Letnik V.
V	Grorici, dia6 10. decembra 1897.
Številka 3CE.
.Primorski List"
izhaja vsaki i., iO.,in SO,, dan v mesecu. Cena za celo leto I gl. 50 n., za pol leta 75 n. Posamezne številke se dobivajo vtabakarnak: Nunske ulice in Šolske ulice po 4 nov.
$oučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem.
Vso za vero, dom, cesarja
predaiitro is iprmiitn
mu je v Gorici. JTuaJc« ulica it. io. —N*fra»-kovana pisma a e a« | sprejemajo. Rokopisi te j ue vračajo. Upravništvo j sprejema oglase in naznanila po pogodbi.
Odgovorni urednik in izdajatelj : J. Marušič.
Lastnik: Konzorcij »Primorskega Lista“.
Tiska: Hilarijanska tiskarna.
Em beseda, gospodom okolo „Hn“.
(Dopis iz Trsta.)
Danes naj malo presodimo po ve čini italijanski (?) Rojan in potrebo upe-Ijane italijanske propovedi in popoldanske službe božje.
Zadnje ljudsko štetje in statistika, potrjena od pristojne politične oblasti, kaže nam res 2 tretjini Italijanov in le
1	tretjino Slovencev v tem kraju. Vprašanje je pa: — ali odgovarja ta Statistika resničnosti, — in kdo jo je napravil ? Povem odkrito, da ne najdete v Rojanski župniji, ki šteje čez 6000 duš, kjer službujeta zdaj 2 italijanska duhovnika — če tudi z lučjo iščete čez 300 Italijanov in še ti ne bodo čisti. Prišli so večinoma s trebuhom za kruhom iz blaženega kraljestva onstran morja. Drugi, večjidel delavci, — a teli je prav ma'o — došli so iz mesta in tu le začasno stanujejo, ker imajo bliže do novega pristanišča in južne železuice. Tietji zopet imajo tu svoja letovišča, v katera zahajajo 1« v poletnem času, drugače v mestu stanujejo. A tudi tem se od biiše slovenske duhovščine in sedanjega prvega, vsega spoštovanja vrednega č. g. kapelana ni delala nikdar niti najmanjša krivica. Vsikdarje ustrezala njih duševnim potrebam : vedno ne-pristranski v njih jeziku. Poučevala posebej njih deco — katere je bilo k večerna 3 ali 5 — za sprejem prvih sv. zakramentov zopet v njih italijanskem jeziku. Kazala se je v svojem službovanju vedno le pravično katoliško.
........Da je pa zgorej imenovano štetje
izpadlo v prid Italijanom, je prav umljivo, če pomislimo, kdo jo je delal, in kaka navodila je dotični imel.
Neki gospod, ki razmere rojanske prav dobro pozna, se je slučajno pogovarjal z osebo, kateri je bilo od magistrata poverjeno ljudsko štetje, in jo vprašal: „povejte mi vendar odkritosrčno kje pa ste dobili tisti dve tretjini Itali janov v* Rojanu ?“ A odgovoril je: „K.aj hočete, italijanaši so, večinoma s Kranjskega, s Krasa in iz Istre. Napisal sem jih za Lahe, ker je magistrat hotel tako. Jaz jih napišem magari za Turke, če hoče on tako."
To vam je jasen dokaz, kaka je ista italijanska večina, in kako se je delala imenovana štatistika
Povem popolnoma resnico, da izmed domačinov tu ne najdete uiti enega pravega Italijana.
Za upeljavo italijanske propovedi in popoldanske službe božje ni bilo nobene resnične potrebe. Na Belvederju večinoma stanujoči Italijani imajo namreč le dober četrt ure oddaljeno cerkev sv. Antona novega, kjer se jim vsako nedeljo v italijanskem jeziku oznanuje božja beseda. Potrebo je čutil le židovski magistrat in par prodanih poitalijančenih oseb, katerim je cerkev le deveta briga.
Ker pa vemo, da je naša sv. vera kat. t. j. za vse n-Tode, za vse kraje in čase. ne moremo b u — akoravno ni nobene resnične potrebe — načelno nasproti tej upeljavi. tudi če bi bilo še manj Italijanov, kakor jih je v resnici Vendar naj se po istem načelu v krajih, kjer je slovensko ljudstvo v manjšini, upelje tudi slovenska propoved in služba božja. Zakaj se pa tste od ene strani odpravljajo in od druge strani italijanske v slorenskih krajih upeljujejo ? Zakaj se je slovenska propoved in služba božja odpravila pri sv. Juštu, v špitalski cerkvi v Kopru, v Čer-nemverhu ( Verteneglio) v Istri in drugodt Ali mari ni bilo pri tej pričujočega veliko v*č slovenskega ljudstva, kakor italijanskega |,]j marsikateri italijanski pridigi v Trstu ? Ali kaj bi rekli vi gospoda, da se v Miljah, Isoli, Piranu Umagu in drugod upeije slovenska propoved? Saj je vendar golo dejstvo, da biva v teh župnijah veliko v«č slovenskega ljudstva, kakor italijanskega v Rojanu. Ne veste li, da se v tržaški škofiji ne najde niti enega italijanskega kraja brez slovanske manjšine ? (Je se je pa že uvedla italijanska propoved in služba božja za ita-
lijansko manjšino v slovenskem kraju, naj se upelje tudi ista za slovenske manjšine v italijanskih krajih ? Pravica mora biti vendar za vse jednaka.
Nočemo s tem očitati prečastitemu škofijskemu ordinarijatu ničesar. Predobro poznamo njegovo pravičnost in dobrohotnost vsem narodom škofije. Dobro uvidimo tudi njega težavno stališče v teh kritičnih razmerah. Kaj je hotel taisti storiti n. pr. v Rojanu, ko mu je brezvestni magistrat, opiraje se na svojo krivično, zgoraj opisano, od kompetentne politične oblasti potrjeno Sfeftis^iko, vedno in vedno očital pravico *češ, da se 2/3. (?) večini ne godi krivica nego to, kar je storil ? ! Kaj naj je drugače odločil, ko so vrhu tea;a še prodane, njemu neznane duše s svojimi prisiljenimi podpisi zahtevale laško propoved? Ali naj je.hotel reči, da je ona štatistika neresnična? Al ne bi bil s tem obdolžil pristojne politične oblasti naravno neresnice in krivičnosti ? In kako naj bi bil to dokazal? Ali naj je šel od liišti do liiše pozvedovat in poslušat, kako se v družinah govori, ko ima že druzega posla čez glavo? In ko se taisti ni mogel takoj odločiti za to novotarijo, ali ga ni šla nahujskana deputacija in ž njo še nekdo drugi! tožit naravnost k metropolitu v Gorico ? Vsega tega torej ni kriv prečastiti škofijski ordinarijat, kriva je edino le satanska prefriganost in prekanjenost, sovražnikov sv. cerkve v Trstu. Krivo je krivično politično nadvladje. Kriv je na Primorskem vladajoči politični zistem, katerega žrtve sta že dva vsega spoštovanja vredna višja cerkvena dostojanstvenika.
Odločno pa smo nasprotni, da se od nekaterih oseb naš jezik v cerkvi preziia, brani našemu ljudstvu moliti v materinem jeziku, ovira na ostentativen način še zunaj cerkve, da celo v hiši ž v lostinski, skazati dragim ranjlcm zadnjo čast z običajno, v srce segajočo milo pesmico, nasproti pa, da se daje prostor v cerkvi izven župnije prišlim osebam, ki £0 s svojim vedenjem našemu pobožnemu ljudstvu v očitno pohujšanje. Ali ne veste, da se tega žalostne posledice že prikazujejo ? Vam li ni znano, da so začeli nekdaj prav verni možje prostega stanu zahajati v pravoslavno, razkolno cerkev ? Mar ne čujete na svojih durih močno trkanje socijalnega vprašanja ? Ne vidite v svoji bližini brezverno internacijonalko, ki šteje v svojem naročju že precejšno število naših pred pobožnih slovenskih delavcev ? Ali ne veste, da se je ravno pri vas ugnezdilo uredništvo znanega „Delavca“ ? Gospoda moja ! Položite roko na srce in pomislite, je li vaše delovanje s preziranjem slovenskega jezika v resnici katoliško in krščansko - socijalno ? Mar ne veste, da stojite s takim ravnanjem, katero obsoja tudi del pravili italijanskih duhovnikov, v odločnem nasprotju z nauki sv. vere; v diametralnem nasprotju tudi z spomenico, katero je vsa okoličanska in slovenska mestna duhovščina leta, 1893 poslala njegovi ekscelenci Rinaldiniju, c. kr. namestniku? Ali ne bijete s tem moralno v obraz svojim duhovnim sobratom? Li ne delate večkrat preglavice celo svojemu nadpa-stirju ? Vam službovanje v slovenskih krajih ugaja — temu nismo nasprotni —, učite se jezika, spoštujte vam izročeno slovensko ljudstvo, ljubite njega jezik, njegove stare običaje. Če vam pa to ni všeč, čemu se vsilujete, in iščete italijansko večino tam, kjer je ni ? Iščite je raje tam, kjer je. Ostanite pri njej in delajte s svojim uplivom na to, da se bodo v mestu cerkve z italijanskim ljudstvom nekoliko bolj polnile in da se bo med njim nekoiiko bolj ukoreninilo spoštovanje do duhovščine. Slovensko ljudstvo pa pustite slovenskim duhovnikom. Ti je bodo znali, kakor do sedaj, tudi v bodoče voditi po pravi poti sv. vere.
