Razne novice. Godovl prihodnjega t e 3 n a, 26. nedelja: 24. po Binkoštih. Evarist, papež in mučenec. 27. pondeljek: Frumencij, škof; Sabioa, mučenica 28. tores: Simon in Juda, apostola; Fidelij, mučeuec. 29. sreda: Narcis, škof; Hijacint, mučenec. 80. četrtek: Klavdij, mučenec; Marcel, mučenec. 31. petek: Volbenk, škof; Lucila, devica. 1. november: sobota: Gtd vseh Svetnikov. * Himen. Porocil se je vponedeljek, 20. t. m., na Dunaju poslanec dr. Ivan Benkovi6 z gospodično A. Mahorčlč, hčerko kontrolorjai avstro-ogrske banke na Dunaju. Bilo srečno! Iz poštne službe. Poštni oiicijal Karol Schneid v Celju jie na lastno prošnjo premeš6en v Gradec. Iz sodne pisarniške službe. Kancelist H. Moder v SloWnJgfa(icur ]e imenovan. za sodnijskega oficijala. Iz politične službe. NamestniŠki svetnik, okrajni glavar v Konjicali, Ernest pl. Lehmann, stopi v pokoj., Preselil se bo že , tekom; tega meseca v Gradec. * Iz učiteljske službe. Stalni učitelj v Prevorju, Ivan Jordan je imenovan za učitelja-voditelja v Virštanju. — Provizoricni učitelj na mestni šoli v Slovenjgradcu Žiga Ress je imenovan stalnim u6iteljem istotam. — Provizorični ueitelj na Ptuju Pavel Kramberger je imenovan za stalnega u6itelja istotam. — Stalna učiteljica v Lehnu Amalija Orehek je premeščena k Sv. Juriju v Slov. gor. — V začasnem pokoju ostane "Olga Gregorič. — V stalni pokoj je stopila Frančiška Reyerschiitz na okoliški šoli v Laškem. _ Provizorični učitelj v Zavrču Herman Križ je imenovan za stalnega ucitelja isto.tam. Umrl je bivši telesni zdravnikl našega cesarja. V petek, dne 17. t. m., je umrl na Duinaju blvši cesarjev telesni zdravnik dr. AuchentJial v starosti 72 let. Zadela ga je kap na možganib; * Državni zbor. V torek, dne 21. t. m., se je zopet sešel naš državni zbor. Predsednik se je najprvo spominjal umrlega poslanca dekana Langa, na kar sta novolzvoljena poslanca krščanski socialec dr. Mataja in socialni demokrat Bobrovski storila obljubo. V razpravo je prišel nato predlog glede davka na avtomobile. Rusinski poslanec Folis je imel 4urni obštrukciojiistiCni govor; potem se je razprava pretrgala Tn so se prebrale došle nujne vloge. V seji klubovih načelnikov, ki se je vršila pred sejo državnega zbora, se je sklenilo, da se bo v prihodnjih sejali rešil najprvo dav6ni (financnl) na6rt. Ali bo to šlo tako gladko, kakor si misli in ž.eli nemško-nacionalna zveza, ni gotovo; v prvi vrsti je to odvisno od Rusinov in Seških radikaloev, * Hinavskl ,,Stajerc". ,,Stajercu" ni prav po volji, da so naši poslanci šli i.n delali v deželnem zboru. Glasilo šnops'arjev in odpadnikov pravi, da to, kar so naši poslanci sedaj pridobili za naše ljudstvo, ..bi bili pred obštrukcijo tudi lahko dobili, brez.dabi frebalo tekora 21et deželo tako težko oškodovati", Strašna modrost je v teh besedah! Nemci nam pred zaCetkom obštrukcije niso hoteli dati ne trohice pravic, še odvzeti so nam hoteli. a sedaj, ko so videli, da se Slovenci ne dajo kar tako ugnati v kozji rog, so postali mnogo mehkejši. Toda ne vsi, osobito ne ptujski Ornig, ki je oelo sedaj glasoval proti slovenskim šolam. ,,Sta.jerc" pravi, da bi naši poslanci tudi brez obštrukcije dosegli to, kar so dosegli, Ornig pa celo po obštrukciji noče Slovencem ničesar dovolitl Štajerčijanska bistroumnost In poštenost! * Soc. demokratie -- zagrizenl nasprotniki Slovencev. Glasilo slovenskih, kršcansko mislečih delavcev, ,,"Naša Mo6", ki izhaja v Ljubl.jani, piše glede na nastop socialnili demokratov pri zadnjem doželnozborskem zasedanju sledeCe: ,,V štajerskem deželnem zboru so slovenski poslanci naše stranke s svojo odlo6nostjo prisilili Nemce, da so morali Slovencem nekaj upraviČenih zahtev izpolniti, ker bi bil sicer štajersko deželno upravo vzel vrag. Kdo pa zdaj najbolj nasprotuje, da bi Slovenci dobili, kar jim gre? Najbolj nasprotujejo pravicam Slovencev socialni demokratje. Znani višjl prigan,ja6 štajersko rde6karije, Resel, se je celo v Stajerskem deželnem zboru debelo zlagal In trdil, da v Žalou ni Slovercov. Naš di6ni dr. Korošec mu je v veliko zabavo zabrusil: Zemljepisje nezadostno. Vsi so se Reslu smejali! Nastop rde6karije v štajerskem deželnem zboru nam kaže, kako da rde6karji Slovence sovražijo, <la še hujše sovražijo, kot druge nemške in nemškutarske stranke. In ta sodrga, ta rdeča narodnoizdajalska svojat, te lažnjive lakajske nemškutarske opice ^i upajo še trditi, da so vsem narodom pravicne. Tej rdeči svojati, ki Slovence tako strupeno sovraži, bi ne smel pripadati niti en slovenski delavec, ue ena slovenska delavka! Hujšiii nemškutarjev ni kakor so socialni demokratje." * Stariši, poslušajte! Prijatelji naših liberalcev in rdečkarjev so brezverski Irancoski prostozidarji, ki sedaj ondi vladajo. Kakšna je ta niihova vlada, je znano. Nedavno so zborovali ti brezbožneži in skle.nili, da ne gre očetu ve6 lastništvo nad njegovim otrokom, torej tudi ne pravica katoliške vzgoje. Pravice nad otroci in njihovovzgojo ima država.Ta sklep je naravnost grozen. Ako napravi Irancoska vlada novo postavo v tem smislu, potem ne bo več mogoce poŠtenim družinskim očetom vzgojevati svojih otrok v katoliškem duhu, izroceni bodo na milost in nemilost krutim sovražnikom cerkve. In za take trinoge se vnemajo tudi paši domaei verski nasprotniki — liberalci, Lepe postave bi ti delali, ko bi dobili mo6. Zato ne volimo pri nobenih volitvah ne liberalca in iie socialnega demokrata! * Nadškofu je ponudila košček kruba. Mifino dogodbico je doživel te dni solnograški kardinal Ka6taler. Visoki cerkveni dostojanstvenik je sicer že 83 let star, a skoro dnevno gre na izprehod na hrib Monohsberg, ki se dviga nad nuestom. Ko je kardinal lako sedel gori na hribcu, zatopljen v svoje misli in sivolaso glavo podprto ob desnico, je prišlo k njemu malo dekletce In mu ponudilo košček kruha, misle6, da je kak truden siromak. Kardinal se je nasmelinil ob tern prizoru in iskreno pohvalil malo darovalko. * Evharistični shod se bo vršil prihodnje leto v Lurdu, in sicer v easu od 9.