JL m Danes ob 10. uri vsi na veliko prvomajsko zborovanje na trgu Rotonda del Boschetto, ob 14. uri pa na tradicionalni fizkulturni nastop na stadionu «Prvi maj» (Strada di Guardiella št. 7) PRIMORSKI DNEVNIK ___________glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje LetoJ/^Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din _____ Okoličani, pozor! Danes bodo od 6. in 7. ure zjutraj dalje vozili skozi vse vasi okrajev Nabrežina in Dolina kakor tudi iz oddaljenejših vasi, ki spadajo pod Trst, avtobusi na prvomajske prireditve na Rotondi in na stadionu ..Prvi maj" pri Sv, Ivanu Poštnina plačana v gotovini , 1 ^ z* i Spedizione in abbon. postale OlGV. lUo TRST nedelja 1. maj a I9k9 BORBEN! PRAZNIK VSEH DELOVNIH LJUDI! Živela Komunistična partija, avantgarda in voditeljica vseh demokratičnih sil v borbi proti vojno-nuJskaškemu imperializmu. Živel 1. maj, mednarodni pregled delovnih sil, ki se bore za mir, napredek in demokracijo. Živela borba, ki jo demokratične in ljudske množice vsega sveta skupno s Sovjetsko zvezo in z oezelami ljudskih demokracij vodijo proti vojnim paktom, za trajen mir. Živel 1. maj, dan borbe demokratičnih in protiimperialističnih sil. Živel 1. maj, dan borbe zatiranih narodov, ki se bore za svojo neodvisnost. 1- maj naj bo odgovor delovnega ljudstva sveta atlantskemu paktu, vojnemu paktu. Živel 1. maj, pregled vseh delovnih sil Tržaškega ozemlja. Živel 1. maj, borbeni dan tovarniških delavcev in kmetov, obrtnikov, naprednih intelektualcev in 'seh demokratičnih sil. Živel tržaški 1. maj v znamenju borbe za okrepitev miru v tem delu Evrope in po vsem svetu, živela borba tržaškega proletariata in vseh ljudskih množic proti načrtom vojnih hujskačev, ki bi hoteli napraviti iz našega mesta izhodišče za napad proti novi Jugoslaviji, proti deželam ljudske de- m°kracije in proti Sovjetski zvezi. Živela borba tržaškega proletariata, ki se bori za ohranitev in razvoj materialnih osnov za obstanek: industrije, trgovine in trgovske mornarice. Delavci, 1. maj naj bo ponosen in odločen odgovor atlantskemu paktu. . . „^'ve' 1- maj v znamenju borbe proti netilcem mržnje med tu živečimi narodi, od katere imata ključno korist tukajšnja reakcija in imperializem. i h .Tovarniški delavci, okrepite vašo borbo proti odpuščanju z dela, proti uničevanju industrije, za Zboljšanje vaših življenjskih pogojev, za širše gospodarske stike z naravnim zaledjem, ki edino lahko agotovi razvoj in boljšo bodočnost našega mesta. Utrjujmo sindikalno enotnost v okviru Enotnih sindikatov, borimo se proti oportunistom in so-fažnim agentom v vrstah delavskega razreda. Kmetje, okrepite vašo borbo za znižanje davkov, za dejansko pomoč našemu kmetijstvu s strani “govornih oblasti, za neodvisnost našega ozemlja. Delavci, tržaški demokrati, združite se v enotni fronti, da boste utrdili vašo voljo do miru, na-bfedka in demokracije. 1. .maja naj se skuje enotnost vseh demokratičnih sil v borbi proti imperializmu, bi- ..z've* K mal v znamenju borbe za utrditev in razširitev Slovansko-italijar.ske ljudske fronte pred hznjimi upravnimi volitvami. , Borimo se za utrditev Slovansko - italijanskega bratstva, porojenega v osvobodilni borbi in pre- denega v borbi proti imperializmu in tukajšnjim njegovim hlapcem. Zahtevajmo, naj na našem ozemlju vlada resnična enakost v narodnostnih pravicah. Delavci in demokrati, podprite borbo slovenskega demokratičnega prebivalstva, ki se bori za spo-®°v3nje svojih narodnostnih pravic. . Živel 1. maj, dan borbe delovnih žena mesta in dežele, dan borbe vseh demokratičnih žena, ki se °ore za uresničitev svojih pravic. Živela enotnost antifašistične fronte žena. Delovne žene, zahtevajte, naj bo konec zapostavljanju na področju dela. Živela enotnost antifašistične mladinske fronte. živel 1. maj, dan borbe delovne in antifašistične mladine našega ozemlja, ki se bori za dosego °iih gospodarskih, političnih, poklicnih in kulturnih pravic. Mladi delavci in delavke, zahtevajte, da se vam zagotovi boljša bobočnost. V znamenju enotne protiimperialistične fronte naj bo 1. maj 1949 poraz zasužnjevalcev narodov. Mladi antifašisti, borite se neutrudno za mir. Borite se proti onim, ki bi vas hoteli ponovno goniti a ^jna polja. t Tržaški demokrati, delavci in delavke, zahtevajte spoštovanje vaših osnovnih demokratičnih pravic, „ tevaije spoštovanje mirovne pogodbe, borite se za gospodarsko in politično neodvisnost Tržaškega 2e®!ja. Utrjujmo ljudsko oblast in demokratične pridobitve cone B Tržaškega ozemlja. Živela borba za enotnost vseh demokratičnih sil obeh con Tržaškega ozemlja. Centralni komite Komunistične partije za Tržaško ozemlje Viva il P.C., avanguardia e guida di tutte le forze democratiche in lotta contro 1’imperialismo 6rraiondaio. Viva il 1. Maggio, rassegna internazionale delle forze del lavoro che lottano per la pace, il pro- Ss° e la democrazia. U Viva la lotta che le masse democratiche e popolari del mondo intero conducono insieme alla 10»e Sovietica ed ai paesi a democrazia popolare contro i patti di guerra, per una pace durevole. Viva il 1. Maggio, giornata di lotta delle forze democratiche ed antiimperialiste. den^ Viva il i. Maggio, giornata di lotta dei popoli oppressi che combattono per la propria indipen- *Uer ** Maggio rappresenti la risposta dei lavoratori del mondo al Patto Atlantico, al patto della V*va il l. Maggio, rassegna delle forze del lavoro del Territorio di Trieste. Viva il i. Maggio, giornata di lotta dei lavoratori delle fabbriche e della campagna, degli arti- *’ degli intelettuali progressisti e di tutte le forze democratiche. deii’fV'va 1 Maggio triestino nel segno della lotta per il rafforzamento della pace in questa parte hropa ed in tutto il mondo. popolari contro i piani guerrafondai che v0rr hViva la 'otta del proletariato triestino e di tutie le masse er«, er° 'are della nostra citta una base d’attacco contro la 'fazi a Popolare e rUnione Sovietica. nuuva Jugjpslavia, i paesi retti a demo- ba$i V'va la 'otta del proletariato iriestino che combatte per la conservazione e lo sviluppo delle sue Ptateriali d’esistenza: 1'industria, il commercio e la marina mercantile. Uavoratori, il l. Maggio sia la fiera e decisa risposta al Patto Atlantico. ViVentViva " 1- Maggio, nel segno della lotta contro i fomentatori di odio fra le nazionalita qui con- *, neirest;usjy0 interesse della reazione locale e deirimperialismo. Dperai delle fabbriche, intensificate la vostra lotta contro i licenziainenti, contro lo smantella-Hi(|lllp f'c"’tndustria, per il miglior-amenlo delle vostre condizioni d’esistenza, per rapporti economici n0st^-S con " retroterra natura le, che solo puo garantire lo sviluppo e un migliore avvenire della lra citta. Sli a l,a"orziamo 1’unita smdacale nelPambito dei Sindacati Unici e lottiamo contro gli opporlunisti e *etl" del nemico nelle :ile dulla classe operaia. ctet0 '"Phladini, intensificate la vostra lotta per la diminuizione dei gravami listali, per un aiuto con-tetrit0^,la 110s'ra agricoltura, da parte delle autorita responsabili, al fine delkindipendenza del nostro Pace lj,Vora*ori, democratici triestini, unitevi in un fronte unico, per affermare la vostra volonta di fl| Progresso e di democrazia. '• Maggio si forgi 1’unita di tutte 1’cnergie democratiche in lotta contro rimperialismo. ital V‘va il f. Maggio, nel segno della lotta per il rafforzamento e 1’allargamento del fronte popolare av°. in vista delle future eleziom amministrative. Pfjtjjj ottiam° per il rafforzamento della fratellanza italo-slava, nata nella lotta di liberazione e tem-ne'la lotta contro 1’imperialismo ed i suoi locali servitori. che nel nostro territorio resni un’effettiva egusglisnza dei diritti nazionali. II ^voratori e democratici, appossiate la lotta della popolazionc democratica slovena che combatte *‘ipetto dei suoi diritti nazionaii. °a'a ni^a 11 '• Maggio, giornata di lotta delle donne lavoratrici della citta e della campagna, gior- v 'otta di tutte le donne democratiche che combattono per la realizzazione dei loro diritti. IVa 1’unita del fronte feinminile antifascisla. °nne lavoratrici, esigete la cessazione definiliva dello stato d'inferiorita nel campo del lavoro. tQfio, cIVa " 1. Maggio, giornata di lotta della gioventii lavoratrice ed antifascisla del nostro terri-y.e ^nmbatte per il rs^siungimcnto dei suoi diritti economici e politici, professionali e culturali* Q.Va 1 un"a del fronte giovanile antifascista. ,0vani lavoratori e lavoratrici, esigete che vi sia assicurato un avvenire migliore. ‘or, „:a"o l insegna del fronte unico antiimperialista, II 1. Maggio 1949 segni la sconfitta dei sopraffa- nopoli. rebbcro'“vani antifascisti, combattete instancabilmente per la pace. Combatlete contro coloro che vor-De asc'narv' nuovamente sui campi di battaglia. >cratj m°crat|ci triestini, lavoratori e lavoratrici, esigete il rispetlo dei vostri fondamenlali diritti de-effit0ri’ *s'fiete il rispetto del Trattato di Pace, lottate per 1’indipendenza economica e politica del 'orio fiati, f" Trieste. ^ orziamo t poteri popolari e le conquiste democratiche della zona B del Territorio di Trieste. Va 'a lotta per l’unita di tutte le forze democratiche delle due zone del Territorio di Trieste. c°nhtaio Centrale del Partito comunisla del Territorio di Trieste SPORED PRVOMAJSKIH PROSLAV Na trgu Rotonda del Boschetto z E BRANKO BABIC in EUGENIO LAURENTI ob 1 L 1 4. uri stadionu »PRVI MAJ“ VRDELSKA CESTA ŠT. 7 fizkulturni nastop SPORED: FANFARA, — 1) Mimohod; 2) pionirji 6-10 let; 3) ženski naraščaj; 4) pionirji 10-14 let; 5) Folklorna skupina; 6) telovadba na orodju; 7) vaje z obroči; 8) Fizkulturna koračnica; 9) igre dece; 10) «Hej tovariši«, ritmična telovadba; 11) zbori; 12) člani in članice. — PROSTA ZABAVA IN PEES. Ker 1. maja ne bodo vozili tramvaji m avtobusi, naj vsi, ki se bodo udeležili dopoldanskega zborovanja in popoldanskega fizkulturnega nastopa in ki stanujejo daleč od Sv. Ivana, prinesejo s seboj kosilo, da se jim ne bo treba vračati domov in da bodo lahko po zborova nju odšli takoj na stadion pri Sv. Ivanu! JEDILA IN PIJAČA PRESKRBLJENA. tegglamenti per il 1. maggi Alla Rotonda del Boschetto ore 10 GME COMIZIO Parieranno: BRANKO BABIC ed EUGENIO LAURENTI ore 14 alln stadio »Primo maggio" STRADA GUARDIELLA N. 7 SAGGIO S PO RTI V O PR0GRAMMA: FANFARA. — 1) Sfilata; 2) pionieri anni 6-10; 3) giovani; 4) pionieri anni 10-14; 5) gruppo folcloristico; 6) ginnastica sugli attrezzi; 7) esercizi con i cerchj; 6) marcia ginnica; 9) giochi di bambini; 10) «Hej tovariši«, ginnastica ritmica; 11) cori; 12) esercizi per adulti.— DIVERTIMENTI VARI, BALLO. Poiche il 1. maggio i tram e le autocorriere non circole-ranno, tutti coloro che parte ciperanno al comizio del mattino ed al saggio sportivo nel pomeriggio, e che abitano lontano da San Giovanni, portino seco il pranzo per poter recarsi dopo il comizio allo stadio. FUNZIONERA’ UN SERVIZIO DI BAR. Prvi maj, dan borbe Pomen prvega maja je zelo jasen■ Prvi maj ni zgolj praznik dela, nasprotno. prvi /maj sploh ni praznih dela: prvi maj je praznik delavcev in celo praznik vsega delovnega ljudstva v borbi za boljšo bodočnost, za boljšo družbo, za družbo• ki ne bo poznala in ne dopuščala niti izkoriščevalcev niti izkoriščanih. Prvi maj je praznik delovnega ljudstva, ki se bori, za socializem■ Hkrati pa je prvi maj opomin vsemu razredu izkoriščevalcev, ki jim daje razumeti, tudi s silo, da je prišla zgodovinska ura njihovega konca. toliko v načelu. Glede konkretnih ciljev pa pomeni prvi maj 1949 borbo delovnega ljudstva vsega sveta, borbo svetovne fronte dela za mir in torej borbo proti vojnohujskaškemu imperializmu, ki pripravlja novo vojno, ker kapitalistični svet postaja vedno manjši in vedno tesnejši za njegovo nenasitno lakoto po profitu, in gospodovanju. Borbazamir in protivojnohuj-skaškemu imperializmu pomeni konkretno borbo proti gospodujočemu konservativnemu in reakcionarnemu razredu, ki hoče pred svojo smrtjo vzpostaviti novo odkrito klerofaši-stično diktaturo. Borba za mir in proti imperializmu pomeni hkrati borbo za spoštovanje mednarodnih obveznosti, borbo za socializem, borbo za obrambo socializma. Taksen je pomen prvega maja 1949. Kakšen pa je poleg tega še pomen prvega maja 1949 v Trstu? V Trstu ima prvi maj 1949 za delavsko gibanje zelo določen pomen: borba za enotnost delavskega gibanja, neobhod-no potrebnega temelja enotnosti tržaškega demokratičnega gibanja, temelja, ki je ne-obhodno potreben za izvedbo zgodovinske naloge delavskega razreda v sedanjem trenutku; borba za mir in proti imperializmu; borba za spoštova-l nje in uveljavljenje mirovne pogodbe; borba za narodnostno enakopravnost in proti vsakemu šovinizmu; borba proti ofenzivi gospodujočega razreda, za izboljšanje življenjskih pogojev delavskega razreda; borba proti izvajanju Marshallovega plana in proti vključitvi Trsta v atlantski pakt. Borba za enotnost pa pomeni poleg tega še borbo proti oportunističnim , socialdemokratskim in šovinističnim tež-njam, ki jih Vidalijeva frak-cionašku skupina uvaja v tržaško delavsko gibanje v očitno in otipljivo škodo gibanja samega. V tem znamenju, v dobrobit tržaškega delavskega razreda proslavljamo letošnji prvi maj ločeno, da bi se razlikovali ~ ne od delavstva — temveč od frakcionaške Vi-dalijeve skupine, ki hoče izkoristiti tudi to nedvoumno manifestacijo delovnega ljudstva za svoje frakcionaške cilje< da bi tako do kraja uničil tržaško demokratično gibanje. V Trstu pa ima prvi maj poleg tega še drugi pomen. Prvi maj pomeni osvoboditev našega mesta po tržaških ljudskih silah in po slavni jugoslovanski ljudski armadi, pomeni prevzem oblasti po tržaškem delovnem ljudstvu, vzpostavitev ljudske oblasti. Prvi maj pomeni najbolj slavno revolucionarno dejanje tržaškega proletariata ob bratskem sodelovanju z ljudskimi silami nove Titove Jugoslavije• Prvi maj je praktični dokaz tistega, kar zmore delavski razred, ko je postal — osvobodivši se vseh predsodkov v junaški protifašistični narodnoosvobodilni borbi — vodilna sila tiste pro-tiimperialistične slovansko-ita-lijanske fronte naše dežele, ki je držala skozi tri leta v šahu tukajšnjo reakcijo povezano s tujimi imperialističnimi silami. Zaradi vsega tega zahteva letošnji prvi maj od vsakega delavca strogo izprašanje vesti in izvršenje njegove razredne dolžnosti: zavreči tiste voditelje, ki rušijo tržaško de- L Maggio, giornodi lotta 11 significato del Primo maggio e molto chiaro. II Primo maggio non e solo la festa del lavoro; il Primo maggio d la festa dei lavoratori, anzi la festa di tutto il popolo lavorato-re in lotta per un avvenire migliore, per una societa migliore per una societa che non co-nosca e non tolleri nč sfrutta-tori ne sfruttati. II Primo maggio č la festa del popolo lavo-ratere che lotta per il sociali-smo. II Primo maggio e nello stesso tempo il monito a tutta la classe degli sfruttatori per far loro capire. anche con la forza che e.giunta Tora storica della loro fine. Cio in linea di principio. Come obiettivi concreti. il Primo maggio 1949 significa lotta per la pace della classe operaia mondiale, del fronte mondiale del lavoro, e, guin-di, lotta contro Vimperialismo guerrafondaio che sta prepa-rando una nuova guerra per-che il mondo capitalistico di-venta sempre piU piccolo e sempre piU stretto per la sua smisurata farne di profitti e