m

Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah. :-
Velja za vse l*to. TI $3.00 | Ima 10.000 *&rocnikov
GLAS
list slovenskih delavcev v Ameriki
[j] The only Slovenian da]
in the United States ^
Issued every day except fjj Sun days and Holidays
TELEFON PISARNI: 4687 C0ETLANDT.	Entered as gecond-Clasi Hatter, September 31, 1901, at the Post Office at New York, K. 7., under the Act of Congress of March 3, 1879,	TELEFON PISARNE; 4687 jCORTLAJCDl
NO. 159. — štev. 159.	new york, thursday, july 8, 1915. — četrtek, s. julua, 1915.	VOLUME XXm. m LETNIK TTTTI.
PROTIOFENZIVA RUSKIH ČET PRI KRASNIKU. VROČI SPOPADI NA POLOTOKU GALIPOLIS.
rusi so nameravali prepustiti nemcem varšavo in ivangorod ter se umakniti za notranjo obrambno
Črto. — zavezniška križarka je obstreljevala
alexandretto. — nemški poslanik dobil dopust. — položaj pri krasniku. — ruski car in vrhovni poveljnik ruske armade. — rusija hoče dardanele zase. rumunska in bolgarska ne bosta ničesar
dobili. -o-
Položaj na vzhodnem bojišču.
Berlin, Nemčija, 7. julija. — Danes je bilo izdano tukaj sledeče poročilo:
V severnem ilelu Poljske, južno <»<! Visit' so zavzeli Nemci višino "štv. 9"i1'. Rusi so imeli z«'lo velike izgube. Zaplenili smo 10 stroj-11ili pušk in precejšnjo množino vojnega materijala.
Severno <><l reke Visle smo odbili vse ruske napade. Vzhodno od Visle se ni ničesar posebnega pripetilo. lJri Zloti Lipi so vjeli Nemci od 3. do f>. julija 3850 ruskih vojakov.
Protiofenziva.
Dunaj, Avstrija, 7. julija. — Avstrijsko vojno ministrstvo poroča :
Na fronti, kjer je razpostavljena iirmada avstrijskega nadvojvodi* Josipa Ferdinanda, se boji še vedno nadaljujejo Rusi so dobili velika ojaeenja in so na nekaterih mestih stopili v ofenzivo, toda ne bodo veliko opravili, ker smo mi še vedno v premoči.
Bitka severno od Krasnika.
Dunaj, Avstrija, 7. julija. — Avstrijski generalni štab poroča: Severno od Krasnika se vrši iz-vanredno vroča bitka, o kateri se pa še ne ve, kako se bo končala. Dosedaj smo odbili še vse sovražni-ške napade.
14 milj od Ljublina.
PetrojfTS.-, ivusija, 7. julija. — Ruski generalni štab naznanja, da so nemške in avstrijske čete dospele do Bychave ter da so sedaj oddaljene samo 14 milj pd železniške proge Ljubi in—('holm. Prodiranje sovražnika je ustavljeno. Armada generala Maekensena či slo nič ne napreduje. Te čete so veliko preslabe, da bi prodrle naše bojne vrstp pri Varšavi, vsled česar ne preti tej trdnjavi nobena nevarnost.
Londonska vest.
London, Anglija, 7. julija. — Današnja petrogradska poročila so zelo ugodno uplivala na tukajšnjo javnost. Vsak. ki le količkaj zasleduje vojne dogodke, je prepričan. da nemška in avstrijska armada ne moreta ničesar doseči.
Polkovnik Kepington, vojaški strokovnjak lista ''Times'' pravi, da sta imela pred kratkim ruski ear in ruski veliki knez Nikolaj Nikolajevič dolgo konferenco, v kateri sta se posvetovala, če bi bilo potrebno zapustiti Ivangorod in Varšavo ter se umakniti za notranjo obrambno črto. Po vsestranskem razmotrivanju sta sklenila, da se mora ti dve trdnjavi braniti do konca in naj se pošlje v ono smer več novih rezerv.
Nemške in avstrijske čete, ki se nahajajo v Galiciji in Bukoviui, so čisto brez vsakega pomena. Kakor-hitro bodo zaceli Rusi s ponovnim prodiranjem, se bodo morale u-makniti.
Rusija in Balkan.