—13, septembra. * Nakup potrebščin za vojaštvo. C. In kr. vojaško preskrbovalno skladišče v Mariboru naznanja, da nakupi iz prve roke pri poljedelcih ob tržnih dnevlh (sredo in soboto) od 7. ure zjutraj do 11, ure dopold;ie: 1000 meterskih stotov rži od oktobra 1913 do konca lebruarja 1914, in od 1. januarja do konca februarja 1914 3500 met. stotov ovsa, 2850 met. stotov sena, 1970 met. stotov nastelne slame in 650 met. stotov posteline slame. Natancneje se izve pri imenovanem vojaškem preskrbovalnem skladišču pismeno ali ustmeno. * Tržno poročilo. Vinogradniki, ki so počakali » trgatvijo na ta teden, so zadeli terno. Mošt vaga te dni skoro povsod 18, 20 in še ve6 stopinj. Mošt pa se plačuje sedaj po 20—30 vinarjev nad stopinjo. — Cena živini je večinoma neizpremenjena. Cudno je le, da na graškem in dunajskem sejmu pada celo cena svinjam. — Žitne cene so ta teden trdne. — Tovarnarji špirita delajo ogromen dobi6ek. Zadnji 2 leti so ti bogataši cene špiritu podražili za 35%, Delnice špiritovih tvornic so v svoji vrednosti poskočile za 100%. Tako si kupičijo židovski milijonarji n<a račun ubogih žganjepivcev nrlijone. Ubogo Ijudstvo pa nimakruha in izda zadnji vinar za nesrečni šnops! * ,,Čf8titke mladine svojim dragim sorodnikom, dobrotnikom, prijateljem in znancem. Spisal Srečko Stegnar". Tako je naslov lični knjižici, ki je te dni izšla v založništvn tiskarne sv. Cirila v Mariborn. Enjiga vs^buje na 70 straneh male osmerke 107 priarčnib čestitk ,,Za god očetn", ,,Za god materi", ,,Za god teti, stricu in drugim sorodnikom in dobrotnikom". ,,Za novo leto", ,,Za rojstni dan" itd. Knjižica bo za Daše malčke gotovo dobro došla in jo toplo priporočamo. S poštnino vred stane samo 50 vin. Naroča se v tiskarni sv. Cirila in je najboljše. če se vpošlje naročnino v znamkah naprej. * Štajertka za Slov. Stražo: Franc Zagoršek, kaplan na Črni gori pri Ptuju v odgovor na nesramen in do besede lažnjiv napad v ,,Štajercn" 2 K; podružnica v Hočah iz nabiralnika pri g. Lebe v Pivoli, K 2*64; Mohorjani v Donavicu, po g. Ivanu Glastovec, 5 kron; Mohorjani pri Sv. Bolfenku v Slov. gor., po 6. gospodu župniku J09. Vodušek, K 5 30. Mai iborski okraf. m Maribor. Pasji kontumac za obfiine mariborskega okrajnega glavarstva je zopet preklican. — Naši mariborski Nemci so pričakovali, da bo zadela njih glavarje povodom dokončanja stavbe novega dravskega mostu Cast odlikovanja, pa jo vse upanje splavalo po vodi. Seveda so Nemci radi tega silno žalostni. m Selnlca ob Drav:1. Bratovska nedelja se obhaja, kakor vsako leto, tudi letos v nedeljo po vernih dnšah, to je dne 9. novembra, m Sv. Križ pri Mariboru. Ob velikanski udeležbi so jo vršil pretečeno nedeljo, dne 19. t. m., pogreb tukajšnje vrle kmetice Elizabete Waldhuber, p. d. Ilgičke. V primeroma kratkem casu je to že cetrta raati, katero nam je neizprosna smrt v letošnjem letu pograbila. Mešani in moški zbor — prvi pri liiši žalosti, drugi ob odprtem grobu — sta zapela blagl pokojnici v slovo ganljivi žalostinki, N. v m. p.! m Sp. GasteraJ. Vendar enkrat! Trikrat je napadla naša stranka Koserjev štajerčijanski odbor. L. 1909 so naši jnožje vrgli II, razred, 1. 1912 smo zmagali v II. in I. Te volitve so bile razveljavljene vsled Koserjovega rekurza radi raznih nepravilnosti, ki jih je zakrivil Koser snm, Tako je razsodila namestnija dne 21. junija 1913 v svojem odloku, v katcrem zplo zanimlvo razkriva razne Koserjeve volilne grelie. V vsej nagoti se kaže v tem odloku nacin Koserjevega volilnega postopanja in njegovih pristašev. V ponedeljek, dne 20. t. m., so se vrfiile zopet volitve, in sicer v cel&mobsegu. Padel je tudi III. razred. Koser in njegovl sodrugi ležijo poraženi na tleh, niti v odbor ni prišel nobeden. Letos so obrnili hrbet Koserju tudi volilci III, razreda, kjer je imel Koser do- slej zasigurano ve6ino, Dobil je komaj 15—17 glasov, naši pa so jih združili 30. — Volilci! Dokazali ste, da nočete imeti ve6 tako skrbnega cuvaja in hranitelja šolskih denarjev kakor je bil Koser. Sklenili ste, da hočete imeti v občini red, pametno in pravifino gospodarstvo. Vsem nečuvenim razmemm v obciai ste naredili konec. Tako je prav! Hvala varn! m Sv. Anton v Slov. gor. Z velikimi žrtvami si je^ nabavilo paše Bralno društvo novi gledališki oder. Oder je popolnoma zadovoljil vsakega in večinoma so se mu cudili in hvalili naša dva domacina, ki sta ga priredila; to sta mizar Jakob Dvoršak in slikar Karol Dinulec, Prva prireditev se je vršila na novem odru dne 28. septembra in se je ponovila dne 12. oktobra. Iznenadil nas je nastop pevskega zbora pod vodstvom novega organista Franca Borko. Štirje napisi se blišcijo na sprednji strani odra: ,,Ljudstvu v pouk in zabavo", ,,Ne le; kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan", ,,Lepa našadomovina" in najvecji In najlepši ,,Z Bogom in Marijo za slovensko domovino. Te štiri napise je slavnostni govornik kaplan ErhatiC porabil in zvezal v enoto ter z navdušenim govorom pozdravil mnogobrojno obcinstvo (nad 350). In sedaj k igri. Kdo je ne pozna prelepe, 6arobne igre: ,,Dve materi" ? Slišali smo iz ust zelo strogih opazovalcev, da je bila Izpeljava res mojsterska, da so bili nastopi deklet obcudovanja vredni. Po tej igri so nam dali mladeniči še eno šaljivo: ,,Boljša kratka sprava kakor dolga pravda". Bolje bi te šaljive in ob enem zelo poufine enodejanke tudi izučeni igralci ne mogli predstavljati. Končati hoBem. svoje porofiilo z besedami iz slavnostnega govora: ,,Vsi ti mladeniči In deklice), ki so nain pripravili s svojimi igrami. s svojiin delovanjem pfi prosti zabavi, in naši neumorni tamburaši, kdo so? To so najpridnejši 61ani Dekliške in Mlade.niške Marijine d^-užbe, ti so najdelavnejši udje Mladeniške in Dekliške Zveze. Vsi ti iraajo pri svojem delovanju, v svojem življenju geslo: ,,Z Bogom in Marijo za slovensko domovino", Da, dokler bo naša mladina ostala zvesta Bogu in Mariji, tako dol^o bo ostala zvesta tudi slovenski domovini, tako dolgo bo delala na to, da se potom predavanj, knjig in časnikov širi izobrazba med slovenskim ljudstvom, da se ljudje s prireditvami poštenih zabav odvrnejo od nepoštenili; dokler bo globokoverna naša