Ne služite torej brezvestnemu magistratu in njega poitalijančevalni ideji, služite raje svojemu vzvišenemu poklicu. Ne prezirajte in ne natolcujte svejili slovanskih sobratov, saj jih zaničuje uma-
zano brezvestno časopisje že tako čez vso mero. Poslušajte raje dokler je še čas. mili glas svojega seda j neg#. Pastirja :
„ Vsakdo naj goji.% svoi jezik, naj ljubi svojo, pa naj spoštuje drngo narodnost. — Nikdo naj ne stori drucjim cesar ne želi, da bi se njemu storilo. sTako se bodo v nas uresničile besede ffižjda Kristusa:	nda
smo j edini'1.
In ti verno ljudstvo slovensko ! Ostani pobožno, zvesto in trdno v veri svojih očetov ! Če te tudi tu in tam nekateri prezirajo, pomisli, da ti je ogromno število slovenskega duhovništva, ki trpi s teboj vred enako zaničevanje, preganjanje in preziranje, še vedno zvesto in ti ostane še vedno udano do zadnjega zdililjeja !
(Liberalci pa duhovniki J
Vsi liberalci, naj bodo slovenski, nemški, italijanski, trancoski ali kateri koli, so edini v tem, da duhovščina naj ostane v cerkvi in zakristiji in naj se ne vtika v posvetne zadeve, volitve, agitacije in druge take reči, katere je nič ne brigajo.
Zakaj ne ?
1. Zato ne, pravijo, ker so te zadeve naše in ne duhovščine ;
2. zato ne, ker duhovščine take stvari nič ne brigajo ;
3. zato ne, ker ima duhovščina v cerkvi dovolj posla ;
4. zato ne, ker duhovščina s tem pride v nevarnost, da zanemarja svoja cerkvena opravila
Kaj se vam zdi, ljubi bralci, ali je to pravično in liberalno ? Kdo je pravičen, kdo liberalen?
Pravičen je oni, kateri da vsakemu, kar mu gre. Liberalen je tisti, kateri privošči vsakemu vse pravice, katere uživa on sam in drugi državljani, f
No, duhovniki niso kaki angeli ali nebeščani, ampak so revni Adamovi otroci, kakor vsi drugi svetni Stanovniki.
Duhovniki so državljani, kakor drugi. Oni morajo nositi vsa bremena, občutiti vse grenkosti in brhkosti, katere zadevajo državo, kakor vsi drugi stanovi.
Duhovniki so rodoljubni, požrfco-valni nič manj nego drugi; oni se žrtvujejo ne samo z-. dušni in večni, ampak tudi za časni blagor svojega naroda
Vpraša se zdaj, ali je to pravično in liberalno, da imajo besedo pri posvetnih zadevali, volitvah, agitacijah, za-koriodajstvu, upravi itd. vsi stanovi : posestniki, uradniki, odvetniki, zdravniki, profesorji, učitelji, obrtniki, trgovci, le duhovniki je ne smejo imeti? Zakaj ne bi pristojale tudi njim iste državljanske pravice ?
Ali se morda duhovniki postavljajo nad druge državljane v posvetnih stvareh ? Kje, kako, kateri ? Prosimo odgovora. —
Pa sedaj liberalci sami dobro vedo, da to'‘ni resnično, da duhovniki nikjer nočejo prevlade nad narodom, in vendar tako govorijo in pišejo. Zakaj ? Zato, ker želijo duhovščino pripraviti pri narodu ob vse zaupanje, jo popolnoma nazaj potisniti in če mogoče uničiti. In vse to zato, da bi lažje dosegli in izvršili svoje brezverske namene : z'ravnati državo in njene naprave na brezverski podlagi.
Vse drugo, ' kar govoričijo in kvasijo, kakor da duhovščina ima v cerkvi dovolj posla, da, ako se vkvarja s posvetnimi zadevami, zanemarja svoja cerkvena opravila, da, je take stvari nič ne brigajo itd. je le golo sleparstvo in hinavščina.
Denimo, dragi bralci, da bi se duhovščina, ne le pri nas, ampak po celem svetu, res odtegnila vsem posvetnim in državljanskim zadevam, da bi se odpovedala vsem pravicam, katere ji pristojajo, kaj bi nastalo?
Kmalu bi brezverci v dejanju izvršili, po čemer hrepenijo. Izbacnili bi namreč vero in keršanskega duha iz vseh državljanskih ustanov in naprav in polagoma tudi iz cerkve. Da, tudi iz
oerkve, kajti liberalnemu kapitalistu nikakor ne ugaja keršanska vera, ki mu prepoveduje v sedmi božji zapovedi izkoriščati svojega bližnjega.
Liberalnemu kapitalistu in oderuhu ne prijajo krščanska načela in resnice, katere nni velevajo tudi svojega sobrata, spoštovati in upoštevati kot sebi enakega, ker stvarjenega od istega stvarnika. Ne, on hoče imeti vse, od kmeta in obrtnika pa do zadnjega tovorniškega delavca, le kot svoje sužnje.
Liberalec čiste krvi, kateremu je vera le neumnost in nezmisel, ne more strpeti, da ga cerkev in njeni služabniki, duhovniki, opominjajo, da biva Bog v nebesih, da je duša neumvjoča, da je večnost, kjer čaka vsakega plačilo ali kazen, kakor si zasluži. In ker vse to brezvercem ni po godu, zato bi bila njih prva skrb, ako bi sami povsod zagospodovali. da bi take postave sklepali in izdavali, s katerimi bi duhovnikom usta mašili. Zapovedovali bi jim, kai naj na leci propovedujejo in kaj ue, o čem naj narod poučujejo in o čem naj molčijo. Gorje pa duhovniku, kateri bi ue ;.bo-gal! Po njih postavi bi ga odstavili, sodili in obsodili, kakor Judje Kristusa, ko so rekli ; nimamo postavo in po postavi mora umreti /“ Kaj ne delajo že zdaj tako ponekodi. — Skoraj! Na Ogrskem, Hrvatskem protiiiberalne duhovnike že zapirajo v ječe; še malo manjka, pa jih bodo doslovno — moiili! Drugodi in pri nas v Avstriji jednake-mu nastopanju složno rahljajo tla kapitalisti in socijalni demokratje, mej nami zlasti d/, lavcar in njegova garda.
Kadar se bodo torej liberalci vrnili k Bogu t. j. kadar bode preveval vse posvetne zadeve pravi krščanski duh, takrat se bodo duhovniki radi umaknili v cerkve in zakristije in jim drage volje prepustili občinske, deželne in državne zbore, zakonodajstvo ter vso politično in gospodarsko upravo. Zdaj pa nikakor ue še, kajti duhovniki morajo vsled povelja svojega božjega učitelja učiti vso resnico. „Beseda božja pauči sv. apostol Pavel, „se ne da vezati“, niti po liberalnih zakonih ne. Tako je, bo in ostane.
Narodno gospodarstvo.
Shod poljedelcev na Dunaju.
Na Dunaju se je, kakor smo p i.ro-čali v „Pr. L.“, vršil shod vseh avstrijskih poijedelcev, Zalibog, zaradi razmer in narodnostih prepirov, ki ravno sedaj razburjajo Avstrijo, najbrže ne bode imel pravega uspeha Naši slovenski poslanci se ga niti niso udeležili, ako izvzamemo kranjske poslance Kreka, Povšeta in Žitnika iu Nabergoja! T' so bili sicer pričujoči, a ravno zaradi gori omenjenih avstrijskih odnošajav le kot poslušalci in gostje. V podrobniše razprave niso po-sezali, ker je bila ost shoda na konci konca naperjena le proti „provizoriju“ in izravno torej tudi proti desnici, ki je bila iz raznih vzrokov pripravljena glasovati tako, kakor slučajno niso marali dunajski antisemitje. Shod sam je bil antisemitska t. j. protižidovska demonstracija. Škoda, mi to iskreno obžalujemo, ker kakor vse kaže avstrijski kmetje za enkrat zaman pričakujejo boljše bodočnosti. ,,Edinost" pozivlje, naj se slovenski kmetje postavijo na lastne noge. Prav. A treba jim je povedati, kako naj se postavijo.
Našim slovenskim kmetom je t,o doslej povedal jedino le katoliški shod v Ljubljani; našim slovenskim kmetom pomaga na lastne noge, k lastni smotreni organizaciji le katoliška stranka, ki se oklepa resolucij I. slovenskega katoliškega shoda in jih dosledno izvaja na vsej črti.
Katoliški shod je bil tudi v pravem pomenu vseslovenski kmetiški shod. Zdi se pa, da so se jele zadnji čas oklep.iti gospodarskih resolucij 1. katoliškega shoda tudi stranke, ki takrat za šliod niso dosti ali celo nič marale. To nas piav
srčno veseli in nadejamo se, da, se bo bodočemu t. j. II. slov. katoliškemu shodu odzvala vsa Slovenija vsaj približno tako, kakor se je odzvala vseslovenskemu !
In II. kat. slov. shod je nujen in prav potreben.
Gospodarska zveza v Ljubljani.