Berlin, Nemčija, 7. julija. — Milanski časopis "Secolo" je dobil baje iz verodostojnega vira po ročilo, da zahtevajo Rusi zase Carigrad in Dardanele. V tem smislu sta se ruska ministra Sazanov in Miljukov že večkrat izrazila. Anglija in Francija sta baje s tem čisto zadovoljni, zahtevali bosta pa posebne koncesije, katere jima bo Rusija radovoljno dala. Bolgarska in Rumunska ne bosta dobili ničesar. Ti dve državi sta lah-
Izpred. Dardanel.
Berlin, Nemčija. 7. julija. — Turški generalni štab poroča: — Ob Dardanelah se ni situacija v splošnem popolnoma nič izpreme-nila. Boji za strelne jarke se še vedno nadaljujejo in so posebno
1 juti pri Sed-il-Baliru. Nad so-vražniškimi četami so se pojavili včeraj naši zrakoplovei in metali nanje bombe.
Naše anatolske baterije so obstreljevale sovražniški tabor pri Sed-il-Bahru in napravile veliko škodo. Taborišče je začelo na več mestih goreti.
Položaj v Kavkazu je neizpre-menjen.
Francoska pomožna križarka tor-pedirana.
Berlin, Nemčija, 7. julija. — Iz Carigrada je dospela brzojavka, da je neki nemški podmorski čoln torpediral francosko pomožno kri-žarko "Carthage", ki je imela 5500 ton deplacementa. Na križa rki se je nahajalo za miljon frankov vojnega materijala.
Obstreljevanje.
Berlin, Nemčijtt, 7. julija. —
Neka francoska križarka je obstreljevala včeraj neutrjeno turško mesto Alexaudretta. ker oblasti niso hotele odstraniti nemške zastave z nemškega konzulata. Povzročena škoda je precejšnja.
General Hamilton.
Berlin, Nemčija, 7. julija. — General Hamilton, vrhovni poveljnik angleške armade na Galipoli-su. je spročil danes, da Turki u-spešno prodirajo in da se bodo morali zavezniki nekoliko umakniti, če ne bodo dobili takoj zadostne pomoči. Ti turški napadi so baje veliko močnejši, kot so bili oni meseca maja.
Turške bojne ladije.
Berlin, Nemčija, 7. julija. — Iz brzojavke generala Hamiltona je nadalje razvidno, da so v ponedeljek zjutraj otvorili Turki silen artilerijski ogenj na francoske in angleške postojanke. Obstreljevanja so se udeležile tudi turška kri-žarke, ki so napravile veliko ško do s svojimi 14-palčiiimi topovi.
V teku dveh ur je bilo oddanih več kot 500 strelov.
Na nekaterih mestih se je Turkom posrečilo zavzeti nekaj angleških strelnih jarkov, toda Angleži so jih slednjič pognali nazaj.
Nemški poslanik v Carigradu.
Berlin, Nemčija, 7. julija. — Zunanje ministrstvo naznanja, da je dobil baron Wangenheim, nemški poslanik v Carigradu vsled bolezni daljši dopust. Nadomesto-val ga bo knez Ilohenlohe-Lan genburg, sorodnik rumunskega kralja.
Rusija in Japonska.
Honolulu, 7. julija. — Tukajšnjim japonskim časopisom so sporočili iz Tokio, da bosta Japonska in Rusija sklenili zvezo. Ruski in japonski državniki so že začeli izdelovati pogodbo.
Z zapadnih bojišč. Boji pri St. Mihiel.
Nemci peročajo, da so prodrli pri St. Mihiel francoske črte na 1500 metrov dolgi fronti.
ARRAS V PLAMENIH.
Zakcpi, katere so zavzeli Angleži pri Ypres, se nahajajo zopet v rokah Nemcev.
Berlin, Nemčija. 7. julija. — Vojno ministrstvo je.izdalo danes sledeče poročilo:
Severno od Ypres so prodrle včeraj angleške čete v neki nemški zakop. Na večer se jih je zopet pregnalo.
Zapadno od Souchez smo odbili dva naskoka. Dočim smo obstreljevali sovražne čete, ki so se zbirale v Arras, je pričelo mesto goreti in požar je izbruhnil tudi v katedrali.