deklica in mladenič, takodolgo bo stal slovenskikmeftki dom na trdnih tleh iii tako dolgo bo v njem prebivala sreca. m Hofie. N.aše vrle in pridne Iio8ke ucenke: Janži6 Marija, Hergout Marija in Lizika, Vernik Marija, Vernik Marica, Juri6 Ivana, Namestnik Zolija, učenec Mulec Alojz in mali Lojzek Vemik so v nedoIjo lepo in dovršeno predstavljali igro: ,,Pridi sv. Miklavž", s petjem. (Angeljček 1. nov. 1912.) Mulec Alojz je lepo prednašal ve'6 ljubkih pesmic. Otroci! Zlati čas pocitnic ste lepo porabili. Le vedno po tej poti naprej! Mladine najlepša lepota je ta: ponižnost, nedolžnost in žlahtnost srca". m Sv. Lovrenc jiad Mariborom. Zeljno smo pri6akovali, da se tudi v našem ogroženem kraju ustanovi Dekliška Zveza_. Zato smo s tem vecjim veseIjem pozdravil!) dan 19. oktobra, ki nam je prinesel ustanovitev te organizacije, katera bo odsek našega Izobraževalne-ga društva. Sveto mašo za dekleta je služil priljubljeni mladinski organizator pre6. g. profesor dr, Hohnjec in nam je nato le z njeuiu lastnim govorniškim darom razlagal dolžrosti, ki jih imamo do templja božjega, do naše svete cerkve in do templja sv. Dulia, do samega sebe. Med sveto mašo je pristopilo nepričakovano mnogo deklet k sv. obhajilu, popoldne pa so z radostjo pritiitele k ustanovnemu shodu v mežnarijo; navzofiih je bilo tudi lepo Števllo mater. Gospod župnik otvori zborovanje, pozdravi v prisrčnih besedah g.. dr. Hohnjeca in zbrane domače ter tuje goste in poda besedo slavnostnemu govorniku g. dr. Hohnjecu, ki nam je v dolgem, temeljitem govoru oplsal vzgojo mladine v naših organizacijali, svaril pred raznim pogubonosnim plevelom ter dokazal potrebo iin korist mladinske izobrazbo. Na predlog g. voditelja se nato sestavi sledeci odbor: Marija Medved, predsednica; gdc. Zofika Peitler, podpredsednica; Marija Zink, blagajni6arka; Marija Hrastnik, tajnica; odbornice: za Kumen Marija Pajtler in Rozina AVagner; za Krecenbah Polonica Svajger in Marija Timošek, in za Rotenberg Franica Pauli6. Ko bodo pristopila tudi puščavniška dekleta, kar nas bo zelo veselilo, dobijo tudi te svoje zastopnice v odbor. Po izvolitvi odbora nam je gd6. Berta Moge prisr6no deklamovala pesmico: ,,Kaj želiš od hfierke svoje, inati rnoja?" Brigita Dešnik deklamuje: ,,Katolik sem" in Gornjak Helena: ,,Vse za vero, dom, nesarja".Tajnica Marija Hrastnik nastopi z govorora, v katerem nara odkriva zlobo trojnega sovražnika, rapram kateremu se nam je bojevati: prvi je sovraž.nik naše duše, drugi naše vere .n tretji našega naroda. Opisala nam je orožje, kakoršnega se nam je poshiževati, da si zagotovimo zmago. PriporoSala nam je narodno riošo, v kateri je nastopila in kJ je bila pred 50. leti tukaj splošno v navadi. Jako nas je tudi razveselil nastop odjjoslanke marenberške Dekiiške Zveze, mladenke Kolar, ki je v navdušenem govoru pozdravila ustanovitev naše Zveze, povdarjala nje potrebo in pozivala k 6ujecnosti, ker sovražnik si je že odprl vrata v našo lepo Dravsko dolino, treba mu je zastaviti pot. Nato je g. voditelj prebral pismene pozdrave našemu sliodu od pušCavniškega g. župnika in ribniške Dekliške Zveze ter zaldjucil zborovanje. Sedaj pa Dekliška Zveza pogumno primi za plug, kajti polje je obširno! Zavedaj se vedno svoje naloge in vstrajaj zo in ker se hole nad Avstro-Ogrsko maš6evati zato, ker se naša država ni odzvala svojefiasnemu vabilu Anglije1, da naj izstopi Tz trozveze. Mogo6e je to, dasi se kar splošno to ne more trditi. Sicer pa, kdor zasleduje in pozna izseljevanje, dobro ve, da tudi druge družbe, ki se pecajo z Izseljevanjem, niso glede na izseljevanje vojašcine podvrženih mož nic manj tankovestne kakor ,,Oanadian-Paciiic", samo bolj previdn e so. Novejša porocila pravijo, da bo avstrijski trgovinski minister pl. Šuster, kateri je brez vednosti drugih ministrov dal družbi dovoljenje, da sme v, Avstriji zb\rati izseljence, moral odstopiti. Tudi oddelni naSelnik v trgovinskem ministrstvu, Riedl, kateri je vso stvar izpeljal, bo najbrž moral dlati slovo svoji službi. Osumljenih je tudi nekaj galiških poslancev In baje celo nekaj okrajnih glavarjev, da so bili placani od družbe in-t^aToHpo^ševaTr hjeno delovanje. Podkupljenili je bilo tudi veliko nemških politicnih časnikov. Dosedaj je že zaprtih nad 100 oseb.  na začrtani poti! Rasti in procvitaj Bogu na čast, v blagor in por.os domoviue! Bog te živi! m Sv. Anton v Slov. gor. Vojaškn vetcransko društvo oOvimelo dne 26. oktobra ob 3. uri popoldan v gostilni Alojza Satler v Cagoni veselico z viasko trgatvijo in srečolovom. m S^. Lenart v Slov. gor. Drustvo za otrosko varstvo in za mladinsko skrb je prejelo za leto 19 3 sledeče prispevke: Posojilnica pri Sv. Leaartu, posojilnica pri Sv. Trojici, g. Fr. Stupica, c. kr. notar po 10 K; čč gg.: Zmazek, svotuik, Fr. Pajtler, Mihelič, Vrodušek, župniki, dr. Tiplič, dr. Krajgher, Fr Zupe, posestuik, Tušek, mlajši trgovec: po 5 K; gg. Ješovnik in Kopič, nadnčitelja: po 4 K; č. gospod Šijanec, župnik in g. Podlinšek, okr tajnik: po 3 K; gospice F. Wutt, Iv. Kocmut, učiteljici, Minažirk, c. kr. pošt ofi.\, g. dr. Ilaunik, gosp. Maurič in g. Mariaič, nadučitelja, učiteljstvo pri 8v. Ani, g. Dernatsch, c. kr. sod. uradnik in g. Krainz poe. pri Sv. Lenartu: po 2 K; gospica Berlic, učiteljica, g. Kovačič, g. Klemenčič, g From, učitelji, č. gosp. Erhatič, kaplan, g. Mlinanč, krčmar iu g. Horvat, c. kr pom. urad.: po 1 K. Bog plati! Gospode, katerim smo tudi poslali položnice, pa se še do danes niso odztali naši prošnji lepo prosimo, naj se blagovolijo spomniti gori imenovanega društva oz. mu vruiti prejete položnice. Plujski okraj. p Ptuj. Pri padomest.nih volitvah dne 17. t. m. v okrajni zastop v Ptuju namesto umrlih gg. proiesorja Zelenika in Drago Zupar.