Ker pa se nam zdi, da ga pri se-dajnih razmerah v bodočem letu zastonj pričakujemo, menimo, da bi utegnila »Gospodarska zveza“ oziroma nje ustanovitelji, ki so vsi dejanski in izvrševalni člani I. kat. slovenskega shoda, ob bodočem ustanovnem zboru še enkrat obrazložiti odposlancem vseh dobromislečih gospodarskih zadrug (posojilnic, konsum-nih, poizvajalnih društev itd.) gospodarske resolucije 1. slov. kat. shoda. S tem bi se katoliško-socijalni načrt, katerega nekateri naši „naroJni“ časniki in narodne stranke kar meni nič tebi nič prezirajo, oziroma če se ga in vkolikor se . ga oklepajo, sebi izumiteljstvo in prvenstvo v skrbi za narod drzno prisvajajo, populariziral, ljudstvo pa bi spoznalo svoje prijatelje pa tudi svoje slepitelje !
Da se bo pa naše ljudstvo po svojih odposlancih in zastopnikih kar naj-številniše udeležilo bodočaga zbora pomembne „Gospodarske zadruge", zato skrbeti imajo sveto dolžnost naši katoliški časniki.
Tako bi se vršil na napominanem ustanovnem zboru nekak vseslovenski kmečki shod.
Daje to potrebno, nun nobeden pa meten mož ne bode ugovarjal ! Na tem shodu, ki se bo neki kinaJu vršil v Ljubljani, se bodo združile vse slovenske zadruge, kakor smo napomn li zgorej, v enotno organizacijo, v celotno zvezo o;l-todi: „ Gospodarska zveza-1. Ta ki at naj se točno označi pomen in korist ..Rrifei-snovih kmečkih zavodov-'. l\>ve naj se na vsa usta, da je cilj krščanskega narodnega gospodarstva ozirom na kmeta v ,.stalnih domovih*. Sedaj sme vsak gospodar popolno svobodno in neomejeno razpolagati s zemljo. Slobodno se sme do!žiti in ker na osebno vero ne dobi nič. se dolži proti uknjižbi, na konci pa poje boben. Iz kmečkih rok prehajajo kmetije v roke kapitalistov - oderuhov ! Katoliške stranke pa hočejo korenito pomagali kmetu. Rešiti ga hočejo najprej kapitalističnih pijavk s tem, da tirjajo zanj „stalen kmečki dom-* t. j. da se kmečki dom z gruntom do gotove meje ne sme niti v celoti niti v koscih draž-beno prodati, t rej tudi ne se zadolžiti proti vknjižbi, is tem pa bi bilo ie oslabljeno, nikakor pa ne uničeno oderuštvo!
Katoliške stranke so pa za to nadomestile kmeta vknjiženi ali hipotekarni kredit z osobn m kreditom in v ta namen priporočajo Keifeisnove posojilnice, ki praviloma dnjejo na posodo le proti poroštvu in na osobno vero !
Zakaj, če se bode le še nekaj desetletji dopuščal vknjižbeai kredit v do-
LISTEK
Slovenci, bodimo v rcsnici Slovenci!
Dalje.
Enakopravnost vseli avstrijskih narodov je že davno postavno zagotovljena ; toda ta je ostala za Slovence samo na papirju; §§ so tiskani, v življenju se pa ne spolnujejo. Slovenščina še na Kranjskem nima vseli pravic, katere bi po naravne.n in človeškem zakonu morala imeti; kako se ji šele godi na meji, na Primorskem, Štajarskem in Koroškem. To je čutil pesnik, ko je /.apel domovini:
A trnjev le tvoj venec je,
In rod tvoj rod-mučeuec je; Sovražni svet te le prezira, Prezira te in te zal ira !
Zares, povsod nas zatirajo. Nekatera sodišča še sedaj nočejo poznati slovenščine ; šole nam tudi odrekajo. (Ni dolgo od tega, kar sem govoril z odličnim koroškim Slovencem. „Šol nimamo šol, dobrih šol nimamo* — tako je tožil
—	»sedanje šole pri nas so sredstvo ponemčevanj:. Vzdržali se bomo samo tam, kjer imamo dobre šole. Tacih je pa, kakor veste, pii nas le samo par). Celo v cerkvi ne vživamo enakopravnosti. Le spomnimo se na slovenske pridige (Pod-turen) iu slovensko petje pri službi božji v Gorici. In koga ni bolelo postopanje onih gospodov, ki so tam doli nekje proti jugu prepovedovali Slovencem v materinem jeziku peti in glasno moliti? Kak roput in kiik bi nastal, ako bi Slovenci skušali t il;o postopati na Sv. Gol i ali na Brezjah ali kje drugje ! Seveda mej Slovenci je kaj tacega do cela nemogoče. Mi nismo fanatiki zato pustimo in pri-
sedajnem obsegu, bomo imeli bore malo kmetov, ki bi bili še pravi lastniki svoje zemlje; imeli pa bodemo novodobne „kolone“ modernih grajščakov - kapitalistov, po katerih milosti bodo robotali naj anvidez svojih zemljiščih za — ,.fit“ od izposojene glavnice!
Resnično, kdor ne spozna velikanski pomen kmečkih Reifeisnovih posojilnic v tem pogledu, temu ni pomagati!
Kar se pa tiče naših že obstoječih in še bodočih kmečkih zadrug, treba bode pripomniti, da bodo velikanskega pomena, ker bodo združevale domači kmečki trg s svetovnim brez ptujih posrejevalnih trgov. Če pa je to prav in za kmeta prekoristno, ne moremo si kaj, da ne bi opozorili na vprašanje, ki se temeljem ravno kar izraženega načela, mora brž ko brž rešiti: na vprašanje podržavljenja južne železnice.
Ta železnica je glavna „slovenska“ železnica. Žal, da ni v domačih rokah, niti v domoljubno avstrijskih ne, ampak v rokah nemških, francoskih in drugih Židov. Ta železnica je menda najdražja v Avstriji. Želežnične tarife za osebe, pa tudi za žito, živino, gnojila in sploh za vse kmetiške potrebščine ali pridelke so nezmerno previsoke.
Podržavljenje južne železnice bode torej velik korak k zboljšanju slovenskih kmečkih razmer. Koliko odstotkov mora sedaj plačevati ubogi slovenski kmet židovskim deležnikom južne železnice !
In ker ta le železnica ni pod državnim nadzorstvom in je zasebna, zato se utegnejo ce:ie le še zvišati !
Ali smo hoteli s tem gospodarskim premišljevanjem le opozoriti na bodoči zbor ,.gospodarske zveze1* v Ljubljani 111 povedati na vsa usta, da mi dr. Šušteršiču povsem zaupamo.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Novo ministerstvo. Predsednik in minister za notranje zadeve je baron Gautseli, grof Vincencij Latour-Baillet minister za bogočastje in uk, dr. Ignacij pl. Ruber, pravosodni minister, dr. Evgen pl. Bohm-Bawerk, finančni minister, dr. Ernest pl. Korber, trgovinski minister, dr. Henrik pl. Wittek železniški minister in grof Welserslieimb minister za deželno brambo. Za Galicijo ni nobenega ministra, ker nobeden Poljak noče vstopiti v ministerstvo. Imenuje se najhitreje tudi za Galicijo uradnik - Poljak in tako bodo v ministerstvu sami uradniki. —
Položaj jo vedno bolj kritičen.
Gautseli se pogaja s desuico in levico, a izhoda iz zagate ne najde. Desnica, oziroma češki zastopniki so bili do skrajnosti popustljivi. Oni tirjajo, da se zagotovi jednakopravnost obeh narodnosti in celoskupnost dežele. Toda nemški zastopniki so odklonili vse posredovalne predloge glede jezikovnega vprašanja na Če-
voščimo srčno radi vsakemu svoje. Naj prepeva kedo v trdo slovenskem kraju, n. pr. na Brezjah, na sv. Gori, v katerem koli jeziku hoče, nihče se za to še zmenil ne bo, nnj bo že nemško, laško, mažarjko itd.
Mi smo pravični. Te lepe čednosti pa zastonj iščemo pri naših sosedih, Nemcih in Italijanih; oboji se nam na vse pretege vsiljujejo, Pa, ali nismo tega tudi sami nekoliko krivi? Zakaj nekako radi brez resne, opravičene potrebe rabimo tuj jezik v uradih, pri naslovih iu napisih, na potovanju, zlast« pri železniških blagajnah, pri zabavi, na ulici in doma ? Zakaj tako pogosto žlobudramo v nemščini iu drobimo laščino? Ako pride k nam Lah, govorimo laško, ako Nemec nemško, čeprav bi se ž njim lahko pogovorili v svo i materinščini. Ako gremo pa mi k našim sosedom, tedaj se moramo zopet mi posl užiti njih jezika. Je-li to prav ? Ako oni izhajajo s svojim jezikom, zakaj bi tudi mi ne, vsaj v slovenskem ozemlju. Premalo torej cenimo in spoštujemo slovenščino. Ako pa sami sebe ne spoštujemo kako nas bodo drugi častili ? Saj
,,Kedor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti!“
Poznam slovenskega moža, odličnega pisatelja, ki nikoli ne govori v tujem jeziku z osebo, ki je zmožna slovenščine. Tako je prav. Tako delajmo vsi pa kaj dosežemo
Vlada nastavlja slovenske uradnike na tuje, kar ima v narodnem oziru žalostne nasledke. Slovenec stopi v zakon ,s tujko, na severu z Nemko, na jugu z Italijanko. Ako ona ni sposobna moževega jezika, kar se pogosto dogaja, je nekaj naravnega, da otroci govore le jezik svoje matere, očetovega pa še po
škem. Zato državni zbor skoraj gotovo v bližnjem času ne bo več sklican. Tako pa je tudi začasna nagodba z Ogersko ustavnim potom nemogoča. Zmedo v Avstriji izkoristiti hočejo Ogri s tem, da si prisvajajo 70% pravic in le 30% dolžnosti. Ogerska vlada je že predložila zbornici načrt zakona, ki samostojno določa začasno uredbo carinske pogodbe z Avstrijo. Boj proti jezikovnim naredbam je Nemcem le pretveza. Sluteči, da se bliža čas, ko 8 milijonov ne bode več kot 15 milijonov, bore se z vsemi močmi za nadvladje, pehajoč državo v uajvečjo nevarnost. Je že tako, da državni oziri veljajo le za Slovane, ne pa za Nemce.