Med rekama Maas in Mosel so se vršili živahni boji ter istotako južnozapadno od Les Eparges, kjer so skušali Francozi vzeti nazaj pozicije, katere smo jim odvzeli
Sredi pota med Ailly in Apremont so zavzele naše čete francoske pozicije na razdaljo 1500 metrov ter ujele 300 Francozov. Odbilo se je tudi zelo oster naskok sovražnika, v gozdu Le Pretre."
Pariško poročilo.
Pariz, Francija, 7. julija. — V današnjem popoldanskem poročilu se glasi, da se je severno od Arras celo noč nadaljevalo z obstreljevanjem in da se je odbilo manjše naskoke na železniško postajo v Souchez.
Na višinah pri Maas se je odbila dva nemška naskoka južno in zapadno od doline Sonvaux. Južuoiztočno od St. Mihiel so pričeli Nemci med Apremont in Ail-lv z ofenzivo. Po živahnem obstreljevanju se jim je na nekaterih točkah posrečilo prodreti francosko fronto na razdaljo kakih 700 metrov. Na vseh drugih točkah pa se jih je odbilo.
V	iztočnem delu gozda Le Pretre se je zavrnilo neki nemški naskok.
V	večernem poročilu se glasi, da divja severno od Arras precej ost n- artilerijski boj in istotako na višinah pri Maas, kjer se je obstreljevalo francoske pozicije pri Eparges.
V	gozdu pri Apremont, južuoiztočno od St. Mihiel, so vprizo-rili Nemci nadaljne naskoke.
Francoske izgube.
London, Anglija, 7. julija. — V nekem pozivu francoske pomožne družbe se glasi, da znašajo francoske izgube od pričetka vojne pa do 1. junija 1,400.000 mož; 400,000 teh je mrtvih, 700.000 ranjenih, .S00.000 pa ujetih.
Nemška ofenziva v Alzaciji?
Pariz, Francija, 7. julija. — Glasom zanesljivih poročil, ki so dospela v vojno ministrstvo, nameravajo Nemci vprizoriti veliko ofeazivo v Alzaciji. Skušalo se bo očistiti deželo Francozov ter prepoditi slednje iz okrajev, katere imajo še sedaj v oblasti.
Nemški vojni program obsega baje sledeče točke: 1. Popolna prepoditev Rusov iz Galicije. 2. Ločenje ruskih armad v iztočni in južnoiztoeni Galiciji od onih, ki s;toje na Poljskem, in sicer z novo ofenzivo proti Varšavi. 3. Velika ofenziva proti Francozom v Alzaciji.
Trgovec z mesom obsojen.
Neki Vincenzo Pal umbo v New Yorku je bil radi trgo\ine z dekleti obsojen na 7 let ječe.
Iz Južne Afrike.
Pretoria, Južna Afrika, 7. julija. — Po dolgem boju so zavzele angleške čete pod poveljstvom
i generala Bothe Otavi, najkrajnej-ko veseli, če jima dovoli Rusija i ši severni del nemške južno-zapad--rosto vožnjo skozi morsko ožino J ne Afrike.
Italijani poraženi
na fronti ob Soči
Pognalo se jih je nazaj na Dobr-do visoki ravnini, na glavni poti proti Trstu.
POROČILO IZ BERLINA.
.Izgube so bile v tej veliki bitki na obeh straneh velike, a na italijanski večje.
Pogreša se parnik.
London, Anglija, 7. julija. — Pri Lloydu se je danes izjavilo, da se pogreša holandski parnik "Aibergen". Parnik je dne 30. marca odplul iz Newport News, Va., v Port Spain, otok Trinidad.
Tornado v Missouri.
St. Louis, Mo., 7. julija. — Vsled tornada, ki se je pojavil danes popoldne v Charles County, Missouri je bilo ubitih pet oseb in povzročeno škodo se ceni na najmanj $500,000.
Berlin, Nemčija. 7. julija. — Poročevalec lista "Tageblatt" na avstrijski fronti ob Soči pripoveduje o ostrih bojih, ki so se za-vršili v preteklih dneh na tem vojnem pozorišču.	,
—	Obupni naskoki Italijanov na visoko ravnino pri Dorbdu so \ rajal i neprestano celi torek in pozno v noč in zadnji brezuspešni naskok se je vprizorilo malo po polnoči.