di dominio. Lotta per la pace e contro Vimperialismo guerrafondaio significa concretamen- lavsko gibanje in ga dovesti na one čiste borbene tradicije, ki so tržaškemu delavskemu razredu omogočile, da je lahko uspešno kljuboval vsem manevrom reakcije in imperializma, katerega so prisilile, da je sprejel kompromis, ki ga predstavlja Tržaško ozemlje. ki ga nočejo sedaj niti več spoštovati, pri čemer se čutijo vzpodbujeni tudi spričo dejstva, da se pred njimi ne nahaja več enotno, strnjeno in borbeno demokratično gibanje temveč razcepljeno in trenutno še pod vplivom Vidalijevih frakcio-našev, ki objektivno igrajo igro imperializma in tukajšnje reakcije. Naj živi prvi maj, simbol enotne borbe delavskega razreda vsega sveta! te lotta contro la classe pa-drcnale, conservatrice o rea-zionaria, che intende instau-rare una nuova aperta ditia-tura clerofascista prima dl morire. Lotta per la pace e contro Vimperialismo significa nello stesso tempo lotta per il rispetto degli impegni internacionali, lotta per il sociali-smo■ lotta per la difesa del so-cialismo. Tale e il significato del Primo maggio 1949. Quale e inoltre il significato del Primo maggio 1949 a Trieste? A Trieste, il Primo maggio 1949 ha per il movimento ope-raio un significato molto pre-ciso: lotta per Vunita del mo-vimento operaio, base \indl-spensabile per Vunita del movimento democratico triestino, base, a sua volta, indispensa-bile per poter assolvere il com-pito storico della classe operaia nel momento attuale: lotta per la pace e contro Vimperialismo; lotta per il rispetto e Vapplicazione del Trattato dt pace; lotta per Vuguaglianza nazionale e contro ogni sciovi-nismo, lotta contro Voffensiva della classe padronale, per mi-gliorare le condizioni di vita della classe lavoratrice; lotta contro Vapplicazione del piano Marshall e contro Vinclu-sione di Trieste nel Patto Atlantico. La lotta per Vunita significa, inoltre, lotta contro le tendence opportunistiche. socialde-mocratiche e sciovinistiche che il gruppo frazionistico di Vidali sta introducendo nel movimento operaio triestino, a tutto danno visibile e con-statabile del movimento stesso. Sodo guesto segno — per il bene della classe operaia trie-stina — noi festeggiamo il Primo maggio di quest’anno se-paratamente per distinguercL non dagli operai, ma dal gruppo frazionistico di Vidali che vuole sfruttare anche quesia ineguivocabile manifestazione del popolo lavoratore per i suoi fini frazionistici, per por-tare a completa rovina il movimento democratico triestino, A Trieste, d Primo maggio ha, inoltre, un altro significato ancora. II Primo mc/ggio significa la liberazione della citta da parte delle forze popolari triestine e detla gloriosa armata popolare jugoslava, la preša del potere da parte del popolo lavoratore triestino, la instaurazione dei poteri popolari. Il Primo maggio significa la piU gloriosa azione rivolu-zionaria del proletariato triestino, in fraterna collaborazio-ne con le forze popolari della nuova Jugoslavia di Tito. II Primo maggio e la dlmostra-zione pratica di guello che puo la classe operaia, guando, — liberatasi di tutti i pregiudizi nella eroica lotta antifascista di liberazione nazionale — di-ventb la forza dirigente di guel fronte antiimperialistico ita-lo-slavo della nostra regione che tenne in iscacco per tre anni la reazione locale coaliz-zata con le forze imperialisti-che straniere. Per tutte gueste ragioni, il Primo maggio di guesfanno esige da ogni lavoratore un severo esame di coscienza e lo adempimento del suo dovere di classe: ripudiare guei dirigenti che stanno rovinando il movimento operaio triestino< per riportarlo a guelle pure tradizioni di lotta che hanno permesso alla classe lavoratrice triestina di poter tener testa con successo a tutte le ma-novre della reazione e delVim-perialismo, e che le hanno for-zato a scendere anche a guel compromesso del Territorio di Trieste che ora non vogliono piu nemmeno rispettare, con-fortati in cid anche dal fatto che di fronte a loro non si tro-va piu un movimento democratico unito, compatto e com-battivo, ma scisso e momenta-neamente ancora sotto Vin-fluenza dei frazionisti di Vidah, che fanno obiettivamente il giuoco delVimpenalismo e aella reazione locale. Viva il Primo maggio, sim-bolo di lotta unitaria della classe lavoratrice mondialel Prvi maj v Jugoslaviji v znamenju velikih uspehov in borbe za zgraditev socializma r11 1 1 mm II-^mTr^r^MTMBTmnrrraanMfiiTrrrnnrMriirmmmt r¥rmmn—n« iiiBB—iiiammiiisB mi —ms mi ■ Jugoslovanski delavci so izdelali na stotine predmetov, ki jih doslej niso izdelovali v Jugoslaviji - Jugoslovanski kmetje so dosegli znatne uspehe pri socialistični preobrazbi vasi - Proglas CK KP Jugoslavije BEOGRAD. 30. — Jugoslovanski delavci bodo praznovali 1. maj v znamenju velikih uspehov in borbe za uresničenje načrtov tretjega leta petletke. V dveh preteklih letih je Jugoslavija dojegla velike zmage pri graditvi socializma. Petletni načrt predvideva celotni povišek proizvodnje za 494 cdst. v primeri z letom 1939. V prvih dveh letih petletke so jugoslovanski delavci dosegli 357 odst. Prvo mesto imajo rudarji in kovinarji. Kot doprinos k jutrišnjemu prazniku jg delavski razred Jugoslavije izdelal na stotine predmetov, ki jih doslej niso izdelovali v Jugoslaviji. V prvi vrsti je zgradil veliko električno centralo v Mariboru, 'ki od lanskega septembra dovaja električni tok številnim industrijskim podjetjem Slovenije. Podpisniki resolucije Infovmbi-roja so .skušali ovirati izvedbo petletnega načrta na področju izkoriščanja petrolejskih ležišč, ki je eno najbolj občutnih področij. Toda na poziv partije so delavci težke industrije začeli proizvajati naprave za vrtanje, ki bodo v nekaj mesecih začele delovati v Jugoslaviji. Jugoslovanski kmetje praznujejo letošnji 1. maj z znatnimi uspehi, ki so jih dosegli pri socialistični preobrazbi vasi. Zahvaljujoč se pravilni politiki partije, ki gre za tem, da izloči kapitalistične eiemente, in s pomočjo, ki se nudi revnim in srednjim kmetom, predvsem - pa kmetijskim obdelovalnim zadrugam, število kmetijskih obdelovalnih zadrug stalno narašča po drugem plenumu centralnega komiteja KPJ. V Vojvodini, žitnici Jugoslavije, je 44% obdelovalne zemlje že prešlo v socialistični sektor. V vsej Jugoslaviji zavzema socialistični sektor v poljedelstvu okoli milijon ha zemlje. Med uspehi, ki so jih dosegli pri graditvi socializma med 1. majem lanskega leta in letošnjim 1. majem, beležijo tudi dvig življenjske ravni delavcev. Zaradi povišanja proizvodnje se je življenjska raven delavcev dvignila za 30% v primeri z lanskim letom. Proizvodnja sladkorja je lansko leto narastla v primeri z letom 1939 za 45%. Lansko leto so izdelali 3,100.000 parov čevljev več kakor leta 1947 Letos bo jugoslovanska industrija obuvala izdelala 2 milijona čevljev več kakor lansko leto., Tekstilna industrija proizvaja danes stotisoče metrov raznih tkanin več kakor leta 1947. Centralni komite komunistične partije Jugoslavije je izdal prvomajski proglas, v katerem pravi med drugim: Vojni načrti in priprave imperialistov ogrožajo mirni razvoj onih dežel, ki so se osvobodile Izpod kapitalističnega jarma. .Skušajo Celo uničiti Organizacijo združenih narodov. Vendar pa, zahvaljujoč se ogromni utrditvi fronte miru, ne morejo danes začeti vojne. Ni ga naroda v kapitalističnem svetu, ki bi hotel vojno, ali pa ki bi bil nanjo moralno pripravljen. Toda v času, ko dobiva kapitalistični svet udarce posebno na Kitajskem, grozi madnarodnemu delavskemu razredu ter demokratičnemu in miroljubnemu gibanju nova nevarnost notranje razcepljenosti zaradi uvedbe metod, ki so v nasprotju z borbo za socializem, za svobodo in enakopravnost narodov in za sodelovanje med narodi po načelih enakopravnosti, vzajemnega spoštovanja in odkritosti. Proglas omenja nato gonjo proti Jugoslaviji in poudarja, da predstavlja ta gonja danes resno oviro Za razvoj borbe delavskega razreda v svetu. Proglas se zaključuje s pozivom delavxem, kmetom, mladini, intelektualcem in vojski, naj podvo. jijo napore za graditev socializma. Veličastne proslave v Moskvi V Moskvi bo jutri vojska delili-rala na Rdečem trgu pred maršalom Vasiljevskim. ministrom za vojsko. Po vojaški paradi bo velika manifestacija moskovskih delavcev in ljudstva. Vojaške parade in delavske ma- v.v. Prepričana sem. da ho ta druga, progresivna Amerika še izrekla svojo besedo. Toda kljub temu vodijo Johnsi današnjo A-meriko in gospodujejo v njej tako kot v svoji pisarni. V njihovih rokah je oblast in oni sc je poslužujejo zato, da peljejo Združene države po poti, ki se ho morda konec vseh koncev izkazala za pot, ki pelje v narodni samomor Mi3lim, da je to podobno temu, kar se je dogajalo v Nemčiji 1920 leta, ko je Hitler pristopil k izvajanju svojega vojnega programa. To je vtis, ki se poglablja v meni, ko razmišljam o sedanji A-meriki. Prav v tem je osnovni vzrok tega, čemu nočem več živeti v sedanji Ameriki in čemu hočem živeti v deželi, ki vlaga vse svoje napore, da bi zagotovila mir vsemu svetu, deželi, ki gre v tvesti si suojega cilja preko vseh težkoč po poti miru in napredka. OSMO POGLAVJE nifestacije bodo tudi v vseh glavnih mestih Sovjetske zveze. Moskva ima že nekaj dni praznično lice. Vsa poslopja so okrašena z zastavami in cvetlicami. Velike Leninove in Stalinove slike so okrašene z zastavami. Na stenah gledališč so slike članov politbiroja bolj-ševiške partije. Na Rdečem trgu so postavili grbe vseh zveznih republik Sovjetske zveze. Na Rdečem trgu so vidna tudi gesla za prvi maj, ki pozivajo delavce, naj podvojijo napore za uresničenje petletke ter poziv delavcem vsega sveta, ki pravi: Delavci vseh dežel! Obramba miru zadeva vse dežele sveta. Razkrinkajte napadalne načrte netilcev nove vojne. Združite vse svoje sile v borbi za trajni mir in za varnost med narodi. Ves sovjetski tisk posveča danes svoje uvodnike proslavi 1. maja. «Pravda» piše: «Narodi nočejo vojne. Gibanje za mir se širi v svetu. Pariški kongres je pokazal, da se milijoni ljudi brez raziike na narodnost in vero zavedajo nevarnosti, ki grozi svetu, nevarnosti novega oboroženega spopada, ki prihaja od povojne politike vodilnih krogov ZDA in Velike Britanije. Wallstreetski kralji brez krone so mislili, da jim bo zmaga nad Nemčijo in Japonsko odprla pot do nadvlade sveta. Toda njihovi računi so bili zgrešeni. Glasovi, ki so odmevali na pariškem kongresu, naj jim bodo v opomin. Na letošnji 1. maj, praznik bratstva med vsemi delavci, ni le slučaj, da se pogledi milijonov ljudi obračajo do Sovjetske zveze, do dežele Lehina in Stalina, ki brani mir, varnost in blaginjo narodov vsega sveta. Tudi v Parizu bo jutri velika manifestacija delovnega ljudstva, ki jo bo priredila Splošna konfederacija dela. Veliki Britaniji je. kakor je znano, praznovanje 1. maja prepovedano. Proglas UPI 1. maj Protest Vojaške uprave JA zaradi oviranja prometa med obema conama RIM, 30 — Za 1. maj, praznik dela je italijanska komunistična partija izdala pogiv na delavce, v katerem pravi med drugim: «Dva milijona brezposelnih še čaka na delo. Vsem kategorijam delavcev odrekajo povišanje plač, ki bi bilo pravično. Demokratične svoboščine organiziranja, besede in tiska so predmet stalnih kršitev, medtem ko je mir in državna neodvisnost težko ogrožena z atlantskim paktom«. Italijanska komunistična partija poziva vse delavce, naj ostanejo enotni in združeni v italijanski splošni zvezi dela, tako da se bodo lahko skupno borili za svoie zahteve. Vojaška uprava Jugoslovanske armade je prejela danes s strani večjega števila oseb pritožbe, da niso mogle z rednimi dokumenti prekoračiti demarkacijske linije, ker so jih organi ariglo-ameriške vojaške uprave v tem grobo preprečili. Drugi del oseb prav tako z rednimi dokumenti pa je bil v Trstu aretiran in s silo vrnjen preko demarkacijske linije. Vojaška uprava JA želi vedeli, kateri razlogi so vodili anglo-ame-riško vojaško upravo, da v nasprotju z vsemi sporazumi o svobodi gibanja prebivalstva obeh con in kršeč mirovno pogodbo z Italijo, tako grobo postopa s pripadniki jugoslovanske cone STO-ja. Ali namerava mogoče anglo-ameriška vojaška uprava, da — prav tako kot v preteklem letu — brezobzirno in enostransko prekinja promet med obema conama. Vojaška uprava JA energično zahteva, da anglo-ameriška vojaška uprava takoj preneha s takšnimi postopki in da svoje organe pouči, da takšno postopanje s prebivalci jugoslovanske cone STO-ja ni dovoljeno. Smrt generali) Sladiča BEOGRD, 30. —: Po kratki bolezni je včeraj umrl namestnik šefa generalnega štaba jugoslovanske armade generallajtnant Slavko Rodič. Rodil se je letg 1918. Ob kapitulaciji Jugoslavije je bil v Bosni, kjer je takoj stopil v stik s tamkajšnjo ' organizacijo komunistične partije in sodeloval je pri pripravah za ljudski upor. Ze v začetku upora je postal poveljnik Pogajanja o Nemčiji SZlSffig zadovoljivo napredujejo Prihodnji teden bosta Malik in Jessup imela verjetno nove razgovore -Domnevajo, da bo konferenca sveta zunanjih ministrov konec maja NEW YORK, 30. Poročajo, da sta na včerajšnjem sestanku Malik in Jessup razpravljala o dnevu ukinitve omejitev prometa in o sklicanju konference sveta zunanjih ministrov. Malik je uradno potrdil pogoje, kf jih postavlja sovjetska vlada, ki so: 1. Istočasna ukinitev omejitev s strani zahodnih in sovjetskih oblasti. 2. Določitev dneva za sklicanje konference sveta zunanjih ministrov. Malik je nato predlagal, naj se že sedaj določi dnevni red konference. Domnevajo pa, da je Jessup odgovoril, da bi bilo bolje re-siti to zadevo na sestanku štirih poslanikov, ki naj bi bil prihodnji teden. Iz obveščenih krogov javljajo, da na včerajšnjem sestanku ni prišlo do novih težkoč. Neka pooblaščena oseba je izjavila, da je bil razgovor zadovoljiv, a ne Še zaključen. Dan novega sestanka pa ni bil še določen, verjetno pa prve dni prihodnjega tedna. Jessup.je v petek zvečer prišel v Washington, da poroča zunanjemu ministru Achesonu o razgovorih. Včerajšnji razgovor je trajal dve uri in pol in takoj nato je imel Jessup razgovor s predstavnikom Francije Chauvelnm in Velike Britanije Cadoganom. V londonskih diplomatičnih krogih so mnenja, da se bo konferenca štirih zunanjih ministrov lahko začela v Parizu proti koncu maja. Zopet je v OZN deloval glasovalni stroj bo FLUSHING MEAOVS. 