Pri dopolnilnih volitvah na Hr-vatskeni so zmagali v treh okrajih opo-zicijonalci v štirih pa vladni privrženci. Vladinovci zmagali so ,,častno" s pomočjo hrvatski vladi običajnih sredstev. Zapirali so opozicijonalne volivce, pustili jim niso na volišče, kontumacirali so jih radi kake izmišljene „kužne“ bolezni itd. Pri teh razmerah je res čudno, da so prodrli še trije opozicijonalci. Toda vsaka sila do vremena !
Vnanje države.
Nemški državni zbor se je zopet sešel. Vlada tirja od njega ogromno svoto za^ pomnožitev vojnih ladij. Temu pa se upirajo razne stranke, sosebno katoliški centrum. Povsodi žurijo uboge davkoplačevalce, da se vedno bolj oborožuje mir.
Italijansko ministerstvo je odstopilo. Kralj je poveril dosedanjega min. predsednika Rudini-ja, da sestavi novo ministerstvo.
Mir mej Grško in Turčijo je slednjič sklenjen in potrjen. Dolgo so sklepali, da se je nekaj sklenilo. Sedaj pa si bodo Grki belili glave, kje dobe denar, da plačajo Turčijo.
Kot guverner za Kreto pride, kakor poročajo listi, črnogorski vojvoda Petrovič. Za njega se posebno poteguje Rusija.
Dopisi.
Iz Ročinja. Dne 20 nov. prišli so
3	prečastiti gg. Lazaristi iz Ljubljane, namreč g. Nežmah, Krivic in Klančnik. Pričel se je sv. misijon s prvim sv. obhajilom. Med pritrkovanjem zvonov prišlo je v nedeljo 21. nov. ob 6. uri zjutraj nad 40 praznično oblečenih otrok j— deklice vse v belem oblečene in ovenčane
—	za zastavo sv. Alojzija v procesiji v kraspo okinčano cerkev. Ni mogoče popisati vtisa, katerega smo že prvi dan sv. misjona nesli iz cerkve. O zares, ginljiva, lepa bila je slovesnost prvega sv. obhajila.
Ni se torej čuditi, da smo dan za dnevom z vedno večjo gorečnostjo prihajali v cerkev k pridigam, k molitvam in k sv. mašam. Posebno se je zadnjih 5 dni ljudstvo kar gnetilo v cerkvi in okolo cerkve. Nobeno oko ni ostalo suho, ko je bila v soboto popoludne sprava pred iz-
imenu ne poznajo ; premnogo dece na ta način utone v požrešnem morju tujine. Bodimo tudi v tem oziru narodni. Slovenec naj si izbere družico življenja Slovenko, saj imamo zavedno, narodno žen-stvo ; ako se pa zgodi, da se ta ali oni Slovenec omoži s hčerjo tujega naroda, naj skrbi in pazi vsaj na to, da bodo otroci takega zakona vzgojeni v narodnem duhu. Kaj porečete na to rodoljubi
—	v Trstu, Gorici, Ljubljani, Celju?
Pred vsem se pa zvesto in vstrajno držimo starega gesla: „Vse za vero, dom, cesarja** in ne zlorabimo besed : „Bog in narod!“ Obojega pa ne nosimo samo na jeziku, temuč pokažimo z deli.
Slovenec in sv. katoliška vera sta tesuo nerazvezljivo združena. Slovenec brez vere, ni več Slovenec, ampak izdajalec, ki je zatajil to, kar si je osvojil z maternim mlekom. Kedor je pa zatajil najsvetejšo dedščino svojih starišev, tak ni značajen, tak ni in ne more biti dober narodnjak,
Zato pa vidimo dolgo vrsto mož ne le duhovskega, ampak tudi svetnega stanu, ki so bili in so zvesti sinovi sv. cerkve in ob enem odlični, vzorni rodoljubi. Trpeli so in še trpe najostudniše natolcevanje, opravljenje, zasramovanje in blatenje, pa vse to jih ni moglo in jih ne more omajati; ne glede ne na desno, ne na levo so delali ter še delajo za ljubljeni narod. In temu se ni čuditi. Večne resnice So jim prešle v meso in kri, napolnile srce in dušo ter vtrdile in okrepile voljo. Zato pa hočejo svoj narod osrečiti časno in — vodeč ga po čednostni poti večnih resnic — tudi večno. V nobenem samo narodnem društvu niso zastopani vsi stanovi našega naroda ; le verska družba, cerkvena bratovščina, dična naša „Družba sv. Mohorja“ objema
postavljenim Najsvetejšim. In istega večera videl si ob 8 uri zastarele sovražnike prijazno si roko podajati, objemati, odpuščanja prositi.
Krona vse slovesnosti bila je pa nad vse veličastna procesija na sv. Andreja dan, patrona naše cerkve. Kako ginljiv prizor, ko je 6 fantov vzdinilo pred velikim oltarjem misijonski križ, ter ga neslo, spremljevauih od nad 120 ovenčanih v belo oblečenih deklet z prižganimi svečami, v procesiji po vasi. Za križem šlo je
11	duhovnov. Ljudstva bilo je isti dan v Ročinju gotovo do 5000. Tu in tam slišal seje glasen jok. Misijonski križ je bil kaj zalo okinčan ; posebno je pa corpus (telo) prelepo delo Mauroner-ja iz Gro-den-a na Tirolskem. Po procesiji, ki se je vršila v najlepšem redu ob krasnem vremenu bila je sklepna pridiga.
Vč. gg. misjonarji [so se nam tako priljubili, da se kar nismo mogli ločiti od njih. Najrajše bi jih tu obdržali, ali pa bi šli za njimi. Eno željo pa imamo vsi Ročinjci : Bog daj, da bi zamogli obhajati še obletnico sv. misjona.
Za vso to dobroto se imamo zahvaliti čast. našemu dušnemu pastirju, katerega najprisrčnejše ljubimo in se mu tu očitno spoštljivo zahvalimo. Enako se ve da prečast. gg. misijonarjem, katerih nauki nam ne pojdejo nikedar iz spomina.
V	bratovščino žalostne M. Božje, ki je tu že dolgo let ustanovljena, vpisalo se je sv. Andreja dan gotovo nad 400 udov.
O	Bog daj, da bi gorečnost ne pojemala, marveč še le rastla.
Eden v imenu vseh Ročinjcev.
Vipavski župan g Hrovatin nam je poslal naslednji popravek :
Blagovolite na podlagi §. 19. tisk. zakona glede dopisa: Iz zgornje Vipave z dne 17. nov. tl. v 34, številki Vašega lista sprejeti na mestu dopisa v prvi prihodnji številki sledeči popravek :
Ni res, da bil bil podpisani v času volitev za dež. zbor kedaj na E. (Erzelj), torej tudi ni po -'sej občini in vasi klical ljudi na vino.
Nesramna laž je, da bi podpisani
1.	1895 ali sploh kedaj drugikrat tožil vipavskega dekana, češ, da mu dela škodo pri njegovem mesarskem obrtu, pač pa je res da je podpisanega tožil dekan radi nravstvenega spričevala, katero mu je podpisani kot, župan na zahtevo sodišča izgotovil. Kdo pa je pri II. instanci v Ljubljani sijajno pogorel, ve. pa nar-bolje sam tisti, ki je moral vse sodnijške stroške plačati, t. j. sam vipavski dekan kar se lahko vsaki čas sodnijskim potom dokaže in kar mora dekan vsaki čas sam potrditi.
Vipava, dne 8. decembra 1897.
A. HROVATIN
župan.
(Opomba ured. Glede prve točke se je g. Hrovatin s sestavljačem popravka vred pošteno vrezal. Iz dopisa je jasno
pod enim praporom verskonarodnim vseh stanov sinove in hčere matere Slovenije. Jasen dokaz, da je naš narod v celoti veren narod, dokaz, kako vera lepo pospešuje narodnost in kaj se more doseči, ako se strinjati vera in narodnost v lepem soglasju.
Tak je veren Slovenec.
