razkrojitve ■. gotovih snovi; stvar je bila jako duhovito zamišljena, poskusi so se kolikor toliko posrečili, ampak za splošno uporabo iznajdba ni zadostovala. Bakerwellove slike so pred nekaj desetletji bile prve podlage za nadaljnje preiskave, posnetki so bili še prav pomanjkljivi, priprave oddajne in prejemne postaje jako komplicirane, procedura razmeroma prepočasna. 1/. fotografije ustvariti porabno občevalno sredstvo, je bilo pridržano v lej stroki svetovni sloves uživajočemu znanstveniku profesorju Korn-u. Predvsem se je njemu posrečilo izvanredno skrčiti poslovalno proceduro ter oslraniti razne ovirajoče komplikacije. Do jedra pa sta prišla problemu šele profesorja Karolus in dr. Schroter leta 1926, ki sta brezhibno rešila vprašanje prenosa popolnoma jasnih in točnih posnetkov ter ob enem dosegla neverjetno brzino toka, da se vrši reprodukcija površine 100 kvadratnih centimetrov v nekaj manj nego 1h» sekunde. Človeško oko sploh ne opazi posamezne faze prenosa, ampak zagleda iakoj popolno sliko. Brzojavni slični promet med Dunajem in Berlinom se vrši na navadnem daljnovodu, mogoče pa je promet vzdrževati tudi brezžičnim potom, poslužujoč se kratkih valov. Prenesena slika je popoloma točna kopija izvirnika. Seveda so posnetki samo enobarvni, to sc pravi črni na beli podlagi, med tem ko je izvirnik lahko večbarven. Priporoča se mešanje barv na izvirniku opustiti, posebno če niso kontrasti precej izraziti. Ko se slična telegrafija enkrat v splošnem prometu uveljavi, se obetajo tej stroki nedo-gledne prilike izkoriščanja; pomislimo samo na brzojavni prenos rokopisov, pisem, rizb itd. Celokupni promet se oživi, zločinsivo se zajezi, tiralice s točnimi fotografijami se brez zamude priobčijo širom sveta, prostorninske daljave, ki jih je človeštvo za uho že premagalo, tudi za oko ne bodo več obstojale. S poenostavitvijo priprav za prenos slik je dosežen ideal, ki uresniči najbujnejšo fantazijo moderne tehnike na polju brzojavnega prometa. Na vsak telefonski aparat se bo dala priključiti daljnoslična naprava, občujoči osebi se bosta videle, trenotne dogodke bo mogoče videti na brezmejne daljave; za radio nastopi doba, ki posreduje svetovne dogodke v živih slikah tudi očesu. — (K. Tiefengruber.)
TRŽNA POROČILA.
Rumunski tekstilni trg. Po stagnaciji v januarju in februarju je prinesel marec poživljenje na rumunskem tekstilnem trgu. Začeli so že z nakupovanjem
pomladanskega blaga in se je detajlna trgovina zboljšala. Cene so nespremenjene, vplačila so tekom marca postala večja. V strokovnih krogih opozarjajo na to, da so sedanji časi za importno blago ugodni in sicer zaradi dobrih plačilnih pogojev inozemskih tvrdk; domačini zahtevajo plačilo v 60 do i)0 dneh, .inozemske tvrdke pa dovolijo v mnogih slučajih šest- do devetmesečne kredite.
Aluminij proti bakru. Vsled večjih nakupov bakra v Londonu so se cene bakra dvignile. Zato je začela Evropa v strahu pred trajno hausse hitro kriti svojo trenutno potrebo. Ker se je pa res krila samo trenutna potreba, bi mogli bodoči nadaljni nakupi dovesti do stabilizacije tečaja na višji višini. V očigled. položaju na evropskem trgu je ameriški kartel ceno za domačo porabo dvignil na 14% centov. Upoštevajoč dejstvo, da sedaj na svetovnem trgu se nahajajoče .zaloge za ]>otrebo ne zadostujejo popol-noma, ni izključeno, da bodo cene na novo poskočile. Pač pa moramo pri tern pomisliti, da se v zadnjem času Evropa prizadeva za večjo uporabo aluminija napram bakru, posebno v onih državah, kjer se nahajajo večje množine za produkcijo aluminija potrebnega kaolina* kakor na primer pri nas, na Nemškem ali na Ogrskem. Novo gibanje za večjo uporabo aluminija izhaja iz Nemčije in se tam tudi že marsikaj izdela iz aluminija, kar se je izdelovalo prej iz bakra. S tem se na primer za Nemčijo zmeraj bolj zniža velika uvozna bakrena postavka.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Saobračajno - komercijelno odelenjc Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 23. marca t. I. ponudbe glede dobave 5000 škatljic vžigalic ter glede oddaje 100 knjig v vezavo; do 30. marca t. 1. glede dobave železnih dvigalnih vint za lokomotive, 1 stroja za seštevanje, krampov, cepinov, lopat, motik, žag, dijamantov za rezanje slekla, sobnih termometrov, čopičev, 500'' doz sidola, 350 kq parafina, 100 zavojev stearinskih sveč, nihalnih ur in motvoza, — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 5. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg kave in 3000 kg masti. — Masinsko odelenje Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 31. marca t. 1. ponudbe glede dobave 80 škatelj snažilne pasle »Globus«, 300' steklenic sidola in 300 soščilnih cunj za politiranje. — Predmetni pogoji so na vpogled pri mašinskem odelenju. — Direkcija drž. rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 10. aprila 1. 1. ponudbe glede dobave navadnih šip za okna, desk, 'tfp.OOO kg portland-cementa in
20.000	komadov zidne opeke. — Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 5. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 3000 kg mila za pranje; do 6. aprila t. I-pa glede dobave 1500 kg tračnih žebljev.
Prednjetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
VELETRGOVINA
0. ŠARABON
v Ljubljani
priporoča
Špecerijsko blago
raznovrstno žganj«, moko in deSalna pri« daike. • Raznovrstno
RUDNINSKO VODO
Lastna praSama n I kavo in mlin za c«Sava j s eiaktritnim obratom.
Prometni zavod sa premog d. d.
L|wMfean» -------- -----
prodala po najugodnejiM cenah hi samo na debato
ffkn e fcJ #2 doma hi hncamki za domala PRCrlvU« karta#* la todasM|ska svrita
KOVAŠKI PREMOG Tf, KOKS, BRIKETE
Prometni zavod za premog d.d. vLjatotjanl
Ceniki aa razpolago I
Tiskarna MERKUR« Ljubljana
| trg^ind. d. d. - Simon GregorCiieva utica 23
I s« prtporola sa tisk vsakovrstnih tiskovin am trgovca, I shrtnlka, indusftrtjca In urada. .. Lastna tasEgovasalca
* SALDA-KONTE *
CK - JOURNALE
S0LSKE ZVEZKE, MAPE
MALNE KNJIŽICE
■balne BLOKE 1X0
pe Izredno nizkih ccitsh
ARJE V A ULICA 6 NADSTROPJE
F*
Veletrgovina
kolonljalne In ipeoerUska rob«
LJUBLJANA
ZALOGA tvefitt prstene kave, mletih dllav In rudninska vode.
Točna ln solidna postretba I
lahtsvalts ceniki
Untfa dr. IVAH PLSSB. - Za Ti«vr*»4n4«utnidf» d. d. >MERXUB> bot iidaJatelSa to Bdtaija: A.®VWt, LjtflAtanfi.