30. —Glav. na skupščina OZN je včeraj razpravljala o resoluciji posebnega političnega odbora o obsodbi kardinala Mindszentyja in bolgarskih pastorjev. Delegati slovanskih držav so se odločno uprli tej resoluciji. Ameriška večina je seveda resolucijo potrdila. Resolucija poziva pod. pisnike mirovne pogodbe z Mad- Velike Izgube kitajske nacionalistične i/ojskc Enote ljudske vojske stalno napredujejo - ZDA in Velika Britanija nameravata vzpostaviti stike s kitajskimi ljudskimi oblastmi SANGAJ, 30. — Agencija ((France Presse« poroča, da je vlada pokrajine Cekjang v pretekli noči zapustila Hangčeu, ki ga ogroža kolona ljudske vojske, ki je že dosegla Pingjao, 20 km severno od mesta, ne da bi naletela na odpor. Neka druga kolona ljudske vojske pa je zasedla Caofeng, 40 km severno-za-padno od Hangčeua. Radio Peking je izdal poročilo, da se je v bitki za Taiyuan predalo 77 tisoč nacionalističnih vojakov in sedem tisoč jih je bjlo ubitih. Zajetih je bilo 3456 topov, 4000 strojnic in 500 avtomobilov. Poročajo, da je večina čet, ki bi morale braniti Hangčeu, že zapustila mesto, kjer se že razločno sliši ogenj gverilcev, ki izvajajo akcije v pokrajini. Dve drugi koloni, ki se pomikata ob železnici Sangaj— Hangčeu, sta prispeli včeraj na manj kot 20 km oddaljenosti severno in severno-zapadno od Kasinga. Poročilo vojaškega poveljstva v Sangaj u priznava tudi izgubi Cang-čuja na glavi cesti iz Nankinga v Sangaj. V krogih, ki so blizu državnega tajništva v VVashingtonu so mnenja, da nameravata vladi ZDA in Velike Britanije poskušati, da bi stopili v stik s kitajskimi komunističnimi oblastmi. Obe vladi sta mnenja, da je umestno, če ohranita svoje konzulate v .pokrajinah, ki jih je zasedla ljudska vojska. Prav nič pa ni znano, kakšno stališče bi zavzelo državno tajništvo v primeru, da bi kitajske ljudske oblasti nameravale zamenjati kitajsko konzularno osebje v ZDA. Glasnik glavnega štaba ljudske vojske je izjavil, da računajo ljudske oblasti na vzpostavitev diplomatskih odnosov s tujimi državami na osnovi enakopravnosti, to je pod pogojem, da se prizna neodvisnost in suverenost Kitajske. Vendar pa je vsak pričetek odnosov vezan na prekinitev diplomatskih odnosov tujih držav s kuomintangom. General Litao, glasnik glavnega štaba ljudske vojske, je danes preko pekinškega radia zanikal Attleejeve trditve, češ du «Amethyst» ne more dvigniti sidra razen pod pogojem, da bi prevažal vojake ljudske vojske z enega na drugi brez Jangceja. ((Osvobodilna vojska, je dejal Litao, ne potrebuje pomoči nobene tuje vojske pri prekoračanju reke. Zahtevamo opravičila in povračilo škode za izgube pri bombardiranju z britanskih vojnih ladij«. žarsko in Bolgarijo, naj podvzamejo akcijo, kakor jo predvideva mirovna pogodba. Ameriška večina je tudi sklenila, da ostane to vprašanje na dnevnem redu do prihodnjega zasedanja glavne skupščine OZN. Dobra kupčija s češkoslovaškimi molitveniki na milanskem velesejmu BEOGRAD, 30. — V članku z naslovom ((Predmeti za izvoz iz CSR« navaja današnja «Borba» članek lista «Umta», ki takole opisuje češkoslovaški paviljon na milanskem velesejmu: »Češkoslovaška prodaja dragocene molitvenike, rožne vence, rdeče sveče, razne izdaje korana in sv. pisma ter poljedelske stroje in znana turistična letala tipa »Stockholm«. — Češkoslovaški predstavnik na velesejmu, ki ne prikriva svojega zadovoljstva, je izjavil, da kar dežujejo naročila iz vseh držav, ter je poudaril, da predstavlja to velik uspeh-« Dopisnik ((Uriitš« opisuje tudi druge paviljone, vendar niti z besedo ne omenja jugoslovanskega paviljona. «Borba» zaključuje: »Mogoče kominformiiti od »Unita« zato niso omenili jugoslovanske razstave, ker tam ni bilo rožnih vencev in sv. pisma«. Laži o Jugoslaviji oa zaosdu se Donavliaja na BEOGRAD. 30. — Pod naslovom «Nove laži « Jugoslaviji« zanika današnja «Borba vesti, ki so se razširile po inozemstvu in zlasti po Italiji, po katerih bi imel maršal Tito namen, da zopet pokliče v vlado dr. Subašiča. Prav tako list zanika in obenem smeši vesti, ki so jih objavili tudi organ češkoslovaških sindikatov. «Prace», radio Budimpešta ter «Humanite». češ da bodo Amen. čani izkoriščali jugoslovanska petrolejska ležišča in da je maršal Tito obljubil Američanom,- da se bodo petrolejski proizvodi izvažali v ZDA in končno da Jugoslavija te proizvode že izvaža. Proces proti morilcu turškega pisatelja Sabahatina ANKARA, 30. — Pred sodiščem v Kirklareliju v Trakiji se je pričel danes proces proti Ali Artekinu, morilcu turškega naprednega pisatelja Sabahatina Alija, Morilec je izjavil, da je Sabahatina umoril 1. aprila 1948, ko se je ta pripravljal, da bi šel v Bolgarijo in nato v So- PARIZ, 30. — Svetovna sindikalna federacija je poslala delavcem vsega sveta prvomajski razglas, y katerem jih poziva, da s svečano proslavo mednarodnega praznika dela pred vsem svetom manifestirajo svojo trdno odločenost za uresničenje ciljev delavskega razreda vseh držav. Neutrudno naj se bore proti razbijaški politiki in krepijo e-notnost sindikalnega gibanja na na. cionalnem in mednarodnem podreč ju, naj se združijo v obramb,, miru proti netilcem nove vojne in poa-pro borbo Svetovne sindikalne federacije za nadaljnje zboljšanje Življenjskih in delovnih pogojev, za zaščito delavskih interesov, za demokratične svoboščine in za ohranitev in krepitev sindikalnih pravic. Turistična sezona na Jadranu ZAGREB, 30. — Prvega aprila se je pričela turistična sezona po vsem jadranskem Primorju. Več kot 75Q tisoč jugoslovanskih delavcev bo prebilo svoje dopuste v obmorskih turističnih centrih, kjer je leta 1938 prebilo počitnice 405 tisoč turistov, od katerih ni bilo niti 5 odst. delavcev. Lani pa je bilo več kot 80 odst. vseh turistov delavcev. Leto3 Pa bo razmerje delavcev 100 odst. partizanskega odreda, pozneje komandant divizije, nato armadnega zbora in končno armade. V vseh bitkah se je izkazal vešč in sposoben poveljnik svojih enot. Poleg hrabrosti ga je krasila neizmerna predanost komunistični partiji. Bil je član CK KP Bosne in Hercegovine, član glavnega odbora Ljudske fronte Jugoslavije ter poslanec ljudske skupščine Bosne in Hercegovine. Prejel je najvišja jugoslovanska odlikovanja, kakor tudj sovjetsko odlikovane reda «Kutuzov» druge stopnje. Po vojni je odšel v Sovjetsko zvezo, kjer je odvršil štud.ije na vojaški akademiji «Vo-rošiiov«. Pokopan je bil danes po-ooldne. BEOGRAD, 20. — Jugoslovanski petletni načrt predvideva, da bo dosežena avtonomija na področju radiotehnične industrije, ki se danes v Jugoslaviji usmerja k domači proizvodnji posameznih delov a-paratov. Medtem ko so do sedaj te dele večinoma uvažali iz inozemstva, študirajo sedaj možnosti, da bi jih izdelovali v Jugoslaviji. Inženir Ladislav Levaj je predložil referat, kjer trdi, da so v Jugoslaviji velike možnosti za osamosvojitev industrije elektronskih cevi za radijske aparate. Surovin je dovolj in glede nekaterih ima Jugoslavija celo skoraj izključen monopol v Evropi. Niti potrebnih špecialistov ne manjka. Problemi na tem področju se ne razlikujejo mnogo od problemov za proizvodnjo žarnic, - ki jih v Jugo-slaviji že delj čaša proizvajajo. Načrt predvideva izdelavo 110 tisoč radijskih aparatov v letu 1951, za kar je potrebnih okrog 700 tiseč elektronskih cevi. Upoštevajoč dejstvo, da se te cevi uporabljajo tud.i v drugih industrijskih panogah, bi jih bilo treba 1 milijon in pol za kritje domačih potreb. I borbo in krvavimi žrtvami je bil osvobojen naš Trst W W -im- T_Tl—p—■ 4-*^* ne pa s prelivala j cm Rodovina r j a“ 2e štiri leta se razni ezgjodovi-narjb) Giuntinih strank ne morejo sprijazniti z dejstvom, da so sramotno zaigrali svojo patriotsko čast in svoj ponos «di razza superioren. Ne morejo se sprijazniti z dejstvom, da je vsemu svetu znano — najbolj pa njim samim — kako klavrno so storili svoj konec. Ze štiri leta čitamo v časopisju Giuntinega zbora, kako se žehtajo in perejo v vodah proslulega šovinizma, ki se ne sramuje posegati po fašističnih receptih falsi-ficiranja zgodovine. Na pozornici so se pojavili razni polkovniki Fonde, prof. Gaeta, don Marzari, prof, Furlani in Schifrer, podesta Miani, gizdavi Guardiani, podejta-tov čedni bratec Ercole, ki Pa Je s svojo znamenito inteligenco prišel zadnji. In prav temu Ercole ju se zdi, da je bila sreča milejša, kajti padlo mu je v delež pisanje «zgodo-vine osvoboditve» oziroma prav za prav že napravljeno zgodovino podpisati. Revček, saj ni njegova krivda, da je bil v družbi z do n Marzarijem in da je bil že prej «d’annunzianor>, s čimer je že vse povedano. In tako se je zgodilo, da je te dni sklenil napisati ((zgodovino« ter da je z njegovim pisanjem tako kakor pravi pregovor: cTresle so se gore, rodila se je miš«. Drugače tudi ni moglo biti in mi se vsemu temu prav nič ne čudimo. To svojo «zgodovino» osvoboditve, Trsta pa pretakajo iz lončka v lonček že leta in leta znameniti zagovorniki (dtalijan■ stva» našega mesta ((Koce libera», sLuned t«, uMessaggero Venetov, «La Prora», «L’ora socialista», uEmancipaziones, «Cittadella» in vsi ostali prav tako tragično donkihotski listi in lističi. Vsemu temu pretakanju pa zvesto kumujeta sindaco Pagnini in zloglasni prefekt Coceani ter druge nacifaši-stične korifeje. Vse skupaj kaze tako, kot da je bila ta Mianijeva ((Zgodovina« osvoboditve Trsta «spretnih» partizanov CLN-a in CVL-a pisana v režiji samega krvave ga Colotti-ja, ki je mogoče danes že v ta-jinstveni pajčolan zaviti visoki funkcionar. Mnenja pa smo, da bi se ta Ercolejeva «zgodovina» morala začeti tedaj, ko je Ercole sam konferiral z Colottijem tistih 24 ur meseca januarja ali febi-uar-ja leta 1945, takrat ko se je krvnik Colotti zabaval s peklenskimi stroji in natezovalnicami in jih preizkuševal nad partizani. Hkrati pa z Mianijem ecavaleresca-mentes diskutiral o bodočnosti Trsta. In tako sedaj ta epartizan-ski komandant CLN-a in CVL-a, TRST, 30. — Stavita uslužbencev občine, pokrajine, ECA in umobolr nice se še nadaljuje. Okupacijska vojaška uprava je doslej odklonila vse zahteve za zvišanje njihovih plač, na katere so upravni organi že pristali, čeprav se zadeva vleče že 10 mesecev. Medtem pa VU organizira sedaj stavkokaze ter mobilizira civilno policijo, stanovanjski urad in čistilce min. Na ta način dokazuje VU, da hoče tržaške delavce ponižati in izzvati poostritev mezdnega spora. Zaradi tega vse prebivalstvo obsoja takšen postopek VU, hkrati pa ima takšen postopek VU za posledico, da bodo vse ostale kategorije delavcev na konkreten način manifestirale svojo solidarnost s stavkajočimi in podprle njihove pravične zahteve. Tudi včeraj 30. t. m. je stavka popolnoma uspela, ter je bila kompaktna in popolna, stavkali niso samo edini posamezniki, ki jih je za to pooblastil stavkovni odbor. Bilo je tudi nekaj primerov sabotaže; nekatere brezpo«>elne delavce, ki jih je VU najel i za odnašanje smeti iz stanovanj, med njimi je tudi 10 brezposelnih žen, ki jih je VU dodelila za čiščenje šolskih stavb. Stavkovni odbor razume sicer Slavka nameščencev krajevnih ustanov še traja Protistavkovne in protidemokratične metode VU VU izrablja poleg policije tudi brezposelne, da bi na ta način zlomila borbenost delavstva, ki se bori za dosego svojih skromnih zahtev RIM. —Predsednik republike Lui-gi Einaudi je danes sprejel sira Stafforda Crippsa. V ponedeljek ga bo sprejel De Gasperi. Sestal pa se bo tudi z drugimi ministri gospodarskih resorov. PRAGA, 30. — Mladinske organizacije Češke in Slovaške so se združile V enotno organizacijo. obupen položaj vseh brezposelnih, toda hkrati odločno obsoja vsakogar, gi se udeležuje takšne protistavkovne akcije VU na škodo delavstva, ki je prisiljeno braniti svoje skromne gospodarske zahteve. Stavkovni odbor Enotnih sindikatov krajevnih ustanov je bil včeraj na predsedstvu cone, nato pa ob 16.30 skupaj s stavkovnim odborom Delavske zbornice pri generalu Robertsonu, kjer so bili navzoči tudi polkovnik Marshall in polkovnik Humphrey ter advokat Levitus iz Urada za delo. Na sestanku so samo sporočili, da je VU zelo zaskrbljena za zdravstveno in higiensko službo (dezinfekcija, veterinarska služba itd.) in zahtevala naj bi stavkovni odbori to službo izključili iz stavke. General Robertson je dejal, da bo prisiljen izdati poseben ukaz. ki bo zajamčil nadaljevanje vršenja službe, katero smatra za nebhcdno, kar bo no-iančneje pismeno preciziral. ,v.v.v.v.v.v v.-.v.v.v VASV.VA’.W.V.’.V, vjetsko zvezo. V.%V.VV.VAV.\V.\-.V.V.-.Vrt\V.W.VAV.-.%V.V.VAV.V.V.\V.V..-.V.V.V.-.-.V.V.V.V, Predstavnik, Enotnih sindikatov so poudarili, da je krivda samo na protistavkovnih in protidemokratičnih ukrepih, ki jih uporablja vojaška uprava, če se bo stavka zaostrila, ker okupacijska VU postavlja proti delavcem, k, se borijo za dosego svojih skromnih zahtev. brezposelne delavce, pri čemer računa VU na obupno stanje brezposelnih. Predstavniki ES so glede zahtev VU dodalj se, da bodo sklicali nameščence krajevnih u-stanov. Stavkovni odbor Enotnih sindikatov je bil nato ob 18.30 ponovno na predsedstvu cone, da bi prejel zadnji predlog VU za rešitev spora, katerega pa je general Robertson samo omenil. Glede tega predloga, ki ne konkretizira nikakršnega dejanskega zboljšanja za kategorije 12 do 13 in za mezdne delavce, bosta šla oba stavkovna odbora ponovno k generalu Robertsonu danes 1. maja ob 11.30 uri. tiskarskega črnila Kreola MiiinUa ki sta bila sestavljena iz pripadnikov X Mas, Guardia Civica, Cololtijeve bande, Bande nere in ostankov kraljevskih karabmer-jev, podpisuje to gromovito "zgodovino::, ki ju je zadnje dni oo-javljala na svoji prvi strani “La Koce libera::. . eJumkn Miani, komandant fantomskih brigad, se nam: ec sploh ne zaveda (ker je nesposoben, da bi se zavedla), da je bila zgodovina osvoboditve Trsta P1' sana s krvjo tistih, ki so se skozi desetletja borili proti Mussolunjevemu fašizmu, s krvjo tistih, k* so se po tržaških ulicah bon i proti nacizmu in njegovim doma čim hlapcem, tistih, ki so priprav- ljali vstajo v mestu in pri žrtvovali svoje življenje- Zaraa. tega Mianijeva «zgodovinan ne morp spremeniti dejstev, ki so zanj tn za njegove pajdaše le toliko vredni, v kolikor bi hote i na teh dejstvih čiste studenčnice naše slavne borbe pirati svoje *• mazano perilo. To njihovo f^rl,.° pa je komaj, komaj malo člstejs kot fašistično. Fašizem pa je bi v maju 1945 strt in pohojen. Giuntine stranke pa rabijo pzad takšnega človeka, kakršen je tr-cole, katerega ezgodovino:: je t,e ba raztrobiti v svet, ki mora 0 njihovem »junaštvu« slišati, e tem prav mu se danes oni sami čudijo koliko in si govorijo: «Glej no, nas je bilo«, čeprav dotičnik 11 ; * sam ne vi, kje je bil in si f mislit «No, če mene ni bilo, Pa le bil tam prav gotovo ta in ta icoj ecamerata::. Zelo zanimivo bi bilo prisostvovati kakšni paradi CLV-ovs i Mianijevih in Fondovih abriga v originalnih uniformah. To * bila namreč parada onih iz epr ma o ra«, parada osciarpe Litto- rio», «croct» «ordini»; med vsemi temi pa prav gotovo ne bi manj kalo tudi tistih od «marcie». ««; saj to so vendar moji dečki::, dejal pod zemljo se sukajoči b nito. . -j Toda osvoboditev Trsta :ZP.„ ■nacifašizma ni delo pisunov trobentačev. Trst je v. vsej . fašizma prednjačil v. borbi P’ fašizmu, ki je hotel za vsako ce dob' v mestu streti vsak odpor, kap Trst in Julijska krajina sla rnor<\.. fašizmu služiti kot odskočna ska za njegove imperialistične vanture na Balkanu. Zato je čeval vse, kar mu je bilo naspf0 no. Znesel se je nad delavskim 9^ banjem tako kot nikjer. Na *** ko so se odpirale ječe in 'n{e\eij, cije zlasti za naš slovenski :tl ’’ kajti streti je bilo treba Fsa sled antifašizma. V ‘tem fašizem ni uspel. Naš'J, ljudstva fašistični teror Ji'- stfl- Naše ljudstvo je postalo se trd- nejše in si zgradilo svojo nov° mo- ralo, katere geslo je bila V tej borbi je skovalo bra tstvO vseh demokratičnih sil sloven- ske- pod ga trt italijanskega naroda. . geslom: Ali streti, ali pa In pod tem geslom je nase ^ stvo organizirala av ang ar da P' tariata Komunistična partija ^ penije in Komunistična partija talije, ki sta bili v Trstu obe do- sledni smrtni sovražnici fas šizma‘ Pozneje pa je bila po sporazum med obema partijama ustan0VjrV. na Delavska enotnost, ki je , ^ zevala ne samo Slovence na z bojevito Osvobodilno fron\,. brat' temveč je bila organizacija ^ stca med Slovenci in Italija1"11/ se je dosledno borila proti °l'u‘ torju in njegovim hlapcem■ ,jj Tako se je zgodilo, da so P v jeklen objem Titovih Pa' nov vsi: domobranci in belog st i, colotijevci, X Mas. Gua . Civica, Bande nere, Carabin j?