Vse kaj druzega so pa novodobni, narodnjaki brez vere Ker jim je vera le postranska, brezbrižna reč, ali celo nič, tudi ne morejo biti pravični in pošteni, sploh ne morejo biti pravi iu vzorni rodoljubi. Narodnost jim je le puhlica, narodnost jim je sredstvo, s kate rim iščejo lastna koristi in strežejo samoljubju ; taka narodnost ni nič druzega, ko gola sebičnost. Kakor hitro jim narodnost ne prinaša dobička, takoj jo od-slove. Ali hočete dokazov ? Kaj je napravilo iz vnetih Dežmanov odpadnike Deschinanne na Kranjskem ? Kaj je pred nekaj meseci držalo doma za pečjo nekoga, da ni šel v državno zbornico glasovat za celjsko gimnazijo, kar je bila vender njegova dolžnost ? In ali je morda pravo, vzorno rodoljubje pripeljalo do prežalostmga dogodka, ki se je pred kratkem zvršil v ^slovanski krščansko-narodni zvezi“ ? Kedo naj bi še takim možem zaupal ? —
Pa naj bo za sedaj dovolj. Ponavljam: zavrzimo vse tuje, o-hranimo pristno domače blago in se trdno držimo gesla : „ Vse za vero, dom, cesarja,a potem bomo navdušeno z Gomilškom prepevali :
Slovenec sem!
Od zibeli do groba Ne gane moja se zvestoba,
Da vsekdar reči smem :
Slovenec sem!
I	.razvidno, da je podkupljeni župan na Erzelju ljudi klical k vinu. Župan erze-ljski pa pač dosedaj še ni g. Hrovatin. Glede druge točke pa prepuščamo odgovornost g. dopisniku. Olikanost narodnega g. župana pa odseva iz popravka samega, kjer se veleč. g. dekan vipavski prezira o imenuje le dekan. G. župan pač ni bral »Soče44, ki se ravno radi tega medsebojnega zaničevanja huduje nad Slovenci. Seveda imajo »Olikanega Slovenca11 le narodno .napredna gospoda v zakupu. Pa menda le ozir surovosti.)
Iz Dunuja. — Zavesa je padla. Konec je komedije v državnem zboru. Začela se je že meseca aprila in maja, a takrat predstavljal se je le prvi del. Drugi prizor pa se je začel vršiti 23. septembra in izvršil 27. novembra.
Predstava se je vršila v državni zbornici. Igralci so bili nemški državni poslanci.
V	tem času so bila menda zaprta vsa dunajska' gledališča, kajti Dunajčani so hodili se zabavat raje v državno zbornico, nego v gledališče. In res imeli so izvrstno zabavo.
Poslušali so dolge govore. Jeden poslancev je enkrat govoril celo 12 ur zaporedoma. Oh, to je moralo biti veselje tam nepremično sedeti in 12 ur govornika poslušati!
Da bi pa poslušalci ne ubežali, so igralci včasih tudi kako zapeli. Iineli so močan pevski zbor. ki je štel okoli 200 pevcev. Seveda so bili med njimi tudi stari hripavi glasovi. A to nič ne de. Variatio delectat. Kdo bi vedno le vbra-ne glasove in izurjene pevce poslušal!
Ker ne sme pri nobeni igri in veselici manjkati godba, so igralci tudi to oskrbeli. Za inštrumente si niso veliko glav belili. Nekateri so šli v štacune, kjer prodajajo igrače in so si tam vku-pili otročje trobentice, na katere so~pi-skali. Drugi so privlekli seboj deske, s katerimi so razbijali. Tretji so s pestmi tolkli po mizah, četrti so z nogami teptali, zopet drugi vmes vpili, tulili, sikali, rohneli, skakali. Ko so se tega naveličali, so igrali z deskami kako koračnico, ali bili na boben in na plošče iz ubitega železa. Vse to so pa tako izborno predstavljali, da je bilo občinstvo kar očarano in jim je burno ploskalo. Bravo! bravo! se je razlegalo po vsi dvorani, naši vrli poslanci, živili naši junaki, živio cvet naroda!
In za tak „špas“, pri katerem so se Dunajčani tako izvrstno imeli, motajo plačati vsi avstrijski davkoplačevalci (toraj tudi mi) čez 0000 gld. na dan, tora j za dvomesečno dobo čez 360.000 gl.
In kaj imajo od tega ? Nič. Dunajčani so imeli vsaj duševni užitek, a vsi drugi nič druzega nego jezo in togoto.
Naravno je toraj, da take predstave niso ugajale vsem.
Rekli smo zgoraj, da igralci so bili le nemški državni poslanci. Drugi poslanci, kakor naši slovenski, češki, poljski in tudi nekateri nemški, so se takim burkam upirali na vso moč. Povedali so komedijašem v obraz, da oni so poslani ua Dunaj zato, da bi sklepali dobre postave, da bi pomagali svojim volilcem in deželam ter da bi skerbeli za blagor države. Prosili so jih, naj se vendar en-krat strezuejo in pomislijo kdo, kje in zakaj da so.
A vse zastonj. Še huje so razsajali in divjali.
No sedaj se je pa je tudi našim poslancem uit poterpežljivosti utrgala. Ogni bel ballo stufa, pravi ital. prislovica.
Tudi večina poslancev se je naveličala gledati in poslušati te smešne in neumne, prizore. Zatoraj so sklenili, da mora biti konec komedije in kdor bode še naprej kričal, razsajal in razbival, mora zbornico zapustiti, če ne z lepa pa z grda.
A sedaj je bil ogenj v strehi, sedaj je nastal še le pravi vrišč in trušč. Ko-medijaši so hoteli na vsak način svojo igro nadaljevati. Večina je vpila: ne, konec mora biti. Ker nobena stranka ni hotela odnehati, planili so jeden na dru-zega, spopadli se in nastal je strašanski Pretep. hujši kakor v kaki bes$o.i£j. Morali so poklicati policijo na pomoč, katera je najsrditejše razgrajače odnesla iz zbornice. A ker so hoteli drugi vTčTjub temu‘škandale nadaljevati, so poslali vse skup domov.
Tako je končala ta zanimiva in za mašo avstrijsko domovino prevažna, pa tudi sramotna komedija.
Ako in kako se bo nadaljevala, vam hočem, dragi bralci, sporočiti. Do tačas pa potrpite.
Sv. Lucija ob Soči. — Prav zdaj te dni se je ustanovila tu služba c. k. zapriseženega ruralnega prismouoše, a ne za Sv. Lucijo, ampak le za yasi v oko-
lici in za Lom. In prav to je čudno, da se ni ustanovila tudi in sicer pred vsem za Sv. Lucijo, katera nima sedaj celo nobenega pismonoše1,), ker se je prejšnji privatni posmonoša odpovedal, ko je videl, da bi bil poleg novega, cesarskega kraljevega le — senca.
Čudno je tedaj, da se je Sv. Lucija ob ustanovitvi te prepotrebne službe popolnoma prezrla, ko vendar temu kraju vsaki dan več pisem iu časopisov dohaja, kakor vsej okolici vkupej. Tu dobivajo in odpošiljajo pisma vsaki dan : županski urad, farni urad, farni odbor, vodstvo dvorazredue šole, in privatne osebe, tudi je tu poleti vse polno gospode.
Upali smo tedaj po pravici, da se ustanovi ta služba pred vsem za Sv. Lucijo in potem tudi za okolico; a kako smo osupnili, ko smo zvedeli, da ni tako. Po pravici se čutimo ponižane pred celo okolico, ker, kar ima najzadnji kočar v Lomu, tega nima zdaj najlepša in naj veča vas — Sv. Lucija, ki je vendar glava okolice — caput orbis. Da, Sv.Lucija
-	- caput rerum, ki hoče imeti brzojav, železnico, glavno želežnisko postajo in kaj vem še kaj, nima sedaj niti tega, kar ima najzadnja koča v Lomu — nima, zapriseženega c. k. pismonoše, to je pouižanje, če je katero. — Pismonoša v svitli uniformi bo s pomilovalnim nasmehom na ustih in s torbo čez ramo ponosno metno nas v okolico korakal, ko bomo mi hodili na pošto popraševat „če je kaj prišlo11. Ne. ne bomo hodili!
Zato pa naj merodajne osebe, ki imajo pri tem glavo in roko, poskrbe, da se ta napaka brž ko mogoče popravi, da dobi tudi Sv. Lucija, kar ima okolica.
In če smem kaj svetovati, svetujem to — le: Sedanjemu ruralnemu pismonoši naj se odvzame Lom, vse drugo naj mu ostane in doda naj mu se Sv. Lucija s sedanjo plačo. Za ves Lom pa naj se nastavi svoj ruralni pismonoša s primerno plačo, in ta pismonoša bodi kedo iz Lomu. Upam, da sem svetoval prav.
*) Raznašanje pi*om za vas „Sv. Lucij«11 je sprejel kot orivatna o-tubit o. k ruralni pismonoš«, in tako je ta reč kolikor toliko dobro urejena.	Pis.
Kaj novega po Slovenskem ?