čiča sta bila s 94, oz. 95 glasovi izvoljena veleS. g. deželui poslanec Jožef Ozmec, župnik pri Sv. Lovrenou jia Dravsk.em polju, ip dr. Ivaa Fermevc, odvetnlk v Ptuju. Štajerfiijanci so napeli vse svoje1 moči, da so spravili za svoja kapdidata Požuna in župana Vidovifca iz Leskovca prvemu 30 in drugemu 34 glasov. p Ptuj. Urednik ,,Stajercac-, Liahart je torej poslan na dopust, s kateregu se ne vrpe vec. Uredpik listu bo odslej pemški učitelj v Ptuju, Kramberger. Dosedaj so še pemškutarji najemali za urecbiike osebe, ki so bile vsaj slovenskega rodu, odslej bodo uredaiki pristni Nemci. Nemškutarjem želimo dober tek za hrano, ki jim jo bo kulial pemški učitelj. p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Na sliodu Dekliške Zvezet dpe 10. oktobra je govoril pajprej g. duliovni voditelj o delu, za katero bi se naj pripravljale mladenke v Zvezi, Ter. Žnukovič je cleklamovala: ,,Slovenkam". Mar. Valentina je v svojem govoru podalti 10 nasvetov za jnladenke; s pesniško lepimi besedami je Peršuh Mar. vspodbujala za vstrajno in nesebicpo delo v mladih letih. V zanimivem dvogovoru sta Ter. Jurič in Ter Pišek razpravljali o narodnem delu Dekliških Zvez. C. g. ž. je prinesel veseIo vest, da so pribojevali v deželnem zboru tudi za mladenke važno pridobitev: gospodinjsko šolo in teČaje, na kar je predsednica M'. Mlakar zaključila lepo zborovapje. p Stoprce. Nek oče izročil je po zimi svoje posestvo sinu. Dogovorila sta se, da dobi oče eno prase, če praslca po sreei stori. Prasica je povrgla 10 mladičev. Ko so bili godni, jih je sip nekaj prodal, druge pa je obdržal. Sedaj ga oče prosi, da bi mu dfel dogovorjeno prase. Sin poreče: Rajši ga vržem v potok, kakor bi ga dal Vam. — Pred 14 dnevi proda sin prasico, mater onih mladiČev. Ko žepe zdravo prasieo h kupcu, ista pade in poglne. Ali ni to prst božji, ki kaže sinu 4. božjo zapoved? p Stoprce. V lovskern okolišu župana Ignaca Vrabič je ustrelil kmet Jakob Kolar, Fiderški, pod Resenikora v Stoprcah v popedeljek, dne 20, t. m. div.iega kozla ali gamza. Star je bil okrog 3 leta in je telital 30 kg. Imel je tovarišico in zravep sta bila 2 mladiča. Divja koza z mladiči je lovcem ušln. Drugi dan so videli kozo z mladičema v Benetku. V Stoprcah menda od pa.mtiveka nihfie ni ustrelil pobenega gamza. Cela kozja družina se je menda pritepla iz Solfiavskih plainip pa Bo6 in od tod mimo Sv. Florjana v Stoprce. p S'. L vre c na Dr. polju. Gospod Mihael Drevenšek, krojač v Gor. Pleterjah je daroval bralnemu društvu lepo število raznih pripovednih knjig. Za velikodušni dar se mu najprisrčnejše zahvaljuje odbor. Bog plati! Ljutomcrski okraj. 1 VeržeJ. Popcij Pilat in Herod sta si bila velika nasprotnika, pa tisti dan, ko je bilo treba obsoditi Kristusa na smrt, sta postala prijatelja. To se ponavIja vedno, proti dobri stvari si vsi hudobneži podajo roke. Tako so so proti tukajšnjemu zavodu združili prekmurski madžaroni ip Madžari ter paši slovenski liberalci. V št. 42. z dne 16. oktobra ,,Narodnega Lista" se je zopet neka rjava liberalna duša pofioliala ob jj;ivod. Hudobnim ip bedastim ljudem je zastonj kaj dokazovati, odgovarjamo le, da izpolnimo časnikarsko dolžnost ip da si pe bo kdo domišljal, da najn je kar sapo zaprl. — 1. Lopovski dopisnik paj bi šel najprej v Italijo in bi se prepričal, da ta,m celo liberalna ita]:janska vlada podpira salezijanske zavode, Četudi je notri kak Slovan, Oger ali N&mec. Zatorej jib nihče ni izgnal iz Italije. 2. V Veržeju se je ros postavilo j^oslopje s pomocjo milodarov in dobrotnikom ostape zavod vedno hvaležen, veliko bolj, kakor liberalni generali, ki so se zredili v škofijskem semenišču, zdaj pa sovražijo vse, kar je kr&čanskega. Vsak pnmeten č-lovek pa mora vedeti, da od golega zidovja ne more nihče živeti. Kakšpokrivico dela zavodu dopisnik, paj povejo to številke: V zavodu je med gojenci 21 Slovencev, od teli plačiije le eden 30 K na mesec, ostalih 20 pla8uje na mesec skupno le 120 K, torej pride pa cnega povprefino 10 K na mesec. Naprednemu nemškemu narodu se ne zdi sramotiio, pošiljati sinove v salezijanske zavode in plačevati za njimi, pri nas pa so omejeni ip kratkovidni ljudje zlasti, ki verujejo v ,.NarodpiList", katerim je ljubSe, če postane sin lump, kakor da bi se v zavodu kaj nau^il. 3. Vsak pameten človek tudi ve, da se v epem letu pe more pihče iz- študirati za duhovpika, zato tudi salezijanska družba ne more iiaenkrat zmoči samili slovenskih duhovnikov, Ip vendar sta sedaj v zavodu že 2 sloveaska duliovnika (le začasno je sedaj edea šel delat zadajiii izkušenj za doktorat, ker pri liberalnem dopispiku v Veržeju jili pae ne more napraviti!) Ce so pa neUMeri gospodje iz Nemčije, imamo lepih vzgledov, da znajo biti Slovencem bolj pravični in prijazni kakor marsikdo, kl je iz slovenskegaliberalca postal strupen nemškutar. 4. Najmaaj se ,,Narodaemu Listu" poda, 6e psuje čez nemški pouk v zavoclu, dočim pjegov geaeral dr. Kukovec po sliodih pridiguje: več aeinšci.ne! Kaj bi .neki ,,Narodni List" rekel, če bi imel zavod res čisto sloveasko gimaazijo in bi iz te gimnazije prišli Jantje, ki niti. nemški ae bi zatili! 5, Naša skrbbo, in pri tem zaupamo aa Boga, v katerega liberalci pe verujejo, ter na pametne in poštene ljudi, da se čim prej osnuje gospodarska šola, a za to ne bomo iskali nasvetov in pornoči pri ,,Niarodaem Listu" in njegovern dopisniku. 1 Kapola pri Radincih. D'ne 10. t. m, je umrlav aajlepši dol.)i življenja, stara še-le 38 let, Marjeta Fekonja, katera zasluži, da ji oliranimo trajea spomin. Kot Ijubezajiva in blaga žeaa svojemu aiožu ter skrbna krščanska mati otrokom, bila ]e pred vsem pravi zgled potrpežljivosti. Neozdravljiva ledvičpa bolezen io je priklepila pred 18. meseci na bolniško postelj, iz katere ni več vstala. Toda ai tožila in tarnala, ampak vdana v božjo voljo prenašala hude bolečine', dokler je ni, veSkrat prevideae s sv, zakramenti, preselila smrt v boljšo večnost. Bodi ji zemljica lalika! 