Ta visoka ravnina s svojima vrhovoma St. Martin in St. Mihael [tvori ključ k južnemu delu avstrijskih pozicij, ki zabranjuje pot ob obali do Trsta. Splošna ata-ka se je pričela na vse zgodaj dne 1. julija, potem ko je italijanska artilerija s skoro brezprimerno intenzivnostjo obstreljevala avstrijske pozicije. Kralj Viktor E-manuel in ministrski predsednik Salandra sta se mudila na fronti, v pričakovanju sijajne zmage (!).
Italijani so vprizorili naskok za naskokom na zapadne obronke te visoke planjave. Enega teh naskokov so izvršili bersaglieri brez pušk, a oboroženi z ročnimi granatami. Ti so otvarjali pot navadni infanteriji, ki je sledila. Vse te naskoke se je odbilo ter so imeli Italijani velikanske izgube.
Avstrijske izgube.
Tudi avstrijske izgube so bile velike, ker je v kraškem terenu skoro nemogoče izkopati strelske jarke. Avstrijske izgube pa so bile vendar majhne v primeri z italijanskimi. Pred avstrijskimi pozicijami je videti cele kupe italijanskih mrličev.
Včeraj se je tudi z vso silo obstreljevalo avstrijske postojanke pred Gorico. Artilerijske priprave so se pričel v ponedeljek, ob
4.	uri popoldne. V boj se je poslalo poljske topove in možna rje in obstreljevanje je bilo tako močno, da je bil vsak prepričan, da je izginil zadnji sled avstrijskih utrdb. Ko pa se je ob 11. zjutraj prihodnjega dne pričelo z infan-terijskimi naskoki, so Avstrijci vse te naskoke odbili.
Druga velika ofenziva ob Soči, dasiravno je imela zaznamovati uspehe na dveh točkah, pri Pod-brdu in Vermigliano, je bila torej preslaba, da bi se izpremenilo akcijo v definitiven uspeh. Avstrijske čete so bile v stanu odbiti vse naskoke Italijanov.
Italijani so streljali na svoje ljudi.
Italijanski vojaki, ki so padli v roke Avstrijcev, so se pritožili, da jih pri prodiranju niso podpirale rezerve in da so bili večkrat izpostavljeni ognju njih lastne artilerije.
Avstrijsko oficijelno poročilo se glasi:
—	Na italijanski fronti je zavladal skoro mir. Po zmagi dne
5.	julija so morale naše čete odbiti še par slabih nočnih naskokov na pozicije pred Gorico in na one na visoki planjavi pri Podbrdu. Včeraj je pričela sovražna artilerija zopet obstreljevati naše pozicije, a brez posebnega uspeha.
Italijanski zrakoplovei so vrgli tri bombe na Trst, ki pa niso napravile nobene škode.
V okolici Krna je sovražnik zopet naskočil skalovite vrhunce, ki so tvorili že preje predmet napadov, a se ga je odbilo na celi črti. —
Na koroški-tirolski fronti se nadaljuje z artilerijskimi boji.
Italijanski kralj na fronti.
Rim, Italija, 7. julija. — V pismu nekega vojaka s fronte se o-pisuje hladnokrvnost italijanskega kralja v ognju sovražnika. Po-\ora špijonov so baje Avstrijci izvedeli za navzočnost italijanskega kralja na neki gotovi točki
Obsojena špijona.
10 let težke ječe.
Kapitan nemškega parnika '' Lem-nos" in njegov mašinist sta bila obsojena na desetletno ječo.
GERMANIZACIJA.
V belgijskih šolah se je že pričelo z germanizacijo . — Strosro nadzorovanje šol.
Benetke, Italija, 7. julija. — Kapitan Liebischer in mašinist Iloppe nemškega parnika "Lem-nos ki je interniran od italijanskih oblasti izza izbruha vojne, sta bila danes obsojena vsak na deset let ječe v samotni celici.
Vojaško sodišče je spoznalo o-ba krivim špijonaže. Ostale člane posadke se je oprostilo. Obtožnica se je glasila, da sta skušala dobiti kapitan in mašinist informacije glede italijanskih baterij in podmorskih čolnov in da sta signalizirala nekemu avstrijskemu brodovju. ki je dne 24. maja ob-streljevalo pristanišče Ancono.