Na Kranjskem. V Kamniku so dva dni.čutili potres. — V Koritnicah je šel z drvmi naložen voz čez 6 letnega dečka, ki je bil takoj mrtev. — Trgovski pomočnik Ivan Žitnik, ki je gori.škemu trgovcu Mozetu pokradel nad 4000 gld., je bil obsojen v 2 letno ječo. — V Leskovici, pol. okraj Kranj, se je ustanovilo kmetijsko društvo, vpisana zadruga z omejenim poroštvom. — Zmrznil je Jernej Prijatelj iz Kališč. Vračal se je iz semnja v Turjaku, v pijanosti obležal in zmrznil. — V Ljubljani se je vršil obhod za napravo elekričnega tramvaja. — Grof Leo Auersperg, dež, poslanec in namestnik dež. glavarja kranjskega se je odpovedal poslanstvu. — Glasbena Matica obhaja te diii 25 letnico. — V Kutočevem sta se po noči v ogljikovem plinu žadušila zakonska Jožef ni Marija Prosen.
Na Štajerskem. — V trgu Šoštanju so Slovenci pri občinskih volitvah sijajno zmagali. — Sv. misijon so obhajali na Spodnji Polskavi. — Blizu celjske postaje sti trčili dve lokomotivi skupaj. Od ljudi ni noben poškodovan.— V Cerovcu blizu Slatine je zgorelo Florijanu Ožeku vse poslopje. — V Videžu je pogorelo \i poslopij. — V Vržejuso ustanovili slov. gasilno društvo. — Pri Braslovčah je 3letni otrok utonil v gnojni jami, Stariši pazite na otroke. — V Slovenjem gradcu se je vstrelil klepar Ivan Gliebe.
Na Koroškem. — Pod vlak se je vrgel blizu Celovca topničar Fr. Plebl.
—	V St. Jakobu v Rožu je pogorelo poslopje I. Suherja. — Pogorel je župnijski hlev v Libeličah. V Čanjčah ob Celovcu je zlobna roka zažgala župnikov hlev. — Po Ziljski dolini je padlo snega blizu meter visoko. — Promet na železnici Beljak. Ponteba je bil zaradi zametov ustavljen.
Gorica.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m iiiHiiu milili
Po smrti preljubljenega in nepozabnega nadvladike ALOJZIJA osirotela naša nadškofija dobila je zopet pastirja v osebi prevzvišenega
dr. £4M§-č Mism,
knezoškota ljubljanskega.
Veselja nam je poskakovalo srce, ko nam je brzojav donesel to preveselo ve.st. In to veselje navdaja vso duhovščino in dobro ljudstvo naše nadškofije,
kakor nam svedočijo pismene iu ustne izjave. Zato iz dna srca kličemo novemu knezo-nadškofu :
Blagoslovljen bodi Tvoj prihod !
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllll
Mnogi naročniki so še zaostali z naročnino za tekoče leto. Prosimo in pozivljemo jili, da blagovole isto prej ko prej poravnati.
Cesarski dar. Presvetli cesar je daroval iz svoje zasebne blagajne 400 gld županstvu v Ravnah pri Cirknem za ponesrečence po zadnjih požarih.
Imenovanje. C. kr. avskultant g. Leopold Pavletič, rodom iz Gabrij pri Mirnu, je imenovan pristavom v Motovunu v Istri.
„Soča:‘ in nje sinček „Primorec“ pišeta o bodočnem nadškofu, kakor zvesta trabanta „Slov. Naroda". Za tako pisare-nje ne najdemo primernih izrazov.
Corriere pri delil. Privadili smo se že lopovskim napadom, nesramnim lažem in židovskemu blatenju goriškega židovskega ire.lentovskega trobila proti Slovanom. Vse meje pa presega, kar je nagromadil zadnje dni v svojih predalih, da bi netil sovraštvo do nas Slovanov, da bi nas pokazal kot — barbare, divjake. Z vso židovsko perfidnostjo, se trudi v dolgih uvodnih člankih z resničnimi in neresničnimi podatki o izgredih v Pragi in drugod blatiti slovanske narode in jim podtikati iredentizem, — v katerem je sam tako izborno izvežban — saj tudi s tem doseže namen vzgajati svojo gardo : v protiavstrijskem duhu. — Se ve, Nemci s svojimi izgredi, ko pobivajo Slovanom iu klerikalcem okna so mu nedolžni, krotki. O njih modro molči, da njih škandale proslavlja, kot vzvišene pojave za najlepši vzor — domovino.
Enako pripravlja pot novemu kne-zonadškofu z — obrekovanjem, sumničenjem in lažmi Med drugim pravi, da je bil „gorak pristaš Slovencev41. Čegav pristaš pa bo ua Kranjskem? — Judov? Ali iredente? — A čuj, največi zločin je, da je ud »šolske!! družbe* „Matice Slov", in se vpraša ali bo tudi „Lege nazionale44. — Kaj mar Židu, daje »Matica44 nepolitično, slovstveno, znanstveno društvo? Njemu je le na tem, da udari
— po Slovencu, to tem bolj, ko je to pryi klerikalec — knezonadškof. —
Trg sv. Andreja se je izjalovil. Kupčija je bila slaba: slabo vreme je prekrižalo marsikateremu račun. Ljudstva je bilo malo; le iz bližnje okolice je bilo precej tudi radovednežev, kateri so prišli pogledat ali so zopet tu „kome-dlje44 iu -ili vozijo še leseni konjički in druge živali pod platneno streho. Zato pa tudi posebnih neredov in izgredov ni bilo. Splošna je tožba, kako slabo se je obnesel starodavni, največi „trg sv. Andreja44 v Gorici. Življenje po mestu je nrnio presegalo ona navadnega tržnega četrtka.
Petje pri sv. Antonu. Zmagala je pravica. V četrtek pret. tedna pelo se je slovensko, se ve v senci — stx-aže.
— Goriška Židinja je silno kratkega spomina, ker je pozabila, kako se je vlani odstranilo slov. petje in nadomestilo z italijanskim, kako so se v cerkvi ukradle pesmarice in v krčmi na dražbi prodajale, trgale itd.
To naj pomisli in poten! naj bljuva gnjev na veleč. ntsg. župnika pri sv. Ignaciju in govori potem o — postavnih korakih, o pravici, o kateri sanja in si jo prilastuje.
Gorica brez vode. 6. t. m. je počila cev v Gosposki ulici glavnega vodovoda iz Kromberga, — Corriere ga je krstil za Moncorona —• in mesto je bilo nekaj ur brez vode.
Visoka starost. V goriški ženski bolnici živi Katarina Mozetič iz Opatjega sela, ki je dne 25. nov. doživela 100 let. Pač lepa starost.
Na oglas briške vinarske zadruge opozarjamo čitatelje našega lista. Zadruga ima veliko zalogo pristnih vin. Posebno priporočamo „katanijo ali iza-belo“ kot ceno in prav dobro namizno pijačo, ter desertna vina kot rizling, burgundsc, rebulo staro iz 1. 1893.
Slovenci kupujte pri vinarski zadrugi !
Veselica ženske poddružnice sv. Cirila in Metoda na korist „Solskemu doinu“ bode v soboto 11. decembra ob V*8 uri v čitalničnih prostorih.
Miklavžev večer, je priredil goriški sokol v dvorani goriške čitalnice 8. t. m. ob 6. uri zvečer. Udeležba bila je ogromna. Točke obsežnega vsporeda izvedle so se dobro. Pele so se krasne skladbe nadarjenega, prerano nam umrlega Hrabroslava Volariča: Ti osrečiti jo hoti, in Vzvečer N. Leban: „Mornar“ je izostal. Tamburaški zbor je izborno
udaral več komadov. V srce je segala deklamacija „sirote“; vrlo dobro je naštevala mala deklamovalka iz otroškega vrta darove, katere prinese sv. Miklavž, tako je tudi moško nastopil junak-kore-njak drobni dečko, s papirnato „čako“ in leseno puško.
Igro igrali so otroci. V krasnih oblačilih, nastopili so Miklavž in spremstvo. Miklavž je obdaril otroke dobro.
—	Nekoliko je motilo, da je zastor odpovedal službo. Soba je bila pretesna. Keda.t bomo imeli svoj dom ?
Stebri držive bodo sedanji nemški in ital. vseučiliščuiki v Gradeu? Posledice zadnjih dni se še vedno kažejo. Bratovsko so slavili zmagoslavje, vpričo vseuč. rektorja — iu se nauduševali — italijanski in nemški akademiki.
Nemci so Italijane pozdravljali z „živijo Italija" poslednji nje pa z „živijo Germanija11. Mi pa kličemo uboga Avstrija, ako so ti tvoja edina bodočnost.
Ali je mogoče naprej ? Žalostnim srcem smo brali v „Edinosti", da je tržaško krščansko-socijalno društvo, kojega člani so mnogi Slovenci, odbilo njih zahtevo, da se napravijo za Slovence slovenska pravila.
Torej niti društvo, s krščanskim i-tnenom noče pripoznati krščanske pravičnosti v narodnem pogledu. Ako je društvu res namen boriti se proti demokratskemu brezverstvu in vladajočemu židovskemu kapitalizmu, moralo bi zbirati vse poštenjake na boj. Tu ne sme biti vprašanja o narodnosti. Tu velja pripoznati vsakemu svoje, ter skupnimi močmi pobijati mednarodnega sovraga. In ker vemo, kolika nevarnost preti v verskem in narodnem oziru ravno slovenskim delavskim slojem v Trstu, nas tem bolj boli, da tržaško antisemitsko društvo odbija od sebe dobro misleče Slovence. Ali pa je morebiti gospodom po volji, da slovenski živelj v Trstu zgine v valovih mednarodne demokracije. Odkrito pa izjavljamo, da tem načinom gospodje v društvu ne izvršujejo naloge, ki je je dal Gospod: „Pojdite in učite vse narode!" Boli nas, ker se tako spodkopuje zaupanje v krščansko pravičnost ; [boli nas, ker bode vse delo brez-vspešno, ako se pošteni Italijani in Slovenci bok ob bok na upro skupni nevarnosti -- boli nas, ker tako ni mogoče naprej.