1 Ljutomer. V tukajšnjo šolo-realko se bodo sprejemali učenci y torek, dne 4 novembra t. 1. ob 9. uri predpoldae v šolski sobi realke na Glavriem trgu v Ljutomeru. Vsak, na novo prišedši učenec naj seboj prinese zadujo šolsko spričevalo dotične šole. Sioven]graški okr s Brezno. Trojna poroka iz epe hiše se je sklenila diip. 6. t. m. vpričo najodlifipejših svatov ob udeležbi skoro cele iare. Ožeail se je vrli, krščaaski ip narodpi splavar Martip Sebastjap s kmecko ličerjo Miciko Stopajnik; Martinovi sestri Lucija in Marija pa sta se omožiii z rudarjem Filipom. Sattler, oziroma s tesarjem Jak. Stopajaik. Vse tri aeveste iz Marijipe družbe so po vsej pravici v vzgled ia posnemo tovarišioajn prinesle deviški venec ae le na glavi, marveč tudi v srou ia telesu pred oltar. Vsi trije žeaipi so istctako vzgledai, neomadeževani, delavni in varčpi.. Oboji so imeli prelep vzor pobožaosti ia pridnosti pa svojih starših. Bog daj mladim parom blagoslov in mo6, da ostaaejo pa edino pravem potu srece irt zadovoljaosti: aa podlagi veraosti in aarodne zvestobe. — Sebastijaaovi imajo naroCenega ,,Sloveaskega Gospodarja" že blizu 20 let! s Marenberg. Mladeniška Zveza ima 26. oktobra pri Sv. Janezu mesečni sbod. Pridite! Konjiški oltraj. k Zreče. Naša mladipa je dae 12. oktobra priredila Konštanfmovo slavaost na vrtu postrežljivega gospoda Kracuaa. Sicer oblaSno nebo se je prirediteljem aa ljubo vlepilo. Gospod Jurhar govoril je o pomeau Konštantiaovega odloka iz leta 313. V igrokazu ,,Sv. Cita" sodelovale so: Bogatip Mijnika, Drobne Mimika, Golčar Malika, Ivšek Lojzika, Kračup Gizela, Kotaik Betika, Lamut Barbika, Sadek Katica, \Viater Rozika, Pozaeje so aas v gostilno ,,Pri zvitem rogu" zvabili: Brešnar Alojzij, Hrea Igo ip R.udl, Sadek Albia ip Karol.. Ostali 5as uporabile so vrle peVke pa neutrudljlvi tadnburaši. 'Za izobrazbo vneta mladež je številao zbrano obfiiastvo vsestrapski zadovoljila. k Kacenek. Nekaj pas je aabralo- še primeroma veliko i)iit grozdja, toda to število put ai dalo toliko mošta kakor druga leta. Tolažimo se z upom, da bode drugo lcto boljše. Bog aas usliži!  Celjski okra]. c Celje. Od priprostega kmečkega moža je došlo na paše uredaištvo sledeče kratkn pismo, ki jaspo kaže, kako paše Ijudstvo spoštuje svoje vrlo delujofie poslance: Hvala dr. Korošcu ia vsem pjegovim tovarišem v deželnem zboru, da so nam po hudem, večletnem boju pridobili sloveasko me^Caasko šolo v Žalcu, gospodinjsko v St. Juriju in zopet podpore za ceste ia viaograde! Hvala posebao, ker so aam priaesli ta darila iz Gradca, za katera nam davkoplačevalcem ni treba dati pobepih pov:!h žrtev, Živeli poslaaci Slovenske Kmefike Zveze! — J, S, c Iz celjjskega okraja. Kmetijska šola v St. Juriju ob južni železnici. Letos se je moral natefiaj z'a vnis v šentjursko kmetijsko šolo zdatao podaljšati, ker se je oglasilo veliko premalo učencev. Splošao je leto za letom opaziti, da število učeacev vidao pojema, ip 5e bo šlo tnko naprej, bodo vse nadepolne koristi te šole za Sloveaski Stajer kmalu splavale po vodi. — Ni si treha zelo treti glavo, kateri vzrok da je vidno nazadovapje povzročil, zlasti domačiau pe, ki mora dan na dan na te žalostne vzroke in neznosne razmore zreti. Edino ia v nebo vpijočo krivico aa tem ljudskem zavodu nosi gnili liberalizem, ki se vsepovsod le na la nafci.n razkrinkuje, da zaa le razdirati višje tcžpje slovepskega ljudstva in pe graditi. Stalpo u6pe mnfii na tem zavodu, ki je last slovenskega kmeftkega Ijudstva, katerega so nam poslaaci in razni odličai; prvoboritelji z veliko težavo pribojevali za kmečko Ijudstvo, roka v roki sle^po korakajo na povelje liberal:;e Narodpe stranke v boj zoper Kmečko Zvezo, izvzet je le učitelj z akademičao izobrazbo. Na tera zavodu poufiuje n. pr. učitelj J. Culek, ki je najprej liberalai politik, sotrudaik ,,Narodaega Lista", stalai dOijisaik ,,Sloveaskega Naroda", starosta Sokola, pevovodja liberalaega pevskega društva, raznobojen družabaik, in potem še-le učitelj; ai 6uda, da so se učepci kmetijske šole udeleževali včasili celo skupno liberalnih prireditev, veselic, telovadbe Sokola, iger na odru pri g. Neadl in raznih predstav, Silvestrovih večerov itd., ravaateljstvo pa jevse to mirao trpeto. Drug-a učaa moc aa kmetijski šoli, g. K. Kveder, ki se smatra za izvrstnega učitelja, skrbi za ljudsko prosveto pajprej kot k.njižničar liberalne Ijudske knjižpice. Ta kajižaica vsebuje po splošai vednosti tudi spise in pesnike, splošno kpjige, ki dihajo slog ia pa duh ,,NarodnegaLista", ,,Stajerca", JDeutsclieAVaclit" ip pa ,,Slovepskega Naroda". Iln nedeljo za nedeljo smo morali oi)azovati žalostai pojav uftiteljstva, kako uSenci kmetijske šole javno ia trumoraa gredo od službe božje v liberalno knjižaico, da iz rok svojega učitelja prejemajo 8ašo opojnosti; knjižaico Katoliškega bralpega društva obiskovati je bilo seveda v sraislu šolskih predpisov strogo prepovedano. K(aj pa k temu pepobitnemu dejstvu poreče ravnateljstvo kmetijske šole? Ni se zastonj neki dostojanstvenik pred kratkim izrazil, ako se bode ravnateljstvo kmetijske ?ole po teli dveli učiteljskih vzorih ravaalo, bo šola v kratkom daleč zašla! Tudi g. strokovnega uriitelja, živinozdravnika Uršiča se ae sme 'pozabiti. Obiskovanje gostila je ucencem kmetijske šole po predpisih sicer strogo prepovedano, pa ta prepoved je očividao le površaa ia veljavna za gostilne pristašev Kmecke Zvez&, v ¦ liberalnih gostilaah pa so smeli učenci docela prosto in še ob aavzočnosti oskrbaika ali vrtaarja ali katerega strokovaega ucitelja mti, prepeVati, krogljati, kvartati itd. To dvojno mero je ravpateljstvo tudi mirao trpelo, komu aa Ijubo se ja eno oko lahko zatisne. Kakor so se aekdaj zavedni sloveaski stariši vojskovali zoper ponemčevalaice, tako se z'daj isti iižaljeni kmečki stariši zmiraj občutaeje branijo tiste kmetijske šole, ki se z vso paro trudi, vzgajati liberalne kinete. Užaljeai gojeaci iz zavedaih hiš Kmefike Zveze, ki so v zavodu tudiod strani vrtaarja po a'ajve8 zbadljivc na Kmečko Zvezo ob vsaki priložnosti slišali, so iz zavoda na svojo grudo, na svoje domove, svojim pristašera priaesli opravičeno mržajo do takega zavoda, ki ae vzgaja, ampak le žali. Javno moramo prib;ti, da ima ves odpor zoper omenjeno Šolo ravao tukaj svoje vzroke. Sloveasko ljudstvo, ki si po večini skoraj celo v KjmeSki Zvezi, zahtevaj z vso odloSnostjo, naj se te žalostne razmera na kmetiiski šoli, ki je vendar skupna last celega slovenslcega kmečkega ljudstva, in aikakor pe par preaapetih liberalcev, docela ia takoj odstranijo, šola bo v