| Reali in fantomske Ercole jev Fondove brigade. Kajti vsi - * bili vojaki jugoslovanHcc uu armade, ker je bila Komanda sta Trst sestavni del IX. ko:P ^ JA. In enote te komande, s ^ Trstu začele vstajo ter bile _ Titovim tankom in topničarje'^ .. pehotni m oddelkom, ki so u ^ nacifašiste iz njihovih sk:i>■ ^ Bataljoni Delavske enotnosti ^ ooerativne edintee Komande ( sta Trst pa ::o U objemu - g0. borbe podale roko divizija'”, ' ^ slovanske armade, ki so st' vražnika našega Trsta. g(cga V.VAV, ■.v.v, . - v.v.v.v-”-'" ■ * Pred odhodom v Moskvo so mi pravili v ministrstvu za zunanje zadeve, da se me bodo Rusi bali in ne bodo celo hoteli govoriti z menoj. Neka: tednov po svojem prihodu v Moskvo pa sem se prepričala, da mnopi sovjetski državlja- ni, s katerimi sem se srečala, he le da se niso bali govoriti z menoj, bili so zelo zelo ljubeznivi in pri srčni ljudje. Moram raci, da so bili sovjetski ljudje veliko bolj gostoljubni, kot sem lahko pričakovala od njih jaz ali pa kateri koli sodelavec ameriškega poslaništva v Moskvi, zlasti če pomislimo na to, da je politika poslaništva preračunana na izpodkopavanje prijateljskih odnosov med sovjetskim in ameriškim ljudstvom in da trati poslaništvo ogromne vsote denarja za vohunstvo in sovražno propagando proti sovjetskemu ljudstvu in njegovi vladi. Pred odhodom v Moskvo *o mi pravili, da je popolnoma nemogoče' potovati izven mestnih predelov in da sovjetske oblasti počenjajo vse mogoče samo, da bi Američani, ki živijo v Moskvi, ne videli Sovjetske zveze in se ne spoznali s sovjetskim življenjem- Ko sem dospela v Moskvo, sem se prepričala, da je fnogoče potovati izven Moskve brez kakršnih koli zaprek in še več. Krajevne oblasti, ravnateljstva hotelov, muzejev, kulturnih ustanov, starinskih spomenikov itd. tako v Moskvi sami kot izven nje gredo tujcem na roko, če se obračajo do njih zaradi potrebnih informacij. Zvedela sem, da so mnogi A-meričani, ki so potovali v različ- 2$ ; flnabela Buchar: RESNICA O AMERIŠKIH DIPLOMATIH l/H oj! ut! bi a Sto s t»csi ne sovjetske pokrajine, naleteli le na prijetno gostoljubnost in pomoč sovjetskih oblasti in ne na zapreke. Skupno s sovjetskimi in ameriškimi prijatelji sem obiskala mnogo mest ter kulturnih in starinskih spomenikov v bližini Moskve. Ustavljala sem se v hotelih, obiskovala sem muzeje, samostane, cerkve, kamor sem šla popolnoma prosto in povsod so mi izkazovali veliko pozornost. Ko sem si ogledovala vaške Sole, so učitelji povabili vselej mene in moje sopotnike k sebi na dom, da bi nam pripovedovali o svojem delu in o problemih, s katerimi se srečujejo. Dobro se spomnim, kako sem bila nekoč v hiši nekega kolhoz-nika, kamor smo se zatekli, da bi ubežali pred dežjem. Povabil nas je na zajtrk. Jedli smo črni kruh. slanino, paradižnike in kumare ter pili čaj in vodko. Pravil mi je, da so mu sina ubili na fronti. Tudi sam se je boril proti Nemcem, nato pa se je vrnil domov, da bi obnovil dom. ki so ga okupatorji porušili. Pripovedoval nam je o svojih na-dah na boljše življenje in podrobno nam je opisal to, kar sam dela, zato da bi življenje postalo lepše. Napil je prijateljstvu med ameriškim ljudstvom m Sovjetsko zvezo in, ko smo odhajali, nas je povabil, naj ga še obiščemo. Kot da bi se godilo včeraj, sp spomnim svojega potovanja 1947-leta k obali Črnega morja v ode-ško pokrajino. Z veseljem se spominjam gostoljubja, ki so mi ga izkazovali v neki ukrajinski hiši, kjer sem preživela nekaj tednov. Spomnim se prisrčnega slovesa in prošnje mojih ukrajinskih prijateljev, naj jih zopet kdaj obiščem. Kmalu po svojem prihodu v Moskvo sem se prepričala o tem, da mnogi Američani na nesramen način izrabljajo sovjetsko gostoljubje in izkoriščajo svobodno potovanje izven Moskve v vohunske cilje. Za ta potovanja daje ameriška država posebne kredite. Njihov cilj je zbiranje podatkov, katere pošiljajo v ministrstvo za zunanje zadeve v obliki pismenih poročil. Ta poročila so polna obrekovanj proti narodu, ki izkazuje tujcem vso gostoljubnost ter jim gre na potovanju povsod na roko. Zelo sem bila ogorčena, ko ' em zvedela, da so širili laž o teni, kako jih ne pustijo potovati in seznanjati se s sovjetskim življenjem, prav tisti Američani, ki niso potovali sam o po moskovski okolici, temveč so napravili tudi dolga potovanja. Ce imajo nekateri izmed teh Američanov sedaj na svojih potovanjih večje težave kot 1946. in 1947. leta, sj morajo krivdo pr ipisati le samo sebi. Najbrže sovjetski ljudje razumejo, da jih gosti obiskujejo samo zaradi tega, da bi si potem izmislili umazane klevete in da bi iz njih izvlekli obveščevalne podatke. V Washingtonu in na poslaništvu so mi mnogokrat pripovedovali, da se Rusija pripravlja na vojno proti Sovjetski zvezi, zato da bi dosegla gospostvo nad svetom. Prepričala sem se, da si vsak sovjetski državlian, s katerim sem govorila, strašno želi trajnega miru po vsem svetu. V razgovorih z različnimi ruskimi ljudmi sem prišla do zaključka, da si člani komunistične partije in voditelji sovjetske države tako kot tudi ostali sovjetski državljani želijo le miru in prijateljskih odnosov z ZDA. Prepričala sem se, da so vsi Rusi brez razlike prijateljsko razpoloženi do Američanov, čeprav izkazujejo protisovjetsko nastrojeni voditelji ameriške države odkrito sovraštvo do ZSSR. V Washingtonu in na poslaništvu so mi pravili, da sovjetske državljane sistematično ne informirajo Združenih državah in o ameriškem ljudstvu. Sama sem se prepričala, da mnogi Rusi zelo dobro poznajo življenje, kulturo in politiko. Prepričala sem se, da so mnogi ameriški avtorji prav tako poznani in da se njihova dela prav tako čitajo v Sovjetski zvezi kot v. samih Združenih državah. Te dni je prišlo k meni na o- bisfc šestnajstletno dekle, hčerka enega mojih prijateljev. Z zanimanjem me je spraševalo o življenju v Ameriki in ameriški literaturi. Govorila je z menoj o takih pisateljih kot je Mark Ttvain, Fenimor Cooper, Teodor Drnjscn, Upton Sinlair, Lunis, John Steinbeck. Bila sem ,nnravnost začudena nad globokim poznavanjem njihovih del. Prepričana sem, da je odhajala razočarana od mene. Upala je, da ji bom pripovedovala kar koli o a-mešičkih avtorjih, ki jih ona ni čitala, namesto tega pa mi je ona morala pripovedovati o avtorjih. katerih dela jaz nisem še poznala. Videla sem, da ve navaden sovjetski državljan neprimerno več o Združenih državah in o življenju v njih, kot pa ve povprečni Američan o življenju v Sovjetski zvezi. Prepričala sem se, da sc v sovjetskem tisku ne vodi nobena gonja, ki bi podžigala sovraštvo do hmeriškega ljudstva, med tem ko je v ZDA (kot je to dobro znano) ves tisk in radio naperjen proti sovjetskemu ljudstvu. V Washingtonu so mi pravili, da vsi sovjetski državljani »sovražijo vlado in se je bojijo«. V razgovorih z desetinami sovjetskih državljanov sem se prepričala da spoštujejo svojo vlado in imajo vanjo zaupanje, prav tako vo- v komunistično partijo in v amic- vseru Rada bi pripomnila pica 0 to, da sovjetski državijam • ‘g ljubijo svojo domovino i™ ^a v neštetih primerih bodisi fronti ali v zaledju tvega i Ijenje zanjo in da so redno pfl' fcUBJU Ift »t* "1)0* pravljenj braniti Sovjets U .gdi-spoštovanje do njihovega tel ja generalisimn Josipa ^ na. To spoštovanje te,l,e j n,g dejstvu, ki je znano vs .jj) človeku, da je Stalin N^,errlti vse svoje življenje ljudstvu. Zahvaljujoč je njegov vidnosti in odločnosti je tn uutx> 4 ■ pilil ska zveza v najtežjih t' n J' eri svoje zgodovine našla v svojega rešitelja. 0a Nekako pred letom sc gl)j, nekega sončnega dneva ” -.jett! sku pni nekem ruskem „narr v Moskvi, ki je moja dobra -fca. Velika in svetla soba. ^ ^ ieri je živela njena d’UZ ’ino. bila opremljena precej s Na steni je visel portret 0C g0. lisima Stalina. To je seih bi tudi edina slika. Vprašala očeta svoje znanke, obcs’* stva so ga vodila, da ) pata portret na steno. nrjl: mislil, je s ponosom odgovor1 (Nadaljevanje sle1 di) primorski dnevnik PRVI MAJ - DAN OSVOBODITVE TRSTA IZPOD NACIFAŠIZMA Trst so pred štirimi leti osvobodile enote Jugoslovanske armade &0-MAND armt ANT XX. DIVIZIJE armije, osvoboditeljice TRSTA. Zadnji dnevi meseca aprila 1845 leta so bili dnevi končnega Poračuna jugoslovanskih narodov * fašističnim okupatorjem in do-jhačimi izdajalci. Jugoslovanski rci so prodirali proti Zagrebu bled Dravo in Savo, IV. armada je zlomila odpor Nemcev, čet. hikoy tn ustašev, osvobodila Bi-jhač, Oospič, Otočac, Ogulin, Senj, Sušak, vso Liko, Hrvatsko Primorje in Gorski Kotar, Kvarnerske otoke in prodrla do stare italijansko- jugoslovanske meje v od-*eku pri Reki. Sovražne sile Na reškem sektorju so Nemci kbralj 22.000 vojakov. Pred IV. Armado je bil zbran celotni , 97. Nemški korpus, trije samostojni fcokcijski polki SS, 7 samostojnih Pemških bataljonov, nekaj kvi-Binških korpusov in nekaj novo-»ašističnih polkov. Vse te sile so “ile zavarovane z neprehodnimi grminami Snežnika, globelmi ®ečine, dobrimi utrdbami na staji jugoslovansko-italijanski meji, Tankerji, minskimi polji in žiČ-®khi pregrajaml. Operativni načrt Toda borci in komandanti IV. sq se zavedali, da je tre-> a osvoboditi še zasužnjene bra-,® M Istri, Slovenskem Primorju m Trstu. Stab IV. armade je pribil operacije po naslednjem ašrtu: sovražnika je treba hkra- * hapasti v središču in z obje-. s severa In juga; s silnim Pelnim klano i t*n^k° ie pomožni napad — je eba vezati glavnino sovražnici*1 sil; glavni napad je treba 'beriti na Mašun. čez Snežnik podreti na razpotje med Sv. Pe-bbi in jiirsk0 Bistrico, in od tod ^ Ce*i napad proti Trstu. Z oto-izk Clesa in Lošinja se je treba rcati v Istri, očistiti njeno napadom na odseku med in Reko — kar ie bil de- vzhodno obalo, z enim krakom pomagati obkoliti sovražne sku. pine na Reki, z glavnimi silami pa prodirati proti Trstu; sile VII. korpusa naj z energičnim delovanjem ščitijo te operacije na sektorju Kočevje-Ribnica-Ljub-ljana; sile IX. korpusa naj delujejo v sovražnikovem zaledju, prodirajo k Tržiču in Trstu, da osvobode te kraje in obkolijo Trst z zapadne strani. Enote IV. armade so V celoti izpolnile postavljene naloge. V na j večji tajnosti je bila organizirana glavna manevrska skupina za obkolitev severa, ki se je po osvoboditvi Sv. Petra in Ilirske Bistrice dne 27. aprila usmerila proti Trstu. Napredovala je ne. zadržno, razbila dne 29. in 30 a-prila ves sovražni odpor vzhodno od Trsta, nakar so se že 30. aprila zarana pričele poulične borbe v samem mestu Sovražnik je obkoljen V noči med 23. In 26. aprilom 1945 so se tudi glavne sile južne operativne skupine izkrcale na vzhodni obali Istre na odseku med Brtašem in Moščenicami, od koder se je pričel napad v treh smereh. Prve kolone so napredovale v smeri med Pazinom in Puljem, druge med Lovranom in Opatijo, da bi popolnoma obkolile sovražnikovo reško skupino, glavne gUe pa so prodirale proti Buzetu in Trstu, z naskokom zavzele Buzet ter 30. aprila prišle do južhih in južnovzhodnih predmestij Trsta. V času teh borb je IX. korpus dne 30. aprila osvobodil Tržič, prodrl do morja v Tr. žaškem zalivu ter prišel v severna predmestja Trsta. Načrt štaba IV. armade je bil izveden in je v celoti uspel. Reška sovražnikova skupina je bila obkoljena, Istra očiščena, le v Pulju se je še držala nemška skupina, ki je štela kakih 2500 mož. Enote jugoslovanske armade so od vseh strani obkolile Trst, prodrle v samo mesto in začele V njem. poulične borbe skupaj z enotami tržaških protifašističnih Italijanov, ki so bile že od prej organizirane v sestavu enot Komande mesta ter pod poveljstvom štaba IX. korpusa. SLAVOLOKI IN CVETJEM SPREJEMA LJUDSTVO JUGOSLOVANSKO ARMADO. Ljudska vstaja Sovražne sile v Trstu so bile različne: poleg nemške kopenske vojske, mornarice in policije so bili tudi italijanski oddelki: Guardia civica, MAS, republiki-ni, Brigata nera, kvesturini in fi-nanca. Vsa sovražna vojska je štela kakih 20.000 do 25.000 mož. Na vseh važnejših točkah v me-stu in na obali so bili bunkerji za poulične borbe. Sovražnikov odpor je strt Italijanska fašistična reakcija se je pripravljala na zlom Nemčije. Skušala je organizirati mestne oborožene oddelke. Ustanovljen je bil tudi 'odbor Comitato liberazione nazionale di Trieste, ki se je naposled moraj opreti samo na tiste sile, katere so Nemci oborožili, da bi v odločilnem trenutku prevzeli z njimi •. ..: /..•>... •••■ - a :V' ' ; JUGOSLOVANSKI TANKI NA POTI V TRST- oblast V Trstu. Toda njihove namere jim je prekrižala ljudska vstaja V Trstu h kateri je pozvala tržaško ljudstvo Komanda mesta Trsta. 28. aprila zvečer so začele enote narodne vojske raz-oroževati sovražne skupine in so obenem oboroževale svoje borce. Začele sq likvidirati sovražne oddelke po predmestjih. Ko so v noči od 29. na 30. april borci XX. udarne dalmatinske divizije jugoslovanske armade s spretnim manevrom zlomili sovražnikov odpor na zunanjih utrdbah vzhodno od Trsta, prodrli v mesto in začeli borbe v mestu samem, so jih Tržačani dočakali in pozdravili z velikim navdušenjem. Množice ljudstva z za-stavami in peterokrakimi zvezdami so pozdravljale svoje osvoboditelje. Navdušenje je bilo veliko in iskreno. Osvoboditev Prvega maja ob zori so edinice jugoslovanske armade po ulicah Trsta napredovale proti obali. V samem mestu se je sovražnik srdito upiral. Bile so se težke bprbe od hiše do hiše, od ulice do ulice, v peklenskem ognju vsega mogočega orožja. Toda še istega dne so jugoslovanske enote prodrle do same obale. Sovražnik se je nekaj časa upiral s svojih brodov, toda borci so z ognjem pehotnega orožja in arti-lerije z obale zlomili ta odpor, zaplenili 25 brodov z vojnim materialom in hrano in potopili 6 brodov. Tako je bil Trst I. maja do kraja osvobojen, izvzemši tri oporišča, in sicer Tribunal, grad San Giusto in kasarna Montebel-lo. Toda 2. maja so bila likvidirana tudi ta oporišča in v Trstu ni bil0 niti enega sovražnikovega vojaka več, ki bi se upiral. V samem mestu in po predmestjih je jugoslovanska armada za- jela 14.000 sovražnih vojakov in Veliko število višjih častnikov. Do prihoda jugoslovanske armade pa je narodna vojska v Trstu pobi. la 450. ujela 1930 Nemcev in pobila 170 in ujela 1700 Italijanov iz fašističnih oddelkov. V borbah za svobodo Julijske krajine je padlo 8000 borcev jugoslovanske armade. V nadaljevanju operacij so e-note IV. armade osvobodile tudi Beljak in Celovec, kjer so bile že enote IV. slovenske operativne cone. IX. korpus je poleg svoje udeležbe pri osvoboditvi Tr. sta, Tržiča in Gorice prešel Sočo ter je osvobodil Videm, kjer se je — kakor tudi na drugih odsekih med Sočo in Tilmentom --sešel z zavezniki. Operativna skupina, katere naloga ie bila osvoboditev 2apadne Slovenije, je krenila iz St. Petra na Krasu ter je po žilavih borbah uničila nemško posadko v Postojni, nato pa po hudih bitkah osvobodila slovensko prestolnico Ljubljano. I-sti čas je VII. korpus krenil s svojih baz, osvobodil Kočevje, Ribnico, Velike Lašče, vkorakal v Ljubljano, napredoval preko Kranja in Jesenic ter prestopil bivšo jugoslovansko-avstrijsko mejo in se v Beljaku sešel z drugimi hitrimi jugoslovanskimi odredi. Važna vloga IX. korpusa pri osvoboditvi Primorske Po petdnevnih srditih bitkah je bila tudi popolnoma uničena ali se je predala obkoljena reška nemška skupina in dva dni zatem se je vdala tudi obkoljena nemška skupina