Popust na zemljarini iu liiša-rini. Na Gorico in Gradiško odpade : Popust na zemljarini .	.	28.998	gld.
Popust na hišarini .	.	. 22.302 gld.
Delež na odkazanih 3 milij.
deželam.......................18.396	gld.
Skupaj 69.096 gld.
Trgovsko obrtna zadruga preskočila je že število 500 deležev. Ker so ti deleži vsi pozitivni, predstavljajo v petih letih kapital od 75000 tl. Največ deležnikov oglasilo se je do sedaj v Gorici, vendar se pogreša med istimi še veliko število slovenskih goriških trgovcev in obrtnikov. Pooblaščence ima zadruga že v večih krajih, tako v Mirnem, Opat-jemselu, Grahovem ob Bači, Čepovanu in Bovcu, kjer je povsod večje število članov pripravljenih. Da se je stvar v imenovanih krajih tako razvila, se je zahvaliti v prvi vrsti čestiti duhovščini, potem učiteljem in drugim veljakom. V občinah Solkan, sv. Peter, sv. Andrej, Pog-gora, Dornberg, Kobarid, Rihenberg, Cerkno, Renče, Šempas, Ajdovščina, Nabrežina i. d. se jih ni oglasilo do sedaj skoraj nič, v Kanal-u in Tolmin-u po neznatno število. Zato prosimo čestito duhovščino, učitelje in vse druge veljake v imenovanih krajih, da bi razširjali vsak v svojem okraju idejo zadruge. Ker so nekateri mnenja, da se prične prvi odsek še le s 1. januarjem 1898, moramo pripomniti, da se je isti pričel že L. decembrom 1897.
Umrl je v Komnu tamošnji trgovec in posestnik g. Djininik Gaspari. N. p. v m. !
V	Nadravšci pri Gorjanskem sta pogoreli dve hiši. Zažgali so otroci, igraje z žveplenicami.
0	let ječe radi 38 krajcerjev. Karol Milič iz Repnič je dne 18. septembra med Nabrežino in Komnom napal 18 letnega Alojzija Ferfoljo in mu žugal, da ga umori, ako mu ne izroči, kar ima denarja pri sebi. Napadeni je imel le 38 krajcarjev pri sebi iu je izročil to svotico napadovalcu. Radi tega je sedel Milič pred tržaškim porotnim sodisčem. Porotniki so ga spoznali krivega ropa, in so-disče mu je prisodilo 6 let težke ječe.
Od sv. Lucije se nam piše: Dne
1.	t. m. začel je poslovati pri c. k. poštnem uradu „Sv. Lucija41 selski pismonoša ki opravlja svojo službo celi teden, razuu nedelj, in obhodi v tem času po dvakrat vse vasi in selišča pripadajoče temu uradu. Da je dobil naš postni okoliš od ve-
leslavnega vodstva v Trstu ta prekori-sten način vročenja in nabiranja poštnih pošiljatev, zahvaliti se imamo visokorod-nemu gospodu grofu Marenzi-ju in za prospeh poštnih zadev na deželi zelo u-netemu gospodu c. k. poštnemu komisarju dr. S\vecem-ju.
Y	gorah je zapadel sneg na de belo. Nevarnost je, da se plazovi prično valiti v doline. Promet med posameznimi kraji je bil več dni pretrgan. Pošta čez Predel ni mogla voziti. Ljudje in živina trpe.
Ne v Ameriko. Zlogasni agenti zopet vabijo naše ubogo ljudstvo naj si poišče srečo za morjem, kjer pa morajo ubogi zapeljani opravljati službo, katero so do sedaj opravljali črni sužnji iz Afrike — slabo plačani težko delati po nasadih tamošnjih veleposestnikov in kapitalistov.
Ples v adventu. Iz Brd se nam poroča, da so nekje plesali prvo adventno nedeljo ob glasovih hripave harmonike. Pač žalostno znamenje časa, da tudi „mož-je“ tako prezirajo cerkvene zapovedi.
Za Alojzijevišče : Preč. g. Ignacij Leban 5 gl. 50 kr., kar se je nabralo pri ženitnim Jož. Pipana z Jožefo Abram v Škrbini. Ravno toliko se je nabralo tudi za „Slogo“. Pri ženitnim Jožefa Vižintina v Opatjemselu : 3 gl. 75 kr. (Enak znese za “Slogo/ Pri ženitnini g. Jož. Plahute z g. Virginijo Garlatti v Kanalu. 4 gl. (Enak znesek za „Slogo“). Fara Vogersko 10 gl., dekanija Černiče 27 gl. Izkazali ste se posebno podružnici: Gojače in Ravne, ki sta podarili nad polovico svote. Občina Solkan : 280 klg. turšice, 20 klg. ječmena, 20 klg. iižola, 20 klg. ajde, 60 klg. repe, 300 klg. krompirja. Izkaz v denarju sledi. Lnkva : 150 klg. krompirja. Pečine : 150 klg. ajde in 30 klg. fižola. Č. g. Bogomil Nemec vikar na Pečinah 5 gl., Preč. g. Ivančič župnik 7 gl., preč. g. A. Berlot župnik 5 gl.
Vsem dobrotnikom kličemo : Bog poplačaj ! Novoporočencem ; Na mnogo leta !
Društvo ,.Šolski dom1' v Gorici. (VII. izkaz od 17 do 30 nov.) — Oglasili so se kot ustanovniki še sledeči gospodje.- Monsignor Fr. Košuta, korar v Gorici; Rutar Simon, c. kr. professor v Ljubljani. — Vplačali so ‘. Monsignor Fr, Košuta, korar v Gorici, še ostanek usta-novine (prej že 11.80 gl.) 88 gl. 20 kr. — Šavli Peter, krčmar in posestnik v Čepovanu 20 gl. — Sorč Alojzij, c. kr. poštar in posestnik v Bolcu 5 gl. — Vetrik Vinko v Bolcanu 1 gl. — Saunig & Dekleva v Gorici 2 gl. — Volarič Frančiška 50 kr. — Go.čna Kovačič Olga nabrala pri Sv. Luciji od različnih lovcev namesto cigaret zajcem, ki so srečno jiete odnesli, in drugih izletnikov
4	gl. 50 — Berlot Anton, župnik na Vogerskun, na račun ustanovnine še 35 gl. — Pilili Jakob, vikar v Vipolžuh 5 goldinar. — Vitez Klodič - Sabladovski, dež. šolski nadzornik namesto venca g. Dominku 10 gl — Za razprodana drevesa na vrtu „Šolski dom" 17 gl.— Po-veraj Martin, krojaški mojster in trgovec v Gor ci 5 gl. — ..Matijejevic" v Gorici lia račun ustanovnine še 25 gl. — Iu-vančič Lovro, župnik v Dornbergu 5 gl.
— Stjovic F. dobiček pri taroku 4.3 kr.
— Kožuh Josip iz Oseka 1 gl. — Sau-liig Janko na Uunaji 1 gl- — «1	T.“
daroval v krčmi pri M. Sagarelu nezvesti „I.“	—	Plesničar Anton, kaplan
v Podmelcu 2 gl. — Skupaj 228 gl. 49 kr. — Po prejšnih izkazih 4581 gl. 70 kr. — Do :(() nov-, je bilo torej vplačanih 4810 gl. 19 kr.
Bog povrni vsem darovalcem stoter’! Rojaki, spominajte se pri vsaki priliki našega ,.Š »Iškega doma“, ki postane naj• nlm-jši temelj lepše naše bodočnosti na Goriškem.
Trst-Istra.
Duhovne premembe v tržaški škofiji. ('. g Henrik Šonc, kapelan pri novem sv. Antonu v Trstu je imenovan škofovim kapelanom. Na njegovo mesto pride č. g. Andrej Furlan iz Milj. V Milje gre č g. I. Jaklič, bivši škof»v kapelan.
Višega sodišča svetnikom v Trstu je imenovan dež. sodišča svetnik g. .Matej Trnovec.
Nov krščansko-sncijalni delavski Jist prične z novim letom izhajati v Trstu. Krstili so ga za „Avvenire“ Izhajal bode vsaki drugi in četrti petek. Srečno pozdravljamo novega bojevnika za koristi delavcev. Da bi bil le železno dosleden v krščanskem načelu.
Umrl je v Gradcu glavni urednik „Grazer Volksblatt-a", msg. Jožef Zapletal. Bil je v uredništvu celih 27 let. Pokojni Zapletal je bil železno dosleden, značajen in v narodnih vprašanjih pravičen Slovencem. Bog plati njegov trud!
Baron Sterneclc, glavni poveljnik avstrijske mornarnice. je nagloma umrl v
nedeljo na Duiiajn, Truplo prepeljejo v Pulj. Pokojni admiral se je posebno odlikoval v bitki pri Lisi. Pod njegovem vodstvom se je avstrijska vojna mornarica povspela na sedajnjo višino, kar je davkoplačevalce stalo ogromno milijonov.