srcu Ijudstva vživala spoštovanje ia ljubezea ip naklonjenost ter stalao sijajno procvitala. o Petrovče. Preteče^ao nedeljo ;je priredila, Slov. KtaeSka Zveza tukaj po sveti rnaši političen shod. Ker so bili paši deželai poslaaci radi počne seje dežehiega zbora zadržani, je govoril ¦ Franc Zebot iz Maribora o deželaem zboru. Cast;ti gospod kaplap Schreiper je utemeljeval in predlagal pa to sledeče resoluoije, katere so bile' z pavdušepjem sprejete: Na političnem shodu v Petrovčah 19. oktobra 1913 zbrajpi volilci odobravajo pevstrašeni pastdp poslapcev S. K. Z. v deželai zbornici v Gradcu;' izrekajo jim iskreno zalivalo za pjih vspešni trud — posebno še pačelaiku gospodu dr. Koro&cu — ter jih zagotavljajo nadalaje zvestobe ip popolaega zaupapja pri pjihovem težavpem delu za blagor siovenskega Ijudstva na Štajerskem. — Na politicnem shodu v PetrovCah dae 19. oktobra zbrapi volilci pozdravljajo ustanovitev slovenske gospodinjske šole v Št. Juri.jn ob južni želoz-iici bra zbraai volilci pozdravljajo ustanovitev slovenske gospodiajske šole v St. Juriju ob južni železpici ter prve slovenske meščaaske šole v Zalcu; absojajo po6§tjiej socialdemokratičTiih ' deželpih poslaiacev proti tem za Slovence že davao rujpo potrebaim zavodom, posebno pa z ogorčenjem protestirajo proti besedam poslaaca Horvateka, ki je s pomofijo slovepskih glasov prišel v deželpi zbor (ter pozivlje;o svoje poslance, naj vstrajajo v boju, Če je treba tudi z obstrukcijo, dokler slovensko 'Jjudstvo na Sta,ierskem pe doseže tistih pravic, ki mu gredo po božjih in po Sloveških postavah, — Shod se je z ,,Zivio!"-klici na K. Z. in naše poslanoe zaključil. c Zalec. Naš trg tore.j dobi vsled zaslug^poslancev Slovepske Kmečke Zveze slovenskn meščansko šolo. Kdo bi s:> bil niislil, da bodo poslaroi dr. Korošec, dr. Beakovič ia tovariši pa znane napnde liberalcev odgovorili s tem, da preskrbijo trgu ^alec prvo sloveasko meščansko šolo. Sedaj se virli, kako prav so imeli oai paši možje, ki so se z vso vnemo potegovali za izvolitev dr. Korošca državnim poslaacem. Ako Saviajska doliaa ne bi imela dr. KoroŠca za svojega posla.aca, ia bi bila raje izvolila Robleka ali pa kakega celjskega liberalca, srpfvmo skoro z gotovostjo trditi, da paš Zalec pe bi bil dobil mešfiapske šole. Naši poslanci so sedaj zopet pokazali, da jih pri njihovem delovaaju ne vodi stranVarska zavistkakor liberalce, ampak ,|:m je prvo pačelo, da koristijo purodu in svojim volilcem.. o Zalec. Med požaraimi brambovci. Prvi brambovec: Tn je pa res preaeumao, da je naS nafelaik Edvard, ki je vendar tak koreajak, moral bežati pred Emerikom. Saj pas mora biti sram vse skupaj! — Drugl brambovec: Ne bodi peumeii! K'aj aasbosram! Maogo jih je v trgu, ki pravijo, da je sedaj vsaj naglost prišla v Edvardove noge, da bomo v priuodaje hitreje pripravljeai za gasit, če bo kje aastal požar. Saj se že cel svet smeje pašipočasaosti. — Prvi brambovec: Saj res; 6e bi Edvard vsakokrat tako naglo tekel alarmirat požarno brambo, kakor je tekel pred Eraerikom, bi v celi Savinjski doliai ogeaj ae naprav:.l pobene škode! Sv. Peter v Savinjski doliai. Redka ip prekrasaa slavpost se je vršila pri nas dae 5. oktobra, pa prazn»ik roženvenske Marije. Počastili so aas s svojim obiskom presvitli gospod knezoškof dr. Mih. Napotnik, da aa)m posvetijo krasai, iz sedmerih vrst marmorja umetaiško fino sestavljeai povi veliki altar ter blagoslovijo izredno lepe zastave mladeniške ip dekiiške Marijiae družbe ter še. mnogo druge cerkveae oprave. Sentpetrani ,so po vefiiai nenatvadno darežljivi za dobre aamene; zložili so v treh letih iz lastnega pagiba pad 40.000 K za;razširjepje ip olepšepje župne cerkve ip za stavbo cerkveae hiše, ki nosi papis: Bogu ip parodu. Vse delo se je z združenimi močmi dokončalo, prifiakovali srao z velikim veseljem le še pašega nadpastirja, da pove cerkvepe predmete posveti. Gospod župan ip deželni poslaaec Terglav je <v imeau obgiae presvitlega kneza uljudno povabil, da blagovoli priti k nam ip dpe 4. oktobra smo aašega gos,poda knezoškofa slovesno sprejeli. Pri njih prihodu je svirala na kolodvoru celjska godba, 12 Orlov in 12 krepkih mladeaičev' pa lepo okinfianih težkih saviajskih kopjih je obkolilo ip pa spremljalo z zelenjem okinčan voz, ki je prem. kpezoškofa ob zvokih zvonov ia med gromea.jem topičev pripeljal iz kolodvora v St. Peter. Sija.iep ip velifiaistea je bil ta prizor. Tako časti šentpeterski vrli Savipjčan svojega duhovnega pa'dpa«stir.ia. Možje in mladiaa so postavili sedem slaU'olokov, ki so v lepoti med seboj tekmovali. Pri slavoloku blizu krasao okinfiane poštne hiše so gospoda kpezoškofa pozdravili gospod žnppik dr. Jančič, župa|a gospod Terglav ob navzočnosti občinskega odbora, mladenič Martin Kot, mladenka Marija Javeršek ip učenka Sofija Terglav. Z o5etovsko-l.]ubezpjivim!i besedami so presvitli vladika odgovarjali pa pozdrave ip izrazili še svo;e posebpo veselje, ker jih je občinski odbor tako dosto.jno po svoiem župapu pozdra|viL Po vstopu v cerkev zapole vse ljudstvo k blagdslovu koralai Taptum ergo; tudi prvorazredniki so pomagali. Po molitvah pred sv. relikvijami, ki so se v pedeljo vzidale v novi alta.r, pa so bile vse hiše ob glavpi cesti čarobno razsvetljene. Tujci so občudovali tudi umetno prirejen rožnati kras posameznih hiš. "Ob sedmi uri se oglasi glas trobent, pok topov, melodliia pevcev, vse obseva umetni ogenj; množica domačinov in tuicev pa radostno gleda 'ip posluša,> kako se vrši serenada. Vladika stopijo med svoje Častilce ip se jim zahvalijo. V nedeljo so prevzvišeni padpastir skoraj pet ur imeli opraviti s posveČevaRJem altarja in dnigimi sv. opravili. Krona vsemu je bila škofova pridiga. S krepkodone5im glasom so govorili o vzgoievnlni mnfii dvbarističnega Jeznsa ip o pla&ilu, ki ga Jezns deli za dobra dela. Darežljivim ip za lepoto hiše božie vpetim Septpetrapom so popovpo izrekli višjepastirsko zahvalo, gospoda župpika dr. J. .TanSifia pa sn tega dne imenovali zri k>T.