v pristanišču Pulju. Bili sq to nepozabni dnevi slave in zmage. Osvobojena je bila vsa Istra, Primorska s svojim biserom Trstom, osvobojena je bila Ljubljana, Koroška s Celovcem in Beljakom. Osvobojena ie bila vsa Slovenija z vsemi svojimi deli, ki sta jih zasužnjili fašistična Italija in Nemčija. Osvoboditev Slovenije je bilo skupno delo borcev jugoslovanske armade. O-svoboditev onega dela Slovenije, ki ga je zasužnjila fašistična Italija, je bilo skupno delo borcev IV. armade, kjer pripada tudi odlično mesto IX. slovenskemu korpusu, vojski slovenskega pri-morskega ljudstva, ki se je tako hrabro borilo za svojo svobodo. Bitka za Trst - večen dokaz junaštva jugoslovanskih vojakov Sama bitka za Trst pa potrjuje še enkrat, da lahko majhna vojska s slabim vojaškim položajem zmaga nad močnejšim, bolje o-boroženim sovražnikom. Zgodovina vojne je zapisala že nekaj takih primerov, prav tako bo tudi tega. Toda dognano je, da je kaj takega mogoče, Ie tedaj, če je-morala vojaških enot, kakor tudi posameznikov tako visoka, da je pripravljen sleherni, tako oficir kakor borec, žrtvovati vse, pozabiti na svoje lastno življenje, misleč samo na zmago. Jugoslovanski vojaki so bili taki! Tudi zadnjemu borcu je bilo jasno, kaj tvegajo s to operacijo, toda jasno jim je bilo tudi to, kako važno zgodovinsko poslanstvo in nalogo so s svojim bojem in s svojo NA POTI Z REKE PROTI TRSTU. zmago izpolnili. Bitka za Trst bo večen dokaz junaštva in drznosti jugoslovanskih vojakov Prav ta- ko bo neizbrisen dokaz, .do kak- j bodilne borbe. Snega mojstrstva se je povzpela armada pod vodstvom maršala Tita v štirih letih narodne osvo. t ENOTE JA SO BILE 2E V TRSTU,, KO SO PRISPELI TUDI NOVOZELANDCI. Kljub temu da je žena enakovredna sv.ojemu tovarišu, ji tega skozi vso zgodov.ino niso priznavali. Imeli so jo sposobno le za gospodinjska dela, za nego svojih otrok ter ga zakonsko družico svojemu drugu. Vse ostale poti javnega udejstvovanja sq ji bile zaprte. Zato se je V teku, lahko bi rekli, Za ženo suženjske dobe ustvaril v njej odpor proti zapostavljanju ter krivicam, ki so se ji godile. Delavsko gibanje, ki je v Začetku dvajsetega stoletja zajelo vso Evropo, je vzbudilo u zatirani ženi zavestni odpor ter jo pripravilo do tega, da se je začela odločno vključevati u borbo delavskega razreda. Najbolj borbene žene so stopile celo v prve vrste in se borile kot voditeljice delavskega razreda: svetla ostanejo imena žena — prvoboriteljic Klare Zetkin, Rose Luxemburg it. NjitHOvemu vzgledu pa tto sledite vedno nove in nove, ki so zrele, prekaljene v dolgoletni borbi za svoje pravice, stopile v borbo ne le za dobrobit žene, temv.eč tudi za osvoboditev, vseh ljudstev izpod jarma. fašizma in nacizma. V tej borbi se je žena izkazala z orožjem v roki kot neustrašna junakinja, nepopisno požrtvovalna bolničarka, hrabra kurirka, sposobna organizatorka, pa tudi kot odločna politična delavka. Po vsem tem, kar je žena pokazala v protifašistični borbi ji prav nihče več ne more odrekati sposobnosti, da lahko odločilno posega V javno življenje. Vse te njene pravice ji je kot prva priznala Sovjetska zveza že v oktobrski revoluciji, v kateri je žena že odločilno sodelovala. Danes ji te njene pravice priznavajo tudi tiste dežele, kjer vlada ljudska oblast. V Jugoslaviji na primer srečaš Ženo na vseh področjih javnega življenja: srečaš jo kot politično delavko v centralnem komiteju KPJ in v republiških partijskih organizacijah; srečaš jo kot sodnico, vidiš jo v beli zdravniški halji, ko posveča vso svojo skrb, ljubezen in znanje bolnikom, posebno pa otrokom; srečaš jo v velikih to- ob prvem ma/u varnah, zatopljeno v delo pri strojih, vidiš jo na traktorju, lio orje polja, srečaš jo kot predavateljico m učiteljico po šolah, kjer ji država zaupa najbolj odgovorno mesto — vzgojo mladega rodu. Tako je življenje žena Jugoslavije, ki gradi socializem, tako je življenje žena tudi v ostalih resnično demokratičnih državah. Zakoni kapitalističnih držav pa ženi še vedno ne priznavajo vsčfi njenih pravie; od nje zahtevajo veliko in težko delo, ne priznd-vajo ji pa zato tudi enakega plačila. Zato morajo žene U teh državah še vedno nadaljevati borbo za obrambo svojih prabfe Vzgled dosledne borbe za svobotio in pravice delovnega ljudstva nam dajejo dane s še vedno junakinje grških gora, Kitajske, Vietnama itd., ki vodijo borbo proti danajšnjemu najhujšemu sovražniku človeštva — imperializmu, katerega bodo demokratične žene ob strani svojih tovarišev pomagale zrušiti. V tej borbi morajo žene Tržaškega ozemlja, ki predstavlja 6-porišče imperialistov za njihove bodoče napade proti demokratičnim državam, pokazati še prav posebno borbenost in odločnost. Njihova naloga je, da enotne in združene nadaljujejo borbo, tako, kot so jo vodile proti fašizmu, ter tako prispevajo k zmagi nad imperializmom in porajajočim sg nenfašizmom. Svojo voljo in borbenost morajo tržaške žene manifestirati ob vsaki priliki, še prav posebno pa na veliki praznik delovnega ljudstva — na prvi maj. Naj bo letošnji prvi maj manifestacija enotnosti, bratstva, borbenosti vsega demokratičnega tržaškega ljudstva, naj bo zato tudi praznik vseh demokratičnih tržaških žena. S svojo udeležbo na proslavah dokažimo, da nočemo zatiranja niti popuščanja V. dosledni borbi temveč da zahtevamo nadaljevanje borbe, ki nas bo edina privedla do zaželene zmage. NEVA LUKES Zač 7° dejel Aldo Dvir.i in n,:,Piskati množici, ki se je po-b-,., v dolgem sprevodu proti ehkcmu trgu. ji^jUl7,a oc ie pogledala, ker se fei da se hoče iz nje nor- cvrčka pre] ji ie Pyinesel ji i n ■ fosluša njegov glas, ji -Q ““Jal, če ga res ljubi. Tako ko ■ rekeL v smehu tud: zjutraj, *ekei 36 dal Piščalko Zdaj ji je še rti[rn’ naj Piska množici, ki se je jip “ Pomikala mimo skupine ”e^rnih piščalk hjenl° no6 morala poslušati ji m Ue(,a curšha, in tisti glasek ie v Prav nič ugajal. Se manj ji ki j0?'0*0 to piskanje na cesti, ce. jQ-e naj gre z mno-rtia y° 7ne'itu in na trg in ne sa-jutr0 n!uterjo je mislila iti tisto p° j' a Pr’šel je Aldo in tako leje m, njeni materi, da jo ^ a v mesto 2 njim. ji 1° res ljubil Dvino in to kom h. Povedal pod spomem- Sueter'62 irnena na vrhu stopnic čil dusta. A še bolj je Iju-7e tisočake, katere mu Sto dp|aSa*a t7Sta službica. Za ti-liko kJJe dobival dvakrat to-*ie p ) 1 °r je prejemal oče Dvi-taken,, Kdo bi se ne držal Gobo , e!a? Njegov ravnatelj Itkah’ rad/an ’e bil ob takih pri-z°val n„ u in ga je rad opa-V s!užb0 o dejQ}> ko ga je vzel Od “Kruh je naša stranfca». Mogoče mu dejal nič več. pihala Lmu ’e zdel tisto jutro l°dušni n, m.ol?uben ob tisti ma-Bil. i.„_ [,r,i, in je že morda mi ...... sto rf„ . Postavil na njegovo aa bi ob takih prilikah bolj častno zastopal pristni izraz domoljubnega mučeništva. Ampak Alda so mu toplo priporočili višji in vrhu tega je še ugajal prvi tajnici, katero je vedno vprašal za mnenje v takih primerih. Prva tajnica Tea je bila tisto jutro zraven Goga. Piskala je in nevoščljivo gledala malo Dvino. Ni je poznala, a je takoj razumela, da ni njenih političnih nazorov. Nič ji ni dejala, samo Aldu je zašepetala v uho. «Ljubezen te bo zapeljala.« Aldo je zamomljal in vzel Dvi-ni iz roke piščalko. «Kaj delaš?« ga je vprašala užaljena Dvina. «Pojdi z njimi, ko nočeš piskati 2 nami«, je dejal Aldo in jo porinit v stran. iiNe bodi tak Prav zdaj prihajata oče in stric in ti bi hotel, da bi jima piskala«, je dejala Dvina, ko jo je policaj pahnil na pločnik pred Alda. «No, pojdi z njima, ko nočeš piskati«, je Aldo jezno zamomljal in jo porinil proti množici. Dvina je res naletela na očeta in na strica in je morala z njima v sprevodu na trg. Tea se jo zadovoljno nagnila proti Aldu in mu zašepetala v uho: «Prav si naredil.« Gogo je zadovoljno kimal z glavo svoji prvi tajnici, piskal in se smejal. Vedno je mislil, da bi bi! Aldo lahko še dober možiček njegovi Tei. Enkrat ji je to v pisarni dejal in Tea mu je obljubila, da bo poskusila, ali bi bil res tako dober. In Aldo je res tako dober, da je tolmačil kot voljo usode, kar mu ie med enim vzdihom in drugim odkrila Tea. Od tedaj naprej sta bila vedno skupaj. Tudi nji ‘■V.V«V.’.V.V.V.V«V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.-AV.VVV.V.V.WAV»W.V.WA%%VV.%V.W.V«V.VSV.V.V.V. •.w.v.v.v.v.v.v.w.-.v. je prinesel c vrčka in ji dejal, naj posluša njegov glas. Prav takega sem iskala, si je mislila Tea, ko jo je nato v nekem kotičku predsobe pod malim bronastim kipom rimske volkulje prvič poljubil. Tea je našla tistega možička, katerega je v življenju prej zaman iskala. Nihče je ni tako globoko razumel, tako globoko občutil njen čar kot Aldo. Vsak dan točno ob desetih zvečer je bil pri njej in poslušal glas cvrčka, ki ji ga je bil prinesel. Tisti glasek in tisti poljubi pod bronastim kipom rimske volkulje, ki so si sledili vsakdan točno ob isti uri, so odmevali vedno slajše v njegovem srcu. Glavica lepe Dvi ne je izginjala iz njegovega srca in začel je občudovati v njem nežne poteze lic lepe Tee. Na Dvino ni več mislil in ne na njenega cvrčka, ki ji ga je bil prinesel, da bi ga čuvata in poslušala tisti nedolžni glasek. Slučajno, če jo je kje srečal, ji je stisnil roko, kot da bi se nič ne bilo zgodilo med njima, ln večkrat ji je celo obljubil, da se bo še kaj pokazal njeni materi, ki jo je vedno povpraševala o njem Vendar je ni več poljubljal kol orej in ne vabil in ne iskal k ni prej. Zdaj je iskal nestrpno Teo •— tud i ko je bil njen cvrček sam doma in ga klical zaman. Neki (l*tt»/ mn; 1947j '.WrtWVi,AV.,.“AV.VAV večer se je tudi prikazal v predsobi, a njena služkinja ga ni pustila v sobo k cvrčku. In neko noč se je zbudil sredi spama in planil pokoncu. Slišal je v spa- g o me je hotel sam o vprašati o nekem pismu, ki manjka ravno od marca lanskega leta iz tvojega urada. Samo zaradi tega je prišel ob tej uri tako zaskrbVen in ne- MOZETIČ ALEKSANDER nju nedolžni glasek njenega cvrčka, ki ga je klical. Ni si dal nti-ru. dokler se ni oblekel in sel pod njeno okno. Okno je bito razsvetljeno ln tisto nedolžno cvrčanje, ki ga je slišal v spanju, se je razlegalo daleč v noč. Srce mu je močno utripalo. Kaj se je zg idilo? Tisto čudno cvrčanje ga m. plašilo in mu risalo temne prizore usode v očeh. Ko se je malo opogumil, je splezal na zid in skočil v predsobo. Nobenega ni bilo v predsobi. zato je krenil naglo proti spalni sobi lepe Tee. Na pragu je obstal in gledal brez sape čudni hri-zor. Tea je v sami srajčki sedela na odarnjeni postelji in njegov ravnatelj Gogo si je ravno oblekel jopič pred ogledalom. Oho... naš Aldo«, je nekako m ncal Gogo, vzel klobuk s postelj e in šel proti njemu. «Lahko 1*03», je dejal Tei in udaril po ra-imi Alda, ko je šel mimo njega. «Sedi«, je dejala Tea Aldu, ki je gledal za Gogom. «Atič slabega ne misli«, je nadaljevala. «Go- pričakovan, ker se je spomnil slučajno na pismo in je hotel vedeti takoj, kje...« «-.je pismo. Da. razumem«, jo je prekinil Aldo. «No, še bolje«, je dejala Tea. «Ti si dober uradnik in prepričana sem, da se ne bo več zgodilo kaj takega.« «Ne bo se več«, je zamrmral Aldo in se obrnil. «Kam greš?«, je klicala za njim Tea, ko je izginil v predsobo in skozi okno doli po zidu na cesto. Drugi dan •je našel na svoji pisalni mizi listek z besedami: «Ob osmi te pričakujem. Tea«. Ni šel nikamor. Naslednji dan mu je telefonirala, naj se ji oglasi ob deveti ali deseti. Tudi takrat ni šel nikamor in ni telefoniral. A naslednji večer ga je počakala pred vhodom in ga spremila domov. «Vse bo šlo dobro«, mu je med drugim dejala Tea. po poti. «Da-nes smo spet našli ono pismo od lanskega leta, ki je ostalo brez odgovora samo zato, ker ga ti nisi protokalirah). . «JMogoČe», je zarenčal jezno Aldo, «ker ne smem vse...«. «No dobro. Ti si me razumel«, ga je prikinila Tea in mu stisnila roko. Celo žuga mi, je zamomljal Aldo in pogledal za njo. Prav v tistem trenutku je prldrdral avto in ga sunil v stran in na tla ter vozil dalje proti središču. f vašem kra. ju. Naši športniki so se na lastne oči prepričali o razvoju športa v Istri in so uverjeni, da ga je samo vaša organizacija lahko dvignila na takšno višino. Poleg tega se je naše vodstvo moglo prepričati o demokratičnem duhu športnih društev, ki delujejo v. vaši napredni deželi. Ravno na podlagi teh izkušenj se bodo naše organizacije še tesneje povezale. Z naie strani bomo skušali, da vas bom povabili, kakor hitro nam bo mogoče. Ostali ste nam v najlepšem spominu. V bodoče želimo pri vašem udejstvovanju še večje uspehe ter vas prisrčno pozdravljamo! Zg pokrajinski odbor Giovgnni Menon-tajnik mest ENOTNI SINDIKATI Uslužbenci krajevnih ustanov (občine. pokrajine, ECA. umobolnice) naj pridejo na sedež ES v ul. Im-briani 5-1. ob 12. uri, kjer bodo dobili poročilo o poteku včerajšnjih razgovorov in o izidu pogovora, ki se bo vršil danes ob 11.30 med stavkovnima odboroma (ES in DZ) in generalom Robertsonom. DELA NA DELOVNO DVA PRIZORA Z VČERAJŠNJEGA UDARNIŠKEGA ((STADIONU 1. MAJ«. KJER BO DANES TRŽAŠKO LJUDSTVO PROSLAVILO SVOJ NAJVECJI PRAZNIK. 1. MAJ, KI JE OBENEM PRAZNIK VSEGA DELOVNEGA LJUDSTVA NA SVETU. Aretirana izprijenca stopila zaradi komplikacij, ki sc nastale vsled izstrelka. Ta ie napravil pot iz prs skozi trebušno votlino in obtičal nekje v nogi. Vsekakor čudno, da zdravniki v treh dneh, ko so okrog pokojnice pustili celo vrsto obiskovalcev, niso mogli ugotoviti lego tega izstrelka. Ameriško vojaško poveljstvo je ranjenki, ko je bila še živa, dalo na razpolago večjo količino penicilina in streptomicina. Nesrečna žena, ki je pred leti ostala vdeva po umrlem ing. Mauru Misuriju iz Rima, zapušča šestletnega otroka. O zdravstvenem stanju ljubimca ni točnih vesti. Njegovo stanje je še vedno resno. Spravili so ga sicer k zavesti, vendar je zelo šibak. Posledice njegovega koraka bo i tudi zanj pogubonesne, tudi v primeru če bo ostal živ. Eno oko je popolnoma izgubljeno in tuJi za drugo ne vedo še, če mu bo služilo. Tiskovni urad • VU je včeraj izdal uradno poročilo o tej zadevi. V njem je navedeno, da je začetna preiskava dognala, da gre za poskus dvojnega samomora. Med prei. skavo v sobi, kjer se je zgodila tragedija, so našli pisma, ki govore o samomoru. Iz Mačkovci] Potrebna je nova šola za Mačkovlje in Prebenek Ze dolgo let nam obetajo novo šolo, pa je še vedno vse ostalo le pri obljubah. V Mačkovljah so šolski prostori nezadostni in ne Odgovarjajo po. trebam, kjer je zgradba premajhna m neprimerna. Ne Prebenku je pouk v mali sobi zasebnega stanovanja zjutraj in popoldne. Potrebno je, da čimprej sezidajo novo šolsko poslopje, lepo, zračno in S učiteljskimi stanovanji in to na primernem prostoru med Mač-kovljami in Prebenkom, da bo šola služila obem vasem. Z delom naj začnejo čimprej, da bodo dobili zaposlitev domačini, ki so brez zaslužka. Iz Flavij Dostojno smo proslavili obletnico ustanovitve OF Naša vas je dostojno proslavila 8. obletnico Osvobodilne fronte. Domačini so popolnoma napolnili dvorano in z velikim zanimanjem poslušali govor tov. Slavka ter z užitkom siečfhi kulturnemu sporedu. Z raznimi recitacijami in prizori so sodelovali člani SNG in naši pionirji, domači pevski zbor pa nam je prav lepo zapel več pesmi. Obsojena izzivača 21. marca t. 1. je AFZ priredila kujturni večer v okviru mednarodnega praznika zena y Nabrežini. To pa ni bilo všeč Vidalijevim razbijačem. Zato so v svoji ((dosledni«, protimperialistični borbi takoj tekli na policijo in