Kat. podporno društvo v Celju naznanja vsem, katerim je srečke poslalo, da, ako jih do 20. decembra t. 1. ne rešijo ali društvu ne povrnejo, nimajo nobene pravice do dobitkov, akoravno se bode katera njih srečk 20. decembra iz-žebrala. Izžebranje se bode vršilo ob 3. uri popoludne v sejini dvorami „Narod-nega doma“. Dobitki se bodo izročevali od 27. decem. naprej do 30. marca 1898 vsaki dan od 3. do 5. ure popoludne. Prvi štirje se oddajo takoj po izžebranju. Vsaki se mora s srečko izžrebane številke izkazati ter dobitek na svoje stroške odstraniti. Vseh 500 dobitkov se že osem dni poprej razstavi v prodajalnici porodnega doma“.
Udom družbe sv. Mohorja ! Veleč, kanonik Černe nam je poslal, kot dodatek strani 114, molitvenika „Sv. rožni venec" naslednje navodilo za moliti sv. rožni venec, oziroma uspešno premišljevati na primer skrivnosti veselega dela.
Vsaka skrivnost ima 10 točk za premišljevanje tedaj nekdo moli, ali premišljuje skrivnosti tako-le :
I. adventni teden I. skrivnosti I. točka
IT.	„	I.	*
III.	„	L	„
IV.	„	1.	„
V.	„	I.	,,
II. adventni teden I. skrivnosti II. točba
II.	„	II.	„
III.	„	II.	„
IV.	„	II.	„
V.	,	II	„
III. adventni teden 1. skrivnosti III. točka
II.	„	III.	„
III.	„	111-	,
IV.	III.	„
V.
III.
in tako dalje.
V	10. tednih premišljuje vseh 50
točk.
Romanje Avstrijcev v sveto deželo. Društvo sv. Mihaela na Dunaju napravi tudi prihodnje leto romanje v sv. deželo. Vlak z Dunaja odide 12. apr. iz Trsta 13. aprila opoldne. Romanje traja 34 dnij; število oseb : 92—150. — Romanje se vrši: Trst-Aleksandrija (vožnja po morju pet dnij), v Egiptu štiri dui, v Siriji tri dni, Nazaj iz Beiruta v Trst pet, dnij, kamor pride ladij a v nedeljo 15. maja. — Plačati je za udeležence za prvi razred 695 gld., za drugi razred 360 gld., posebni razred z omejenim številom potnikov po znižani ceni 240 gld. — Kdor se misli vdeležiti, naj se oglasi z vplačilom za prvi razred 200 gld., za drugi 100 in za tretji 50 gld., ostali denar se more plačati do 15. febr. na naslov : Das Comite f it r d en osterrei-chischen Pilgerzug nach dem heil. Lande, Wieu 1. Annagasse 9.
Nesreče na morju. Od 1. januvarja' sem je ponesrečilo 819 jadrnic in 534 parnikov.
Ilustrovani narodni koledar. Leto X. Uredil in izdal Dragotin Hribar v Celju. Cena elegantno vezanemu izvodu
1	gl., broširanemu 70 kr. ; s pošto 10 kr. več. — Koledar nosi na čelu sliko cesarjevo ter slavnostni spis o 50-letnem jubileju cesarjeve vlade. Poleg navadne koledarske vsebine podaja nam druge tvarine. Prav lepi so životopisi Luke Jerana in Fr. viteza Miklosich&, Sim. Robiča in Janka Kersnika. — Zgodovinsko zanimiv je sestavek : Ljubljanski knezoškof Tomaž Hi en na Spodnještajerskem. Spomenica k 300-let niči njegovega imenovanja ljub. škofom 18. vinotoka 1597 leta. Omeniti je še spisa: Rast, moč in razpad osmanske države od H. Majarja. Ilustrovani narodni koledar se po svoji okusni obliki in srečno izbrani tvarini sam priporoča.
Nemiri na Češkem Demonstracije in zabavljenje, ki jo je vprizorila na Du-naji, v Gradci, Celovci, Brnu itd. nemška sodrga, sosebno, pa dogodki v Zatcu, Hebu, Duksu, itd. kjer si noben Čeh ni bil svest. življenja, kjer so razbijali pohištvo po stanovanjih Čehov, razburilo je zelo Čehe. Ko so pa še nemški dijaki priredili obhod po Pragi, ter izzivali Čehe, je prispela j eza na vrhunce. Začeli so se gibati tudi Čehi Ko je pa neki Nemec vrgel kamen med zbrane Čehe, razvezala se je strast in slišalo se je po mestu krik, kletev, živžganje, žvenke-tanje šip, udar kamenja ter klici: „To za Žatec, to za Heb.“ Policija ni mogla nič opraviti, a tudi vojaki malo. Na Va-clavskem predmestju je množica razdejala jedno hišo. Neprenehoma pa se je ponavljalo razbijauje in pobijanje po Kraljevih Vinohradih in Zižkovu. Pred magistratom
je množica razdejala n^ko kavarno, o-pravo znesla na trg in zažgala. Vojaki so streljali; 4 so mrtvi okrog 200 ranjenih. Ves srd pa je bil naperjen posebno proti Židom. Za Prago se je proglasila nagla sodba. Sedaj se mora vsakdo ogibati hujskanja ter pokoriti vsem nared-bam. Kdor se vstavlja,	zakrivi hudodelstvo, posledica je nagla	sodba in smrtna
kazen. Ako je že bilo nekaj s mrtjo kaznovanih, potem sodišče obsodi v večletni težki zapor.	Vojaštvo skrbi
za red. V Pragi je	sedaj 25 bata-
ljonov pešcev ter 7 eskadronov konjikov. Razburjenost se je polegla, in upati je, da vlada kmalu prekliče naglo sodbo. — A Nemci še vedno rogovilijo proti Čehom. V Bodenbachu so poskušali porušiti češko šolo. — V Brunovu so nemški kričači pobili okna pri čeških hišah. — V Jabloncu so Nemci razbili več oken na čeških hišah ter poskušali s silo prodreti v „Besedo‘V Potemtakem se ni čuditi, da so n. pr. Čehi v Kraljevem gradcu, Taboru itd. razbili okna Židom. Žalostni so odnošaji na Češkem. Mi nikakor ne odobravamo izgredov, a provzročila" jih je židovska in nemško-šovinistična dru-hal. Ti so začeli. In češko ljudstvo jim je jelo odgovarjati. Čehov ne zadene nobena krivda. Oni so bili izzivani, ter se odzvali, sedaj pa imajo naglo sodbo.
Za novo leto
potrebuje se : pratika, skladni koledar, vpisne knjige, beležnice, tiskovine za urad in račune, napis na zavitke, vizitnice in razne druge pisarske potrebščine. Vse take reči dobe se najceneje pri podpisanemu. On preskrbuje kakor drugi trgovci s papirjem vsa tiskarska in knjigovezna dela po najnižji ceni ; n. p. 100 vizitk za 60 kr.; 1000 spovednih liztkov za 1 gl. 50 kr. ; vezanje molitvenih knjig v usnje in okrašene za 50 kr. itd.
Prodaja tudi slike prevzv, bivšega nadškofa dr. Zorna in novega dr. Missia.
V	Gorici, 9. decembra 1897.
G- L>ikar.
Išče se
organist in Cerkvenik za Kromberg.
Služba se nastopi z novim letom. Pojasnila so na razpolago pri gospodarskem svetu v Krombergu, pošta Solkan pri Gorici.
•
VINARSKO IN SADJARSKO DRUŠTVO ZA BRDA
SaiLscMs
mmm
prodaja naravne in pristne briške pridelke
po zmernih cenah.
ga pristnih briških vin: rebule, burgundeca, rizlinga, modre frankinje
in druge.
Sedež društva je v Gorici, ulica Barzellini št. 20.
Svečar
Solkanska cesta št. 9.
priporoča prečastitim cerkvenim oskrb-ništvam ter slavnemu občinstvu, garantirane pristne čebelno - voščene sveče kilg. po 2 gld. 45 kr.
Za pristnost teli sveč jamčim z 1000 kron, v Trstu ima zastop in zalogo mo-j h sveč g. Iv. Lavrencich trgovec s cerkvenim orodjem in paramenti, Piazzct Piccola za palačo municipija v Trstu.
Ima v zalogi tudi sveče za pogrebe.
Prvi fotografični zavod
'iJsl ImL ^ !
v Gorici
poleg škofije prevzame vsa v fotografi-
čno stroko spadajoča dela.
Neprekosljivo delo jamči.
Cene poštene.
(Anton (§on
klobučar in gostilničar v Seminiški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobu kov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
Slovenska tvrdka ustanovljena 1. 1876.
J. Pipan & C. v Trstu
fiSSST Via Valdirivo št. IH
ima veliko nalogo in prodaja le na debelo
kav«, riž, južno sadje, olje vseh vrst za jedilo, zastrojc, ribjo mast za strojarje itd.
Priporoča se trgovcem v Gorici in na deželi za obilne naročbe.
F. Brašš$k,
ima na razpolago vsakovrstne stroje po najnižjih cenah; po dogovoru se tudi lahko ^ plačuje v mesečnih obrokih.
Za mnogobrojni obisk zahvaljujoč se priporoča z odličnem spoštovanjem
F1. Drašček,
v stolni ulici (Via Duomo) št. 2. v Gorici.
i
i