-šV. ''nihovnega svetovalca. Svoio zahvalo pa je g. kpezoškof izrekel tudi vsem 13 gospodom dušnim pastirjem, ki so ob dela polni rožnivepski pedelji prišli v St. Peter, da s petjem in psalmirapjem sodelujejo pri gapliivih cerkvepih obredih. Ob 4. nri popoldae Jiam ie obfiinski svetovalec Franc Parfant ' s čedpo okipčanimi konji na s cvetkami ozaljšanem vozu gospoda knezoškofa odpeljal v Celje. Bog Vam povrpi vso požrtvovalnost, smo jim klicali ip jim še kličemo. c Nova Cerkev. V okolici Creskova in Socka se je pojavila palezljiva bolezea legar (tiius). Opozarjamo na to c. kr. okrajao glavarstvo, ker se la bolezen v tem kraju leto za letom poaavlja. — Te dni se je tukaj vršila viaska trgatev, ki je istotako aeugodno izpadla kakor laai. Imeli smo razvep zaaaega mraza še dvakrat toSo. Ubogi paš lcmet, ki aa ta pačip že tretje leto ae more aičesar prodati! c Šraarje. Tukajšaji liberalci, ki imajo gospodarstvo aašega okrajnega zastopa v rokah, so vedao zabavljali, češ, slovenski poslaaci so okrajem s svojo obštrukcijo odjedli podpore za ceste. Jaz sem pa^ šim možem vedno pravil, da to ni res. Saj so Nemci s svo"o oholostjo sami dali našim poslaacem orožje obŠtrukcije v roke. Ia glejte, ko te dni berem o uspehih naših poslaacev v zadajem zasedaaju v Gradcu, pajdem, da okraji ravao po zaslugah poslaacev Kmefike Zveze dobijo zopet polne podpore za ceste. Liberalci, ali boste še tudi odslej zabavljali čez naše vrle poslance? Veste, aaši poslaaci piso taki kot liberalci, da bi kaj obljubili, a tega, kar je v ljudski dobrobit, ne bi izpeljali. Slava paširn poslapcem! — Kmet iz okolice. c Sladka Rora. Naše IzobraževaJr.o rlruStvo je v nedoljo, dne 19. t. m. priredilo poučao zborovaaje, na katerem sta govorla kaplan Hribar ip urednik Žebot iz Maribora. 'Zelimo si še ve8 takib sliodnv. c Sv. Peter na Medvedovein selu. Znamenito slovesaost je obhajala v pedeljo, dne 12. oktobra, tukajšnja Dekrška Zveza, pamreč SOletalco svojega obptapka. Pričela je delovati dne 25. marca 1908. V cerkvenem govoru je doma<5i g. župpik pokazal, kako paj inladeake po vzgledu sv. Terezije delujejo za zemeljsko ip pebeško domoviao. Po sv. maši zlatomašnika g. Šparhakla se je vršilo v župaišču slavpost.no zborovanje ob veliki udeležbi domafiiak ip zastopnic zvez iz šmarske ia rogaške dekanije. Sliod so pismeno po-zdravile Dekliške Zveze: Sv. Jurij ob južai želez.aici, Dramlje in Goraja Radgona ter župaik g. Ogrizek. Zborovaaje je otvoril in vodil domači župpik, Voditeljica Zveze, Uroieaik Marija, i.n tajnica Veliovar Ana sta v dvogovora zanimivo poročali o oletr.em delovanju Zveze, Nastopili ste v obiiovljeni doinači narodni noši, ki je vsem zelo ugajala. Verk Ema je deklamovala pesera: ,,Slovenska zemlja". Slavaostna govornica, učiteljica Eraa Bazlag iz Ptuja, pa nam je v govoru razložila, da priča 501etaica naše Zveze o lepih uspehih. Potrebna je torej, in krepka postape po boju, ki ga paj bojujejo članice odločao zlasti s pogubaim liberalizmom, ki aam je ževeliko mladenk pokvaril, pa jih celo aarodu odtujil, kar pojasni govornica s pretresljivim vzgledom. Posebno bi se naj ogibale liberalaih študeatov, ki tu in tam vabijo aaše mladenke v liberalne kpjižnice ter pa liberalae plesae veselice. Slava vrli paši prvoboriteljici iz vrstkatoliškega učiteljstva! Nato je deklamovala Mesifiek N, krasro pesem uršuliake s. Elizabete: ,,Naš vzor" (Jezus). Shod je pozdravila Vogriaec Uršika in povabila našo Zvezo na ustanovni zbor žetalske Dekliške Zveze. Novak Marija (Smarje) pa je povdarjala potrebo politiene zavedaosti, da v bodoče naše ženske ne bodo ob volitvah podpirale liberalcev s pooblastili, Domači župnik je podal zborovalkam mnogo aavodil za bodoee delo.. Skupao so mladeake zapele navdušeno: Velegrajsko himno, Slovensko pesem, Lepo našo donio\ino in ob sklepu Marijino pesem. Pri posvetovanju zastopnlc Zvez se je izbral dekanijski odbor za šmarsko in za rogaško dekanijo. Claaice Zvez mora10 povsod redao vplačevati udnino, Zvez© si morajo izmeajavati govornioe ter pridao prirejati sliode, poživiti narodiie noše ia najkrepkeje podpirati Sloveasko Stražo. Krasno zborovaaje s toliko lepimi nauki ae ostane brez sadov. c S*. Jurij ob juž žel. V nedeljo, vdne 26. oktobra ob pol 5. uri popoldne se vrši v prostorih g. Jožefa Cretnika v Novi vasi delavsko zborovanje, ki ga priredi štajersko okrožje Jngoslovanske Strokovne Zveze. Govorita dr. Veble iz Celja in Franjo Žcbot iz Maribora. Železničarji, delavci, hlapci, dninarji, obrtniki, pomočniki in vsi, kateri si z rokami služite svoj veakdanji kruh, pridite! Vsak zaveden mož naj pripelje svoje prijatelje seboj. Kmetje, dobrodošli! c Sv. Vid—Grobejno. V ntdeljo, dne 2\ oktobra se bode narodna igra na splošno željo občinstya ponovila. Ker so cene znižane in je čisti dobičdk nameDJen revnim eolarjem, pridite vsi ua prijetno zabavo. c Žalec. Še enkrat upozarjamo na gledal. predstavo, ki jo priredi naše izobraževalno društvo v nedeljo, dne 26. oktobra pri gosp. Nidorferju v Vrbjih. Igrala se bo velika zgodovinska igra v petih dejanjih nTurki pred Duuajem". Ker je sedaj že kratek popoldan, bo zažetek točno ob pol 4. uri in prosimo, naj bo cenj. občinstvo ta dan posebno točno. her društvo ni štedilo, da je primerno prenovilo oder in nabavilo izvirne obleke, upamo, da nam bodo naši prijatelji tudi tokrat o^tali zvesti ter nas obiskali v velikem številu, saj bo užitek v resnici izvanrcden. c Dobrna. V nedeljo dne 26. oktobra ima naše bralno društTO zadnjo prireditev v tem leto. Na vrsti jo ena šaljiva igra. katero bodo igrali naši fantje in pa več narodnih pesmi, ki jih bo pel pomnožen pevski zbor. Stari prijatelji in znanci, ostanite nam zvesti in priditel Zelimo pa videti tudi druge v svoji sredini, zlasti može in fantel Na svidenje! c Zibika. Pri nas govori po ranem opravilu v nedeljo, 26. okt. v stari Soli o sadjarstvu in vinoreji g. potovalni učitelj Pirstinger. Kmetje, vsi na shod! c Sv. Ema. V nedeljo, 26. oktobra ob 3. uri popoldne bo v kmetijskem društvu poučno zborovanje kmetijske podružnice, pri katerem govori g. Pirstinger. Emc^ani, priditel Brežiški okraj. b Brežice v slovenskih rokah. Veadar epkrat? Da! Kako? Cujte: za župana