oporekali organizaciji zakonitost. Ker jim še to ni bilo dovolj, sta tisti večer v dvorani začela motiti prireditev znana Vera Žužek in Franc Pertot, v žargonu, ki je svojstven za vidalijevce. Policija je zato oba motilca pozvala, naj mirujeta, ker sta nadalje, vala s svojim »delom«, je sledila aretacija, čeprav je skraja Žužkova tekala okrog policije. Zato sta st morala včeraj zagovarjati pred višjim angloameriškim sodiščem, kateremu je predsedoval sednik Bayliss, tožilec na je bil kapitan Dye. Oba obtoženca, ki sta se mo. rala zagovarjati zaradi kršitve proglasa št. 2. je zagovarjal odvetnik Zennaro. Obtoženca sta bila obsojena pogojno na dva tedna ječe. Izvabljala sta 10 do 15-letne deklice 27. aprila je neka ženska javila glavni policijski postaji v ul. XXX oktobra, da dva starejša moška ča. kata mlade deklice v bližini cerkve Marijinega Oznanjenja in jih z raznimi vabami in obljubami izvabita na svoje domove, kjer da počenja, ta z deklicami razne grdobije. Na to ovadbo je policija takoj reagirala in skušala dognati ali odgovarja resnici. Prve kontrole s pomočjo ženske policije so dokazale, da je stvar resnična. Najprej so ugotovili, kdo so mlade žrtve. Tg so na zaslišanju priznale, da so pogosto zahajale k nekemu 50.1etnemu Josipu Mazuccu iz ul. Tivernelli I. Tu jih je ta najprej opajal z likerji, nato jih je telesno izkoriščal. Isto So dekletca večinoma stara od 10 do 15 let povedala o 55-letnem Frančišku Sas- sanelliju iz ul. delta Bora 7. Policija je s temi podatki v rokah takoj prijela oba pokvarjenca. Na zaslišanju sta skraja zanikala vsakršno krivdo. Toda njuno izmikanje ni pomagalo, posebno pa še pri soočenju z deklicami. Pred njimi sta pač morala priznati svoje grehe. Pri tem je že to prišlo na dan, da je Mazucco že lani decembra meseca posilil dve dekletci in sicer neko petnajstletno in neko šestnajstletno dekle. Vendar pa starši otrok niso tedaj hoteli vložiti tožbq proti oberng pokvarjence, ma. Oba aretiranca so spravili v zapore pri Jezuitih. ALI PODPIRAŠ SLOVENSKI NAPREDNI TISK? Tudi pri svojem drugem nastopu je Andre Clultens potrdil svoj sloves izbornega dirigenta orkestra. Za torkov koncert si je razen Brahmsove IV. simfonije izbral spored, sestavljen iz del francoskih skladateljev. Hectorja Berlioza nam je predstavil z njegovo znano uverturo ((Rimski karnevali), katere nastanek je vezan na neuspeh njegove opere tiBenvenulo Cellini», iz katere je skladatelj zbral glavne zamisli in napisal omenjeno simfonično delo, ki se sedaj predvaja kot samostojna skladba, dasi je bila po skladateljevi intenciji Zamišljena kot uvertura k drugemu dejanju (omenjene) opere. Orkester je uverturo, ki jo odlikuje Berliozova mojstrska instrumen-tacija, zaigral dovršeno, da je zablestela pred nami v vsem svojem bleščečem izrazu. Razen Ravelove II. suite iz baleta «Daphnis in Cioen. ki je bila na sporedu kot ponovitev iz sobotnega koncerta, smo slišali še eno delo iz francoske simfonične literature. «Le festin de Varai-gnee» (francoski prevod) skladatelja Alberta lloussela je za Trst novost, ki pa je bila zelo toplo sprejeta, in to po pravici, saj jo lahko vzporejamo z najboljšimi deli Debusscja in Ravela. «Le festin de l'araigneen je baletna suita, katere gg. vsebina je povzeta po knjigi ((Življenje žuželk« pisatelja Fabreja. — Na robu vrta si je spletel svojo mrežo pajek; vsevprek tekajo mravlje, murni, kobilice in druge žuželke; nail njimi se spreletava metulj, ki nesrečno konča svoje veselo življenje v pajkovi mreži. — Imenovano delo nam prikaže Roussel kot pesnik in slikar; z originalnimi potezami je sijajno orkestra'no obdelal snov, ki. je tako tipična za programsko glasbo. Čeprav je Roussel naslednik francoskih impresionistov, se je vendar prečej oddaljil od Debussgja ter se približal Franckovemu klasicizmu. Dirigent Cluijtens je kot Francoz še prav posebno dojel problema- tiko le skladbe in iz orkestra pričaral vse zvočne efekte, ki jih je delo tako polno. Kot daljše delo je bila na sporedu Brahmsova IV. simfonija, ki jo v splošnem cenijo kot najpomembnejšo Brahmsovo delo. Cludtens nam jo je predstavil skrbno izdelano, dasi nam je bila interpretacija (zlasti JI. stavek — Andante moderalo s svojim elegičnim značajem) nekoliko tuja in nekam odmaknjena Brahmsovemu slogu. (Lanska interpretacija lil. Brahmsove simfonije dirigenta Herberta Alberta je bila slogovno boljša). Vendar dirigentova osebna (francoska!), nota, ki smo jo občutili v izvedbi, ni motila, kajti vsi elementi Brahmsove glasbe — lepi zvočni e,ekli z menjajočimi se ritmi, kristalno čist značaj, mladostna svežina in preprostost — vsi ti elementi so jasno in precizno prišli do izraza, pri čemer pa gre zasluga tudi orkestru, ki je orihčjto izvršil svojo nalogo. Dirigent je na koncu žel navdušene ovacije poslušalstva, ki ga je prisililo, da je dodal še odlomek iz Ravelove suite «Daphnis in C!oe». — r mmm Nedelja 1- maja Filip, Praznik dela Sonce vzhaja ob 4.53, zahaja ob 19.12. Dolžina dneva 15.19. Luna vzhaja ob 6.14, zahaja ob 23.01. Jutri ponedeljek 2. maja A.tanazij, Zivana SPOMINSKI DNEVI 1946 je pričela mladina iz vseh republik FLRJ graditi mladinsko progo Brčko—Banoviči. Tečaj za fotografijo PROSVETNO DRUŠTVO V BARKO VL J AH namerava odpreti tečaj, ki bo obsegal vse panoge enega izmed najlepših športov: fotografije. Spored obsega predavanja o optiki, fotografski kemiji, estetiki in o vsem, kar tvori podlago tej zanimivi stroki. Predavanja bodo dostopna vsakemu začetniku, isto tako pa bo našel v njih tudi napredni ljubitelj svojo korist, kajti predavatelj je temeljit teoretik in istočasno izurjen praktik. Vabljena je predvsem mladina in v prvi vrsti srednješolska, da ne zamudi te izredne prilike, kajti v najkrajšem času bodo tečajniki deležni uspeha, ki jim bo prihranil časa in denarja. Vsi, ki se zanimajo za ta tečaj, naj se javijo v društvenih prostorih v Franklovem ob ponedeljskih in četrtkih od 20. do 22. ure ali pa pri tajnici Vlasti Jankovič, Boved št. 92. Gledališče Verdi Danes ob 17 bo dramska skupina Besozzi—Tabody v gledališču Verdi zadnjikrat ponovila delo Kesserlin-; ga ((Arzenik in stare čipke«. Kino na Opčinah V torek, sredo in čeirtek s pričetkom ob 21 uri vas bo zopet zabaval hipnotizer, čarovnik in prerok S. S. Delfo. Občni zbor zadruge prodajalcev kuriva z o. ul. delle Milizie št. 19 Nedeljska in nočna služba lekarn Nedeljska: Annunziata, Piazzale Valmaura 10; Redenzione, Garibaldijev trg 5 a; Mizzan, trg Venezia 2; de Lei-tenburg, trg Sv. Ivana 5; Millo, ul. Buonarroti 11; Codermatz, ul. Tor San Pietro 2; Vielmetti, Borzni trg 12; Harabaglia v Barkovljah in Ni-coli v Skednju. Nočna: Manzoni, ul. Settefontane 39, Marchio, ul. Ginnastica 44; Rava-sini, trg Liberta 6; Vielmetti, Borzna trg 12; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo. F/i PiimevJu Dr. GA ETA Sklicujemo člane na občni zbor dne 22. maja 1949 ob 9. uri v prvem pozivu, ki bo na sedežu družbe ul. delle Milizie št. 19 s sledečim DNEVNIM REDOM a) Redni del: 1. Poročilo upravnega sveta in nadzornega odbora: 2. sprejem računa izravnanja, zaključenega 31.12.1948; 3. imenovanje novih članov upravnega sveta, nadzornega odbora ter razsodišča; 4. razpravljanje o notranjem pravilniku in njegovi spremembi; 5. slučajnosti. b) Izredni del: 1. Sprememba družbenih pravil v smislu zakonskih določb. Ce se ne bi mogel vršiti občni zbor v prvem pozivu zaradi prisotnosti premalega števila članov, bo zbor v drugem pozivu dne 29. maja ob 9. uri na istem mestu, ne glede na število prisotnih članov. UPRAVNI SVET ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. Največja garancija. Sprejema od 10 do 12 in od 15 do 19. (Govori slovenskih TRST, UL. TORREBIANCA št. 43, VOGAL UL. CARDUCCI Oglejte si pohištvo v ul. Madonnina 43 SPALNE SOBE KUHINJE Cene zelo ugodne KINO IVA OPČINAH predvaja. DANES v NEDELJO 1. MAJA in v PONEDELJEK PRVI SLOVENSKI UMETNIŠKI FILM l/la huojl zmnlli Film zgodovinske vrednosti iz osvobodilne borbe. V glavnih vlogah DOMAČI SLOVENSKI IGRALCI- PRIDITE VSI! Začetek ob 18. OGLEJTE SI GA VSI! m'mmimlTii im i iiiiiini'n iniiniimi mn iiinm n m ,vvwv.,vw,A%%,W»WwW'« Mizarji. D«*./ce sime | Spalnico zakonsko hmetiiiialci f • RADIO Device smre lidoviin trltih I in samska, kuhinja, !S»ll!e?llihi • lt«VTo'j mize, sinic, sladil' n drva nud ? • / - ni k, žimnice, preprogo in radio aparat šče. turn TRST 11. Nedelja I. maja 1949 7.15: Koledar. 7.20: Jutranja gla.-ba. 7.45: Napoved časa in poročila. 8.00: Češka lahka glasba. 8.30: Slovanska lahka glasba. 8.45: Iz simfonična repertoarja. 9.30: Kmetijska oddaja. 10.00: Sv. maša (vmes 15’ klasične glasbe). 11.15: Glasba za orgle. 11.30: Pridiga. 11.45: Nedeljska glasba. 12.45: Napoved časa in poročila. 13.00: Glasba po želiah. 14.00: Iz opernega svela. 15.00: Caj-Kovski: Violinski koncert v D duru. 15.30: Lahka glasba. 16.00: Sprehodi po našem podeželju. 16.30: Plesna glasba. 17.00: To. kar vsakdo rad posluša. 18.00: Ali že veste? 18.15: Znani valčki. 13.30: Pestra glasba. 19.00: Človek in šport. 19.15: Komorna glasba. 19.45: Napoved časa in poročila. 20.00: Salonski orkester. 20.30: Simfonična glasba. 21.00: Radijski oder. 22.15: IBS! Viale Suniiu 24. le!. 041111 prodam Kmetovalci, pomnite! KMETIJSKA NABAVNA in PRODAJNA ZADRUGA z o.|. »TRSI U Urad in skladišče: ULICA U. FOSCOLO št. 1 - TEL. 94-386 Prodajalna v TRSTU: UL. S. MERCADANTE 4 - TEL. 88-19 Prodajalna v MILJAH: ULICA G. MAZZINI 1. To jo gospodarska ustanova kmetov domačinov, zalo kupujte pri ujej vso snuje kmetijske potrebščine CENE UGODNE BLAGO PRVOVHSTNO tnizuiji! PoariV ! Tvrdka E. PANOOS Trst, ul. Oatteri 34 - Tel. 93-682 VAM NUDI PRIZNANO PRVOVRSTNO KVALITETO BUKOVIH KOT TOPOLOVIH PLOSC, LESONIT PLOSCE, FURNIR, KLEJ, itd., PO PRIMERNIH CENAH. Občni zbor Nabavno in prodajne zadruge j l'RST - ul. R. Sanzio 20 ':i i n im Tu ii"i iiiii iiiTi m 1111111111 u 111111111 n 1111111111 i 11 n v.v.v.v,v.v.vav.‘.'‘c'‘,‘' Maiski ADEX izleti Izlet na EL E i llliijil I Izlet, v 8* laureSs 2t(.-29. maju na Opčinah ObveSčamo člane Nabavne ih prodajne zadruge na Opčinah, da bo občni zbor dne 6. maja 1949 ob 20 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah s sledečim DNEVNIM REDOM: Udi ul. C/naneo 3 Lele]&n $lcu*uuje (tAi /daerfu in od'ia,')lp daSUa klaimodratieik/ rovi i o 2a male r TRGO VINI OEC ALOJZ V zalogi imamo veliko izbiro telovadnih copat vsakovrstnih znamk ruST, ul. fra i Riti št. 2 (Rojan) 1. Poročilo upravnega odbora: 2. poročilo nadzornega odbora; 3. odo- britev bilance za poslovno leto 1948: 4. izvolitev namestnikov, članov, ki so izstopili iz upravrega odbora in 5. slučajnosti. Iz pravil čl. 24 obveščamo, da se bo občni zbor vršil v prisotnosti nad polovico vpisanih članov pol ure kasneje po določeni uri. V nasprotnem primeru se bo vrši) dan kasneje, to je 7. maja 1949 oh isti uri z Istim dnevnim redom. ODBOR MLEKO in mlečni izdelki Tvrdka JOSIP FERFOLJA tolminsko maslo in mastni siri r s t Manzoni 15 Prijave sprejemajo vsi potovalni uradi DO 5 MAJA-Glede ostalih izletov se vpisi vršijo nemoteno naprej. INFORMACIJE DOBITE PRI (lADPJA-EXPRESSs — ULICA F. SEVERO step. 5 — T E L E F O N štev. 'IRSI 29-24’- TRGOVINA Oglejte si zalogt GORIŠKI D ^©ORUŽNICA UREDNIŠTVA a N UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI * SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749 w -.J r o s l a v ji I* e v iti i tv e v iv1 k Beneške Slovenke bodo stopale po poti I "voda k raapredku r.-jrM-rujTCT-i o vseh slovenskih krajih na Go-* cm so s.noči zagoreli kresovi in 'Sanjali, da je danes 1, maj. 'Ia-n‘k delovnega ljudstva, ki se i . h'em svetu spominja tistih de--lCtU v Chicagu, ki so se prvi Po hi lJlV0Va^ v borbi za pravice vsega r.ii°Vne3a hndstva. Današnji pražil . kaznujemo v znamenju nada-te borbe, ki je sedaj na-.-na zlasti proti vojnim huj-nio03™’ ki radi povzročili novo , 1 'jo in preprečili pot človeštva odaljnjemu napredku. *d°tv° iz Pevme se je še v svet - zveizer zbralo v svoji pro-" .ni dvorani k proslavi osme ob-nim Le in maia- -Pred števil- ka c^z‘ns*vo,n jo govornik DFS brisal namen in pomen teh ![-•' v- praznikov delovnega Ijud-žla-r V k°riji za svoje pravice 5C ‘ poci vodstvom svoje OF do-Vod° d°Slei Ze usPzbe in bo vodstvom vztrajalo na j M jb°ti do končne zmage. V svo- llke 30VOru se 36 spomnil tudi ve-tli borca za pravice italijanske- iii a j a ga ljudstva Antona Gramscija in prisotni so počastili njegov spomin z enominutnim molkom. Poudaril je tudi potrebo složnosti, če hočemo doseči uspehe v borbi proti skupnemu sovražniku. Za govornikom DFS se je oglasila k besedi še zastopnica KPI. Dogovorjeno je bilo, da naj bi to proslavo praznovali skupaj in obe stranki sla se obvezali, da naj bo ta sestanek v znamenju bratstva in naj se na njem. ne vnaša obstoječi spor. Kljub temu pa se zastopnica KPI ni mogla vzdržati in je ob koncu svojega govora začela hujskati proti Jugoslaviji in tamkajšnji partiji ter njenemu vodstvu. Ze prej je v svojem govoru precej opletala, ker ni imela fc izvajanjem zastopnika DFS kaj pripomniti, niti ne ovreči tega, kar je povedal. Zato je na koncu pozvala ljudi, naj dobro odprejo oči, češ da je v Jugoslaviji marsikaj narobe, kar oni ne vidijo. Ljudstvo, ki je bilo z govorom zastopnika DFS zelo zadovoljno in EH Z60MIICE ZA 1. MAJ •*»*« Zbornica je objavila ob z’.^nju 1. maja naslednji kar3 as Vsem delavcem in delav- Mednarodnem prazniku dela s i avl ja Delavska zbornica vse SeplCS 'n delavke in,želi, da bi hotnost in bratstvo še bolj po- *iid bi tako dosegli nove cial 'e na poti do blaginje in so- nc osvoboditve. Letošnji prvi Hja s,0Vpada v dobo, ko se zače-San'- ZlVa proti sindikalnim or-tev '®c‘Jam za uničenje pridobitni ^1 ie delavstvo 'doseglo p v°dstvom Delavske zbornice. Ut °novni napadi proti naši enot-n°rganizaciji, poskusi smdikal-8°se /az^ora’ trdovraten odpor Zahu ' nasproti zmernim Uje nam ljudskih množic, grozil Pravici do stavke in pro- Utu« .eni°kratičmm svoboščinam, dt(ej. delavcev in sindikalnih vo-pr0f.f‘ rse t° so znaki razredne *0TM--ive i° belijo mo- tela ls^žne skupine in zemljiški «tatn°5estni,ct, da bi zopet vzpo-Hud -j0 V kmetje, intelektualci in ne Itali 3.1 ‘3e/ Ce se ne bomo uprli l'«mno b°ri[. !> če se ne bomo odločno tidje ’ “a bi preprečili pridružitev teri ■eh k vojaški zvezi, v ka-% *MejO izrabiti proti pra-* ue. TZavnim koristim, je Italija >icU]0 ‘J1 bosti, da jo bodo pahnili v rezno razdejanj in smrti. ba ,, ratične svoboščine in narod-toic0 ^disnost bodo na ta način 0elcn° izgubljene. 3ačo„aUci In delavke! Samo z po-HhJletn borbe t0 ^‘ienjskih h^ru in °°»io neoa lahh pogojev, ustavnih čo rešili naš za obram-svoboščin, narod teh Siitor 0sii- Ce hočemo v tej borbi :ajnl Moramo ostali složni in Oseft b °3ačiti sindikalno enotnost »licj. Qhvcev v Delavski zbor-b'a 2i , ^'osln, , 'ovanju in prvomajskih Hoč, ' 3CU :e(e Q|J izrazite vašo voljo, da . in 2 0,,nti ofenzivo gospodar-bo legionarjev in da se ho-aosi- usi skupaj pod vodstvom l) j zbornice za: TaL'nj oliianfc vaše življenjske 0!niit Primernimi povišanji re-družinskih doklad in ^iiiejšj!’ ki tako zadostili na.j-2j _njQ!! svojim potrebam. ^•atUpt,0 Tnezdno vrednotenje za skupine, dtev notranje komisije, zlasti V nameščence in takoiš->ogodb. •BOrn 7.5° do dela za vse, ali p rrr'a kmetskih pogodb, co ' - kre;pos„(,)jm {n njihovim -■ <> D?itou z Ma. hvr„'nVna Pogodba za kmečke 1 i- SlT«/°r; botfBPr«oi ki na- m, - , , h r D n J • resl fzladw. h *Z m\r- ne mure biti blaginje , 0|,boc J,; moramo nadaljevati i!