je zdaj izvoljep Žnideršič, za podžupaaa blvši član slovenskega visokošolskega društva ,,Triglav" in dosedanji župan Faleschini, svetovalci pa so: dr. Janež, Celinar ip Druškovič, Res je sicer, da so to sedaj saini Nemci, a kakšni, to povedo njili imepa! Ali so morebiti ta sloveaska imeaa zapeljala tudi letos nekvitere nespametue starše iz brežke-, dobovske ia zdblske ter celo iz kranjskih župaij, da so, kakor slišimo, zopet tiščali z deco v nemško šolo? Zaslepljenci! Vsiljujele seNemcem, ki se celo braaijo naših kmečkih otrok v svoji šoli. Ko je bilo v soboto blagoslovljeaje aove nemške šole, je pri sledeei slovesaosti, kakor se Nemci livalijo, neprestano čivkala šolska mladiaa: ,,Nemški deček (deklica) sem in bodera!" Ce se vaši otroci nauče, st;'.ttiovati se svojega materiaega jezika, se bodo sramovali tudi matere ip očeta! Tako sami pogubljate svojo deco s tein izdajalskim početjem in zakrivlte, da zaostapejo vaši otroci za drugimi; ali ai najvefija neumaost, dati otroka iz breške, 5razredaice ali p. pr. dobovske Grazrednice v aemško 4razredaico, kjer pa sloveaski otroci itak redko pridejo čez 2. ali 3. razred? Veliko odgovoraost si nalagajo taki starši, ker Skodujejo svoji deci, svojomu aarodu pa delajo sramoto. b Regulaciia Save pod Brežicami. Deželni poslanci barop Moscon, dr. Jaakovič in dr. Benkovift so te dni osebno intervenirali pri c. kr. namestniku grolu Clary-ju in mu obrazložili obširno vse pritožbe prebivalcev v Mostecu, Milialovou ia Ločah. Namestnik se je živo zanimal za opisane mu i-vimo-o obljubil, da bo odredil, da se odškoduje posestnike in zviša nesta v Mostecu. Kozje. Direktna avtomobilna zveza med Brežicami ia Grobelnem in s tem tudi s Celjem se je otvorila dne 15. oktobra t 1. Avtomobil vozi vsak dan zjutraj iz Brežic skozi Bizeljsko—Sv. Peter—Podsredo—Kozje in odtod na Grohelno, popoldne pa z Grobelnega nazaj. S tem so odstranjene velike težave, s katerimi se je vršil osebpi promet v našem ip sosed- njem brežiškem okraju. Velike zasluge za svoj okraj so si iztekli gospodje dekan Tomažič, notar dr. Bajrle in dr, Jankovič, ki so si res prizadevali, da se je iz Kozjega prispevalo okroglo 8000 K. Okrajni zastop je dal cfeste v to svrho popraviti. Kot zadositilo, za svoj trud naj bodo gospodie prepričapi, da jim je Ijudstvo zato globoko hvaležpo. b Sv. Peter pod. Sv, Gorami. Naša dekliška 'Marijiaa družba je tukajšnjim liberalnim hujskačem tako hudo obležala v želodcu, da se bodo naorali močno truditi, da z novijn moštom. odplavijovse tozadevne bolečiae. Pravzaprav se moramo Čuditi, kaj briga naše liberalce Marijiaa družba. Sicer je bogaboječaost naših pemškutarskih ip peaemškutarskih parodnjakarjev tako velika, da se s svetim strabom izogibajo cerkve in zakrameptov, pa je veadar tudi res, da jih Ma^ rijiaa družba prav nič ne briga. Ta družba je popolnoma cerkvena ter ima namea, pospeševati Marijino Bešcenje in tudi pošteao življenje nied raladino. Ob enem je tudi popolnoma prostovoljna; pihče se pe sili, da vstop'!, nihče se ne obsoja, če ne vstopi. Samo liberalec obsoja vsa tista dekleta, ki so vstopila. ,,Nar. List" z di'.e 16. oktobra jih sumaici, češ, da bodo od sedaj samo leaarile, čepele v cerkvi in zanenvarjale svoja opravila. Kajpada liberalcai bi bilo pajljubše, Se dekleta sploh ae bi hodila v cerkev. On jih r.ajrajši vidi v gostilai pri muziki, na plesu; tukaj ne zaaemarjajo svojih opravil. Naša dekleta so bila pridpa in delavna dosedaj kot članice Marijine družbe, pa bodo še bolj; v tem oziru ne potrebujejo in tudi pe sprejmejo od liberalcev nobenega pouka. Nekaj pa naša dekleta ,,Narodnemu Listu" ip Narodai stranki pe bodo odpustila, da se jih namreč ta list drzne sramotiti in zmerjati pred svetom. ,,Narodai List" piše namreč v omenjenem dopisu iz Št. Petra: ,,Tudi pri pas so ustanovili Marijino družbo; še celo g.Hohnjec iz Maribora so prišli sem, da si ogletlajo te zarjavele device". Zarjavele device! Naša vrla in poštena dekleta, čast in veselje starišem, si upa liberalna baraba imenovati zarjavele device! To sramotenje bodo šentpeterski liberalci drago plačali! Očetje ip so' rodnlki naših znafiajnih, od liberalc&v zasra.mo'1-'" deklet, bodo pri vsaki bodooi volitvi pošteno skrbeli za to, da pride ta pesramni liberalni list tja, kamor spada, na smetišče! Najnovcjše. St. Trojica v Slov. gor. Tnknj je nrorl 20. t m nreč. gospod Antoi Kocnvan, biv5i žnprjik v Lembshn n»d Mariborrm Z^dnje dne svoje bolezni je preživel pri BToji cestri, po8estnici pri Sv. Tr iici v Slov. gor.; doses-el je starost 73 let. Pokopan je bil danes. Naj v mirn poči»a. 0-ra.šlšco tržno poročllo. 8ejem z rogato živino dne 16. oktobra 1913. Cena je bila za 100 kg žive teže: klavni voli, tolsti 94—110 kron (izjemoma 1 i8 kron), poltolsti 76—92 kron; suhi od 63—74 kron; voli za pitauje - dc — K; klavne krave, tolste od 70—84, poltolate od 50-68, sohf. od 40—50, biki od 66—88, dojne krave do 4. toieta od — <xr> K, 6tz 4, tele od — do — K: breje krave od — dn - K: mlada živina od 68 do 86 kron. Kupčija slaba, cenevečinoma nazadovale Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K V12, K 1 28: teleta Ia (izjemnina cena od K 132 do K 136 ; mlade svinje od K 1-66 do K 160; uemške pitanske svinje od K 1 36 do K 140; ogrske pitansko svinje Ia o,i K 136 do K T44; ogrske pitanskp svinje Ila od K 1-80 do K 1-36; mesne svinje od K l'4O do K 1 52; bosajaške pitamke svinjo. od K 136 do K 1-44; ovce od K —-80 do K — 90; kozliči in jagneta od K —•— do K —•—. Kupčija slaba, cene zopet padajo. • Tržaa poročila. Ime pridelka Pšenica . . . Rž  Ječmeu . . . Oves . . . . Koruza . . . Proso .... Ajda . . . . Seno sladko. . „ kialo . . Slama .... Fižola . . . . Grah .... Leče . . . . Krompir . . . Sir  Suroro maslo . Maslo .... Špeh, svež . . Zelje, kislo . . Repa, kisla . . Mleko .... Smetana, sladka kisla . S Zelje, 100 glav Jajce, 1 kom. 2 111- »! 8 50 10 9 50 9 50 12 i — 25 75 75 18 150 83 K v 10 ! 25 8 75 8 60 9i 10 25 12 10 3 50 50 - 24 96 96 06 K 50 11 60 s K 8 - 9 — 10 - 5 — 4 50 3 60 O K t 0 — 9 — 8 - 8 — 9 — 10 — 9 — 4 —i 3 2 50 18 5<