°s!3o 1 bojni še z večjo vtiraj* k »a osi °d!(*Post o. ker je mir, e?" soe J^o, prvi pogoj vsa-d ' Pa n,ne;la napredka, r ifl zajamčiti svobo- J**l. iann* M°dp>'aviti brezposel-J0iZV0dn ,,Viti ddo vsem, dvigniti . Jftin y„ ... . drj !2boijš, !?. ’u Potrebe vsega Ijud- -.,ai>e JJ"!1** gospodarsko stanje di in' ' e da bi tinv. °br ■ u«n temeljito spretne-'‘hi ustrgospodarski in so-|i adarsi:rt ■ države. Borb a za go-hi?*- zln \n mndikalno uveljav- hi eiljn, ki obstaja v 'bit, rt"' l'a oči bi^^de r,!? ^re3 izvedemo velike e/orjnp dpr, ei’a „ . 'Pe. kakor jih pred-.drrta rcPUbliška ustava: > bi E reforma inrin- ?}Ei! m dplavfce ter intelek- e,*žite SP , . otožno in )K)lnoštc- v*^rr4 kino _________________ v'fc.fi0wmiaO4itl se ie lahko' Sinatra^0'""38 in de' rC^'^:inamS- G A >0 J. \v,;,’rzan in ženska leo-'•Oisj, lt.,Wei«mueller. °ri »Zblaznela ■lyerney. ’ 15: »Angel je padel«, Vilno velikih ljudskih manifestacij za letošnji 1. maj. Pokažite vezi solidarnosti, ki nas družijo z delavci vseh dežel in vseh plemen. Manifestirajte svojo odločno voljo, da hočete svobodno Italijo in V triiru z vsemi narodi sveta. Pokažite svojo voljo, da se hočete odločno boriti za ohranitev pravic dela in za ohranitev demokratičnih svoboščin. Za mir, za kruh in za svobodo: Delavci naprej! Združeni vsi v Delavski zbornici ostanemo močni in nepremagljivi. ŽIVEL 1. MAJ! Goriški zastopniki ne smejo V Izvršilni odbor OF za Slovenijo je pred dnevi sposial povabilo Demokratični fronti Slovencev v Italiji, da naj pošlje 15 člansko zastopstvo iz Goriške in Slovenske Benečije na prvomajske proslave v Ljubljano. Brzojavko z vabilom so takoj predložili kvesturi v Gorici in Vidmu. Na goriški kvesturi so odgovorili, da bodo izdali skupen potni list za vso delegacijo, če bo imel njen vodja reden osebni potni list. Tej zahtevi je bilo ugodeno in tudi petim delegatom iz Benečije je; videmska kvestura že iztiaid po* trebno dovoljenje. Na goriški kvesturi pa so zavlačevali izdajo in se izgovarjali, da niso še prejeli pooblastila iz Rima. V petek ob 16 dopoldne pa so odgovorili negativ no in odbili izdajo skupnega potnega lista pod pretvezo, da niso dobili iz Rima za to potrebnega pooblastila. Doslej smo mislili, da so od Rima odvisne vse italijanske pokrajine. Po tem znaku sodeč pa ima gori-ška pokrajina drugačnega gospodarja, kakor videmska. Vsekakor pa to dejanje ne kaže najboljše volje za izboljšanje medsebojnih odnošajev. IlalijansKa Ha šs veilao v slaviti Kakor po drugih italijanskih mestih tudi podružnica Italijanske banke v Gorici deluje še vedno v omejenem obsegu. Približno 30% uradnikov, ki so zaposleni pri upra. vi, Se je vrnilo na delo. Ker pa blagajna še vedno ne poslu.ie, je banka za promet z občinstvom še nadalje zaprla. Ni znano, koliko časa bo še trajalo tako stanje. Ljudsko rajanje v Jamliah V proslavitev delavskega praznika priredi danes 1. jnaja mladina v Jamljah velik ljudski ples. Igral bo izbran orkester, Rajanje se bo začelo ob 16 in vabimo vso mladino, pa tudi starejše, da se udeležijo te zabave. IH/o vi fiSmi Pu'unblith /1 ti/lii-t ff« Kristjan Jacque je «RarmanskO kartuzijo« predelal in preredil za tilin. Ni bila enostavna stvar prikazati na platnu kroniko fevdalnega dvora parmske kneževine; vendar je režiser rešil svojo nalogo kakor je pač vedel in znal, čeprav v filmu ne dobimo vsega tistega, kar nam nudi knjiga, ki podrobno opisuje in razlgnjuje psihološke momente posameznih oseb in dogodkov. Mlad plemič Fabrizlj, ki je prišel iz Francije že malo «okužen» z novimi idejami, se je vrnil domov v Parmo in s prezirom gleda na umazane dvorne spletke, na hinavske lakaje in na trinoge, ki bi radi za zunanjo oholostjo skrili svoj stra.h pred ljudstvom. Dejanje je nujno prepleteno tudi z' romantiko in ima več hugojev. skih tipov, kakor n. pr. ječar, ki ga pozneje pri ljudski vstaji ubijejo, ali prizor vstaje same, ki je scensko eden najboljših prizorov itd. Seveda ne manjka prav tako sabljaški dvoboj, ki spada v to dobo in okolje. Zanimiv je tudi pojav zdravnika borca za svobodo. «Svoboden človek sem», je dejal o sebi, «na ža. lost Se morajo baš svobodni ljudje sedaj skrivati«. Rcnee Faure jq sicer dobro podala svojo vlogo, vendar tudi ona. kakor drugi igralci, ni mogla priti povsem do izraza, ker režija bo,3 poudarja skupinski in zunanji potek dogodkov. jfi a v r 11 ya je v ceiott odobravalo, ker je bil res v znaku enotnosti m skupne borbe proti skupnemu sovražniku, se je zgražalo spričo takega nastopa KPI in mnogi so bili mnenja, da bi bilo res potrebno, da bi odprli oči ne oni, pač pa govornica in vsi tisti, ki so njenega mišljenja, ter da bi končno spregledali kakšno je dejansko stanje pri naših bratih onstran meje. Tako bi lahko uvideli svojo zmotno stanje■ in spoznali velike laži, katerim tako prostodušno nasedajo. Prav tako so Pevmiani mnenja, da je treba dano besedo držati, ker velja taka besede ne samo za moške, ampak tudi za ženske. Da pa bi se kaj takega zopet ne ponovilo, so skle nili, da ne bodo več nasedali njihovim besedam in bodo verjeli samo tistim, ki so zmožni držati dano obljubo. Isti večer so imeli proslavo tudi vaščani iz St. Mavra, kjer jim je govorila zastopnica DFS. Njenim izvajanjem so prisotni sledili z velikim zanimanjem in sklenili, da bodo ostali je naprej zvesti smernicam OF in partiji, ki jih vodita po isti poti, kakor ves čas narodno osvobodilne borbe. Sinoči so bile še številne druge proslave po raznih slovenskih vaseh, o katerih bomo poročali prihodnjič. občinski odbor proučil še tretji seznam tistih brezdomcev, ki bod.o dobili stanovanja v ljudskih hišah. S tem tretjim seznamom so izčrpana vsa razpoložljiva mesta y teh hišah, ki bodo na razpolago delo. tna ta, deloma pa prihodnji mesec. Sejo so zaključili ob 1 po polnoči. PRESKRBA Nadaljevanje seje občinskega sveta Koncesije za ribolov v Soči Končano dodeljevanje novih stanovanj V petek zvečer ob 21. uri je občinski odbor nadaljeval v četrtek prekinjeno sejo. Pokrajinska uprava iz Coma je povabila gorjško občino, naj bi poslala svoje zastopstvo k svečanostim, ki bodo v Comu 28. in 29. t. m. v čast Aleksandra Volte. Odbor je ponudbo sprejel. Pri nadaljnji razpravi so sklenili, da bo občina prispevala 25.000 lir za popravilo cerkve Srca Jezusovega. Občina bo tudi prispevala k organizaciji praznika Zveze borcev, ki pripravlja sprejem tovarišem iz Rima 7. maja v Gorici. Nadalje so odobrili izplačilo 300.000 lir občinskemu zavodu za glasbo kot drugi obrok prispevka V znesku poldrugega milijona lir. Nato so določili odbornika prof. Di Gianna.ntonia kot zastopnika župana pri Intendanci za muzeje in umetnost. Potem, ko so odobril; vrste izboljšanj za občinske uslužbence, so občinski odborniki prerešetali prošnjo krajevne sekcije Zveze za športni ribolov, ki je zaprosila občino, da bi ji dodelila rezervno koncesijo za lov v Soči in sicer na lqvi strani, na odseku, ki gre od ločniškega mostu pa do iztoka Vipave. V glavnem so prošnjo sprejeli, vendar pa so odredili, da mora prosilec pojasniti obveze, ki jih je pripravljen sprejeti v primeru, da bi mu dodelili omenjeno koncesijo. Po nekaterih manjših sklepih je IZREDNA DELITEV KRUHA Prehranjevalni urad v Gorici javlja, da se začne danes v mestu in podeželju z izrednim razdeljevanjem kruha. Izreden obrok je določen po 100 gr na osebo na krušne odrezke normalne živilske nakaznice. Na ta način velja krušni odrezek za običajnih 200 gr in za nadaljnih 100 gr kruha po ceni 85 lir za kg. Z današnjim dnem bo tudi ustavljeno izdajanje izrednih nakazil za kruh po 500 gr, ki so jih izdajali doslej v korist mestnih potrošnikov. Danss slss v Štandrežu Ob proslavitvi današnjega praznika 1. maja priredi štandreška mladina danes ob 20. uri ljudski ples na prostem. Ples bo trajal do 1. ure in bo na njem igral orkester Grassi. Poskrbljeno bo tudi za jedačo in pijačo, kakor tudi za shrambo koles, motorjev in avtomobilov. Vabljeni vsi! Fašizem, ki je tako okruio gospodaril po vseh krajih Beneške Slovenje, je pustil toliko posledic, da jih bo zelo težko popraviti. Nam vsem Slovencem v Beneški Sloveniji je bila v dobi 80 let pod italijansko, suverenostjo zaprta pot v slovenske šole. Ta veliki zločin čuti danes ves naš narod. Me žene dobro vemo ih še spominjamo; kako je bilo za nas takrat hudo, ko smo morale učiti naše otroke na skrivaj citati in pisati v. slovenskem jeziku,, da bi jih vsaj ne/coliko rešile fašističnega potujčevanja. A varale smo se, ko smo mislile, da bodo te težko-če prenehale, čim bomo strli fašizmu glavo. Tudi danes je za nas ista pesem in ne godi se nam skoraj nič bolje, kakor v onih črnih dnevih, ko so nas preganjali, ker se mismo hoteli odreči našemu ’ ndjvečjemu zakladu — slovenskemu jeziku —. 4 me žene se danes zavedamo bolj kot kdaj koli preje naše važne naloge, to je vzgoje naših otrok in zato bomo nadaljevale izobraževanje nas samih s knjigami in časopisi, ki jih danes ne primanjkuje. Saj vse dobro vemo, da tudi samoizo-braževanje vodi k napredku. A ne bo dovolj, da segamo le po modnih revijah ali romanih; zato se bomo poglobile v sedanjost in tudi v našo preteklost, kajti edino pogled v zgodovino bo dvignil v nas vseh še večjo zavest, da bomo znale tembolj ceniti naš narod in našo zemljo. Vzemimo si za zgled naše prednike, ki so tako z zanimanjem in veseljem radi čitali knjige Mohorjeve družbe. Ni je skoraj pri nas družine, ki bi ji bile te knjige nepoznane. Res je, da se me Slovenke v Benečiji ne moremo povzpeti na tisti višek kulture, kakor ga vidimo pri ženah v tistih državah, kjer sta uzakonjena socializem in s tem enakopravnost žene. Borile smo se že mnogo in tudi danes stremimo, da bi mogle razrešiti to vprašanje. Tudi žene v Sovjetski zvezi in v vseh državah ljudske demokracije so se borile za enakopravnost, a njim je uspelo in danes so jim odprta vrata na stečaj v lepšo bodočnost njim samim in vsemu narodu. Toda ta borba, ki smo jo pričele, ne sme kar tako prenehati; nadaljevati jo moramo z vztrajnostjo, saj mora priti tudi za nas dan, ko se bomo otresle okov sužnosti. Lenin pravi, da si morajo žene svojo osvoboditev priboriti same in zato ne bomo pozabile besed tega našega velikega genija in bomo zvesto sledile njegovemu nauku. Nasprotniki našega naroda ne smejo pozabiti, da se je vel,k del žena v Beneški Sloveniji znatno prebudil in da hoče stopati po poti, ki vodi k napredku. To porr.eni, da bomo znale usmeriti ves naž rod na j isto pot. Nam ženam, ki je bilo QgIo razmejitvene komisije seveda kar na vso moč trudi, da bi dosegla v naših krajih svoj cilj raznarodovanja. Obljublja in tudi poklanja našim otrokom italijanske knjige, da bi jih s tem- pritegnila in da bi morda na ta način dobili kaj več veselja do učenja, seveda do učenja laščine. Italijanske šole v Beneški Sloveniji ne služijo, da bi vzgajale naše otroke, ampak nasprotno, služijo potujčevanju — raznarodovanju. Večkrat vidimo po naših krajih videmskega šolskega skrbnika, ki osebno obiskuje šole in išče novih sistemov, da bi čim preje ugonobili slovensko govorico. Toda me beneške Slovenke se ne bomo dale nikdar zapeljati nikomur, kajti vse se dobro zavedamo, kakšno dolžnost imamo kot matere-Slo-venke.Učile bomo še z večjo ljubeznijo naše otroke, da bodo ljubili svoj materni jezik in borile se bomo do skrajnosti, da bomo dosegle slovenske šole. J. M. preje usojene, da smo morale osr>; dotočiti naše življenje le okrog hišnega ognjišča, smo se danes začeli tudi pri nas politično udejstvovati in se pobliže seznanjati z našo kulturo in reševati nešteto vprašanj, ki nas zadevajo. Prvo in najvažnejše vprašanje pa so seveda slovenske šole, ki nam po vsej pravici priti-čejo in nam jih Italija krati. Koliko težkoč imajo naši otroci pri učenju, ker ne razumejo učitelja, kajti ta jim razlaga v tujem jeziku. Nešteti naši otroci morajo obiskovati prvi razred italijanske ljudske šole cela tri leta, kajti nerazumljiva je in trda učiteljeva beseda. Italija se pa Po daljšem presledku je v pelek zjutraj zopet prišla preko bloka pri Rdeči hiši jugoslovanska razmejitvena komisija. Skupaj z italijansko komisijo so potem preučevali novo mejo od Mirna proti Jamljam. Prav tako še ni dokončno določena razmejitev pri severni goriški postaji in so verjetno razpravljali tudi o tem odseku. Precej na dolgo so se posvetovali tudi v Villi Zuliani v Fari ob Soči, kjer imata obe komisiji običajno svoje sestanke‘in razgovore. Proslave osme obletnice ustanovitve OF Za tako pomembno obletnico, kot je ustanovitev Osvobodilne fronte, so bile po vseh vaseh okrožja proslave. Zjutraj so za zunanji izraz zaplapolale iz oken zastave. Zvečer pa so bile proslave z govori. V Izoli je za dostojno proslavitev poskrbela ŠIAU. Proslava je bila v prostorih Slovenskega prosvetnega društva «Istra». Tovarišica Kemperle Sonja je o-risala z jasno in krepko besedo u-stanovitev OF. Podčrtala je velik doprinos QF, ki je pod vodstvom KP v narodno-osvcbodilni borbi pomagala uničevati in izganjati okupatorje z naše zemlje. Pray takq je danes na našem o-zemlju SIAU naslednica QF v tisti ostri borbi proti imperializmu in tistim, ki so se pred desetimi meseci pridružili sovražnikom delovnega ljudstva in bratski enotnosti. Sledilo je nekaj recitacijskih in pevskih točk. V Ankaranu je proslavo organizirala Zveza primorskih partizanov. Na proslavi je bilo veliko število ljudstva. V italijanščini je i* mel govor o pomenu OF tovariš Apollonio, v slovenščini pa tov. Jakomin. Ljudstvo Ankarana se je tako dostojno oddolžilo z veliko udeležbo obletnici ustanovitve borbene OF. Pri Cežarjih-Pobegih je bilo na proslavi nad 150 ljudi. Bil je govor o pomenu velike obletnice u-stanovitve OF. Po govoru so pionirji zapeli nekaj partizanskih pesmi in predvajali živo sliko ((Taborni ogenj)). Prav tako so bile proslave tudi po vseh drugih vaseh okrožja. V Kopru samem je bila proslava v dvoranj kina v Verdijevi ulici. Veliko dvorano je ljudstvo docela napolnilo. Slavnosti govor je imel tovariš Maraspin, ki je ob zaključku spregovoril tudi o tovarišu Grarh-sciju. Pevski zbor NZ iz Kopra je zapel dve pesmi. Mesa ozemlja Inšpektorat PTT Vojne uprave jugoslovanske armade je izdal pn-Icžnostno znamko ob prvem maju i‘J40, prazniku delovnega ljudstva. Znamka simbolično prikazuje s sklenjenima rokama in delovnim orodjem bratstvo tržaškega proletariata z istrskim kmetom, z grboma obeh con pa enotnost Tržaškega ozemlja. Izdana je samo v vrednoti 10 lir. Tiskana je v originalni temno oliv-miti barv.i ter je tehnično dovršeno izdelana. Pri merodajnih krogih smo izvedeli, da je tiraža znamke zelo majhna. Zaradi tega bo gotovo Zbudila veliko zanimanje med filatelisti. Prodajali jo bodo na vseh večjih poštah Istrskega okrožje. V prometu bo do konca meseca maja in bo imela frankaturno vrednost tri mesece od dneva izdaje. istirski dnevnik: PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATTISTI 301/a PRITL. - TEL. 70 Sprejem pri komandantu VUJA Ob prazniku vsega delovnega ljudstva 1. maja bo tov. polkovnik Lenac, komandant VUJA, sprejel po glavni manifestaciji na sedežu VUJA predstavnike ljudske oblasti, udarnike in sindikaliste in jim častital za veliki praznik ter izrekel v imenu VUJA priznanje nad doseženimi uspehi. 21 VEL BORBEN! 1. MAJ! Za mo or praži Navdušenje ki je zajelo ljudstvo v teh zadnjih dneh pred prvim majem, je zelo vehko. Prav gotovo je k temu prispevalo še. zelo ugodno vreme in dež, ki jg pretekle dni znova namočil zemljo. Kmeta skrbi, kadar vidi, da zemlja postaja trda in suha. Kulture, ki jih je qo-sejal — trpijo — kot se v svojem jeziku izraža. In takrat ni dobre volje. Tudi delavec občuti tako stanje, ker ve, kako kmet pridobiva tudi zanj kruha, krompirja, zelenjave in sadja. Kot rečeno, je prav gotovo uspeh dežja tudi naslednji dopis, ki smo ga prejeli iz Izole. Gotovo je člana pripravljalnega odbora za pryi maj navdušila pripravljenost ljudstva, da čimveč napravi za dostojno proslavo tega de lavskega praznika. ((Pošiljamo nekaj podatkov o prostovoljnem 'delu, ki sq rezultat zavednosti delavcev in delavk mesta Izole za veliki praznik delavskega razreda. Obenem sporočamo tudi podatke prostovoljnih pri spevkov raznih oseb in ustanov. Delavci in delavke tovarne «Am-pelea» so napravili 339 prostovoljnih ur. Te so prekosili delavci in delavke tovarne «Arrigoni», ki ap napravili 555 prostovoljnih ur. Delavstvo iz «Officine gas» pa je na pravilo 20 prostovoljnih ur. Delavci podružnice «Adria» go pokazali svojo solidarnost z drugimi delavci in napravili 64 ur za prvi maj. Delavci in nameščenci MLO in člani SIAU so prispevali s 324 udarniških ur. Največjo borbenost in požrtvovalnost pa so pokazali delavci tovarne «Ex Nardonia, Tu je zaposlenih 44 delavcev, ki so na-pram' drugim obratom izpolnili 100 odst. svoje obveze. Prispevali so 116 prostovoljnih ur. V denarju pa so prispevali: Vodstvo tovarne «Ampelea» 10.000 lir. podjetje «RIBA» 5000 lir, Pegan Anton 500 lir, vodstvo tovarne «Ex Nardoni« 3000 Ur, Bar «Arrigoni» 2000 lir, Bar «Lavoratore» 2000 lir, Carboni Anita 200 lir, «Officina Gas» 3000 lir, Kmetnaproza 25.000 lir. Degras.si Germano 500 lir. sindikalna podružnica kmečke stroke iz Baleta pa je prispevala 10.000 lir. Skupno 61.200 lir. Naj zve vse ljudstvo našega °' krožja in še izven okrožja, kaj so prispevali delavci in delavke Izole za prvi maj! Prepričani, da bemo v vašem listu čitali ta dopis, vas pozdravljamo z borbenim vzklikom: Živel prvi maj, praznik delavske ^a razreda! Sergaš Jožko Cežarji ASIŽZ in pionirji tekmujejo Po sklepih zadnjega sestanka, je skupina lo mater šla rta prostovoljno delo. Pripeljale so s seboj tudi svoje otroke. Zene in pionirji, katerih je bilo 35’ 80 čistili zidake, ki jih bodo nato uporabili pri gradnji zadružnega doma. Pri tem delu so tekmovali, kdo bo očistil večje število zidakov. Pionirji so bili tudi iz Pobegov. Štiri žene pa so izvedle že drugo nabiralno akcijo in zbrale znova 3900 lir kot drugi prispevek naših ljudi z,a prvi maj. Izid tekmovanja bomo sporočili skupno z drugimi uspehi Sv. Lucija-Sv. Jernej Tako smo se pripravili za 1. maj Samo na kratko bomo povedali kako smo delali v prvomajslem tekmovanju. Napravili smo 1100 prostovoljnih ur. Zgradili smo sedež za krajevni odbor SIAU, pripravili precej kamenja za zadružni dom. V denarju smo nabrali 68.810 lir, 270 litrov vina. 400 komadov jajc in več desetin kg krompirja in moke. Godba ima dvakrat tedensko vaje, ker bo nastopila na dan prvega maja v Kopru. Priznanje moramo dati kapelniku, tov. Dignalu Francu. Za telovadni nastop vadi dnevno 90 fizkulturnikov, ki bodo tudi nastopili skupno z drugimi v Kopru. Ta vzklik je bil istrskemu ljudstvu v dvomesečnem prvomajskem tekmovanju delovno geslo, tista moč, ki vzdržuje in vodi vse misli in dejanja pri dnčvnem udejstvovanju za napredek in izboljšanje življenja. Vzklik: 1. maj je spremljal delavce tovarn in podjetij Jakše-tich, Marzari, Stil, Edilit, Arri-goni, Ampelea, Salvetti, San Giusto. Živel 1. maj — je vodil delavce zaposlene pri gradnji velikih skladišč Omnie in velikemu avto-garaie v Semedeli. -v ... Živel 1. maj. — je bil se posebno občutep vzklik delavcev, ki so z naiMušeftjem inšili še zadnje ostanke zidov koprskih zaporov. Hoteli so, da za ta 1. maj ne bo več tistega spomina nekdanjih vladajočih tiranov, ampak da bo za ta 1. maj na mestu, kjer so za več metrov debelimi zidovi snovali naši mladi revolucionarni ljudje načrte za vse lepše prve maje svojemu narodu, kot so jih imeli in doživljali oni sami. Tu so trpeli oro- pani telesne svobode štirje veliki sinovi Primorske: .Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič! Res, da je takratna fašistična oblast začasno ohromila njihovo telesno gibanje, ni ji uspelo ustaviti napredne, svobodne misli, za katero so šli v zapor. Misli vsega primorskega ljudstva so bile takrat z njimi. Vzklik: Živel 1. maj — so vsa ta dva meseca tekmovanja posebno živo občutili tudi včertij-šni istrski koloni, današnji svobodni lastniki tiste zemlje, katero danes obdelujejo zatp, da. ..bo vsej skupnosti in tudi njim bplje. Živel L maj — je bilo''fprdv v teh zadnjih dnevih geslo na mogočnih zborovanjih partiza-noVj vdov in mater padlih, političnih preganjancev, invalidov in vsega ljudstva Istrskega o-krožja. Od prvega do zadnjega, z izjemo nekaterih posameznikov,\ ki so še zastrupljeni od nekdanje fašistične propagande, so se pridružili s svojim podpisom mogočni 650 milijonski armadi fron- te svetovnega miru. S podpisom so izjavili, da bodo delali še naprej in z vse večjo odločnostjo, da se mir tudi utrdi in razširi. Tudi istrsko ljudstvo — in prav posebno istrsko ljudstvo je navdušeno pozdravilo sklepno resolucijo kongresa pristašev svetovnega miru v Parizu: NSmelost, vedno večja smelost v borbi za mir. Znali smo se združiti. Znali smo se razumeti». Za vse ljudstvo Istrskega o-krožja so te parole tudi program dela. in tRrjevanja. bratstva., pred Italijani, Slovenci in Hrvati, ki je bilo skovano s krvjo v narod-^20-osvbbodikni boitrti * 1: otimruj Imperialisti bi radi, da bi tu ne bilo tako, ko je. Da bi se Slovenci, talijani in Hrvati med seboj skregali. Pri vsem svojem prizadevanju nimajo uspeha. Vsi naši ljudje, brez razlike narodnosti že od maja 3945 vklikajo: Živel 1. maj! Živelo slovensko-italijansko bratstvo! Poleg tega notranjega občutja t'.- :-v i,- - ; ■ ; ; -tCm Evi. & 1. MAJ 1945 — JUGOSLOVANSKE CETE OSVO BODILE TRST. Današnji spored prireditev v proslavo 1. maja Ob 14. uri mimohod telovadcev in telovadk iz luke na športno igrišče. Ob 14.30 začetek telovadnega nastopa po sledečem vrstnem redu: Proste vaje pionirjev od 6'. do 10. leta. Proste vaje pionirjev od 10. do 14. leta. Proste vaje deklic. Finale štafetne tekme 4 k 100 — lahka atletika. Proste vaje partizanov. Nastop gasilcev z vežbami. Finale švedske štafetne tekme 4 100 — lahka atle-je odraslih. Prošte vaje gimnazijcev. Proste vaje vojske JA. Finale 100 m v ravnimi — lahka atletika. Nastop na telovadnem orodju. Vaje s krogi deklic iz Portoroža. Balet. Proste vaje narodne zaščite s puškami. Proste vaje športnih društev. Šport v Izoli V petek 29. aprila je doživela Izola razna športna srečanja. Tako je igrala nogometna enaj-storica iz Pulja proti domačemu moštvu Arrigoni. V prvem polčasu je bil Pulj močnejši in je že v 25. minuti zaznamoval prvi gol. Toda v drugem delu igre je Arrigoni pritiskal vedno huje ter v 20. minuti izenačil razmerje golov na 1:1. Pri tem rezultatu je ostalo do konca igre. Gledalci, katerih je bilo nekaj nad 1000, so bili z igro prav zadovoljni. Isti dan so se ženske igralke Pulja srečale s svojimi tovarišicami iz Kopra in sicer pri košarki. Dekleta iz Kopra so bile vso igro v očitni premoči, kar kaže tudi uspeh igre 31:15 v korist Kopra. Vendar je treba priznati, da so pokazale igralke iz Pulja mnoge kvalitete v igri. V isti kategoriji, to je v košarki, je igrala tudi moška skupina Pulj-Koper. Tu pa so igralci iz Pulja pokazali vsakakor več elana in skupnosti ter povezanosti. Zato so tudi zmagali, vendar ta trenutek še ne poznamo točnega rezultata tekme. Tako je imela Izola zares prijetno športno senzacijo. To zasluži, saj gojijo tukaj šport z vso vnemo! Občni zbor konsumne zadruge Na podlagi člena 18 zadružnih pravil sklicuje Konsumne zadruga delavcev in nameščencev z. z o. j v Kopru 4. maja 1949 ob 20. uri v prostorih menze št. 1 I. REDNI OBČNI ZBOR 1) Otvoritev in izvolitev predsednika, zapisnikarja in dveh ove-rovateljev ter ugotovitev števila prisotnih članov. 2) Citanje in odobritev zapisnika ustanovnega občnega zbora. 3) Poročilo upravnega odbora, čitanje in objasnitev bilance in poročilo nadzornega odbora. 4) Diskusija in sklepanje q poročilih in bilanci. 5) Izglasovanje razrešilnice članov upravnega in nadzornega odbora. 6) Volitve novega upravnega in nadzornega odbora. 7) Določitev zneska, do katerega sme upravni odbor zadolžiti zadrugo. 8) Razno. — V primeru, da ob otvoritvi občnega zbora ne bo prisotna vsaj polovica članov, bo isti eno uro pozneje ter bo sklepčen brez ozira na število prisotnih članov. je ljudstvo Istrskega okrožja v teh zadnjih dnevih dalo svojim vasem in mestom še zunanji izraz. Zelenje, zastave, napisi in transparenti so še bolj dvignili navdušenje, ki je zajelo vse ljudstvo. Koper, ki je drugače tako pust v vsej svoji starodavnosti, jo docela spremenil svoj zunanji obraz. Zelenje na oknih, balkonih, pred vhodi pomešano z živobarvnim; zastavami in slikami, ga napravlja vse bolj privlačnega in domačega. Prav tako je postala Izola, kateri že sicer ne manjka zelenja, še bolj prikupna. Isto Piran, Buje, U-mag in Novi grad. Vas; in naselja ob obali in v notranjosti so svoj običajni o-braz spremenila po zadnjem deževju, ki je tako lepo namočil zemljo, da bodo kmetje prvi maj praznovali še bolj občuteno. Se nekaj. Ni je bilo množične organizacije, zadruge, tovarne, podjetja, ki ne bi ob pričetku tekmovanja napravila obveze: Toliko bomo napravili prostovoljnih ur pri obnovi in toliko zbrali prispevkov. Te obveze so ne samo dosegli, ampak po nekaterih krajih celo presegli za sto od sto. Tako vemo, da so množične organizacije v Izoli presegle določeno vsoto denarnih prispevkov za 100%. Prebivalci požganih Šmarij in Marezig so napravil; vse, da niso zaostali. Posebno živo pa je bilo delovno tekmovanje na gradiliščih zadružnih domov. Tu je bila udeležba posebno v zadnjih treh nedeljah res množična. Vse ljudstvo je delalo s tistim živim in navdušenim elanom, kot je za časa borbe sodelovalo pr; izgonu okupatorjev. Delalo je z zavestjo, da se tudi sedaj bor; na gospodarski fronti, na fronti miru, da bo ta mir postal res trden, da bo življenje, katerega si danes samo vodi in izboljšuje — človeka vredno življenje. — Da bo vredno tistega ljudstva, ki se je z lastnimi močmi iztrgalo iz krempljev izkoriščevalcev in iz rok suženjstva in danes gradi s svojim delom lepše in boljše dni. O... Obisk v obdelovalni zadrugi v Ankaranu Pred nekaj dnevi nas je prijetno • iznenadii obisk kolone vojakov J A. Prišli so z namenom, da si ogledajo našo obdelovalno zadrugo, da jim opišemo njen razvoj ter delo1 in življenje v njej. Tov. Primožič je podal kratek in pregleden oris ter zlasti iznesel podatke o organizaciji zadruge in u-spehih zadružnega dela. Vojaki in oficirji so sledili pazljivo ysaki besedi in stavili to in ono vprašanje. Naši zadružniki so jim radi pojasnjevali celoten ustroj zadruge in tako se je nenadoma vnela živahna diskusija. Posebno je vplivala izjava zadružnikov, s katero so podčrtali svoje ve-iko zadoščenje in zadovoljstvo pri izvajanju skupnega dela! Za tem smo razkazali vojakom in oficirjem zadružne hleve, živino in stanovanja posameznih zadru-garjev. Tako so sg naši tovariš; o-sebno prepričali, kako neresnična je propaganda, ki jo trosijo v svet proti nam v coni B protiijud-ski ljudje. V marsikaterem obiskovalcu je gotovo pri tej priliki dozorel sklep, da sg bo tudi on vključil v podobno zadrugo. Ustanovitev šahovskega društva Piran Portorož V torek 3. maja ob 14 uri bo v dijaškem domu pomorskega tehni-kuma v Piranu, vila Ferrari, ulica Erta Mogoron, ustanovni občni zbor Šahovskega društva Piran-Portorož-na katerega vabimo vse šahiste- 1. maja 1949 Kmetijska nabavna in prodajna zadruga z o. j. KOPER III STROJNA MIZARSKA DELAVNICA OPČINE, Narodna uf. 77 •is i y lm TRGOVINA JESTVIN IN GOSTILNA PAPIRNICA LI.PA družba z o. z. Glavni sedež Portorož llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllKIIIIIHKl11111 Podružnice Koper, Izola, Piran, MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIinilllllllKI1 Buje, Novi grad in Um3g iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiniuiniii "PHBlUr d. t KOPER Tržaška zavarovalnica t1 KOPER - ULICA GAMBINI814 - TELEFON 43 in 104 Zadružni konzorcij trgovcev z živili za Trsi in okolico TRST - ULICA VALDIRIVO 3 ima n ulil »mino lato no uidi misli! ČLANI, OBIŠČITE NAS! Trgovina z jestvinami TRST. ni. Goloma - tel. 4731 M mr | r~> I) J * V . veletrgovina s d.d. KOPER Franci GOSTILNA TAVERN DEL PORTO KOPER ZASTOPSTVO SOVJETSKIH IN JUGOSLOVANSKIH NAPREDNIH FILMOV ZADRUŽNA POSLOVNA ZVEZA IN TRGOVINSKA CENTRALA Koper Uiqxmt/ici i/idv-in. Ščuka Avguštin TRST ul. Commerciale 95 Pekarna ČOK Opčine, Narodna ulica Homan Barič Carini Trst, ulica R. Manna št. 21 STROJNA MIZARSKA DELAVNICA icilotja dlcmSmegct mat&iiula OPČINE Narodna ul. št, 11 Sin« larel Opčine št. 36 KROJAČ Josio Kravos ST. Sv. Ivao, Brandesia šl. 53 Veleblagovnica Omia d. d. Koper Poslovalnice Koper, Dekani, Buje, Izola, Piran, Umag, Novi grad in Brtonigla Krojaška delavnica TRST - ULICA VALDIRIVO 35 izdeluje moške obleke, ženske plašče OBRAČA, POPRAVLJA PO IZREDNO NIZKIH CENAH. Crgšč Andrej tovarna sodavice in gostilna • BAZOVICA Franjo Rupena in drug d. z o. z. Trst, ulica Udine št. 15, tel. 86-48 ml de&eio- 4 v^ako-MAtnim, ied&nt, {iierao-go m, in dumi M, kuii/ivo- ZALOGA VINA AVTOPREVOZNIŠTVO TRGOVINA JESTVIN Rudi Bidovec 1RST, ul. Genova šl. 13, tel. 7700 Gradbeno podjetje EDILIT KOPER SANCIN DANILO gostilna boljunec _ ——d T'itjouinn [vfrtviu Brata vn ■Ntmmf ar Tisi, Ul. Ruma 15, lel. 30-84 Konzorcij mlekarjev za Trsi in ozemlje Z • Z O« z• TRST ULICA GINNASTICA ŠT. i sadno drevje, fižol in paradižnike nudi CALEA, SONNINO št. 24. Tel. 90-441 Lesna veletrgovina v Kopru IVA N DOLES | SEDLAR j TRST, ul Gaspare Gozzi 1. KROJAŠKA DELAVNICA uAoo tN iuui PB^nu TRST, ul. Ginnastica 35 99 j i w v:; i MI MmM elektrotehnično podjetje z. z o, IZOLA ISTRA-BENZ delniška družba KOPER TEL 65 bar Urban „Alia pescheria" RIVA N. SAURO dL VINO 55 O. Z. centrala kopep Trst-Opčine Konzorcij gostilničarjev in krčmarjev za Trst in ozemlje zadruga z o. j. ima v zalogi prvovrstna vina: ISTRSKA, VIPAVSKA IN KRAŠKI TERAN Člani, obiščite nas! Urad ulica Slataper, tel. 95-115 - Skladišče ulica Madonna del Mare 16, tel. 51-02 liriull)i:n;i zadruga TRST-OPČINE Narodna ul. 1 Telelon 21097 FRUCTUS i/«lutrgovina s sadjem in zelenja^0 KOPER TEL. 74113 iirFDNISTVO: ulica MONTECCH1 St. b III. nad. — Telefon St 93-808. — UPliAVA: ULICA H. MANNA št. 29 — Telefonska Številka 8351. I NAROČNINA: Cona A: mesečna 260. četrtletna 750. polletna 1400, celoletna 2609 lir: Cona B: 144,414,792, 1440 jugolir; FLRJ: 55, 155, • Lva c. nrLAST od 8 30-12 In od 15-18 tel 83-51 ' Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 40, fluančno-pravnt 60, osmrtnice 70 lir. | Poštni tekoči račun za STO-ZVU: »Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374 — Zastopstvo Založništva tržaškega tiska v LJublJan , ■ ‘ ' 1,‘daja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST. — Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — PODRUŽNICE: Gorica, Svetogorska ul. 42 . Tel. 749 — Koper, ul. Battlstl 301/a - Tel. 70