Nemški bič v Belgiji.
Bruselj, Belgija, 7. julija. — General v. Bissing, nemški gover-ner Belgije, je izdal proklamacijo, v kateri se obeta učiteljem, ravnateljem in nadzornikom eno leto ječe za slučaj, da bi pri poduku v šolah trpeli, pospeševali, povzročili kako protinemško akcijo. — Nemškim uradnikom se daje pol-nomoč, da ob vsakem času inšpi-cirajo šole.
Švedska pošta nedotaknjena.
Berlin, Nemčija, 7. julija. — Vlada je danes odločno dementi-rala poročilo, da so nemške oblasti odprle in cenzirale poštne stvari na švedskih parnikih ';Bjoe-ren in "Thorsten." Iz poštnih zavojev parnika "Thorsten"' se je vzelo večje število škarij za rezanje žic. ki so bile naslovljene na angleško vlado. Konferenca finančnih ministrov.
Na povabilo nemškega finančnega tajnika se bo vršilo dne 10. julija v Berlinu posvetovanje- finančnih ministrov Avstrije in Nemčije.
Angleška trgovina močno prizadeta.
London, Anglija, 7. julija. — V neki današnji oficijelni izjavi se povdarja škodo, katero trpi angleška trgovina vsled vojne. Preteklega meseca je prekašal angleški import za celih $S9.000.000 import meseca junija v preteklem letu in večina tozadevnega blaga je prišla iz Združenih držav. Jzvoz v istem mesecu je bil za $33.000.000 manjši kot preteklega leta.
Prihod Burov v Evropo.
Capetown, Južna Afrika, 7. julija. — Oficijelno se je objavilo, da je angleška vlada hvaležno sprejela ponudbo Južno-afriške Unije, da odpošlje na vojno pozo-rišče kontingent infanterije in tudi nekaj težke artilerije.
Obisk governerja v Sing Singu.
Governer države New York. Whitman, je prišel včeraj v sprem stvu svojega tajnika v jetnišnico Sing Sing. Po izvršeni inšpekciji je rekel, da ne bo na smrt obsojena Madelina Ferola usmrčena. tmeveč da jo bo pomilostil v dosmrtno ječo.
Jetnišnico je označil governer kot zastarelo, celice kot nepriprav-ne in celi blok kot slab. da bi se ga moralo podreti in nadomestiti z novim.
Vojni poročevalec o razmerah v Mehiki,
Razmere se bodo v Mehiki šele tedaj izboljšale, ko bo pojenjala državljanska vojna.
stephen bonzal.
Več tisoč ljudi bo lakote pomrlo, če ne dobijo takojšnje pomoči. — Blanco — predsedniški kandidat.
Washington, 1). C., 7. julija. — Tukajšnja pisarna Iidečega križa je dobila od v-..I ga poročevalca Stephena Bonzala obširno poročilo o razmerah v Mehiki. V poročilu je med drugim omenjeno tudi sledeče:
Po šestdnevnem potovanju po severnem delu Mehike sem prišel do zaključka, da je situacija veliko slabša kot sem si j > predstavljal. Ker so bila polja le napol ali pa sploh niso bila obdelana, "bo imela le polovica prebivalstva potrebno žito. Vojaštvo se nahaja v tem pogledu skoraj na istem stališču kakor civilno prebivalstvo. Ameriški Rdeči križ je sicer nekaterim krajem precej pripomogel. toda prava revščina in lakota vladata v onih provincah, do katerih je malo težje priti. Na lastne oči sem se prepričal, da bo več oseb lakote pomrlo, če se jim ne bo takoj pomagalo. Edina rešitev za ubogo mehiško prebivalstvo bi bil takojšni konec vojne.
ATillove čete so zavzele mesto Leon, Carrauza se pa umika s svojo armado proti jugu. Del Villo-ve armade je bil pri Paredonu poražen. Na bojišču je obležalo preko 600 Villovih vojakov.
San Anonio, Tex., 7. julija. — General Lueio Blanco, bivši Car-ranzov pristaš, potuje iz osrednjega dela Mehike proti ameriški meji. General je poveljeval svoj čas Carranzovim četam pri Matamo-ras, potem je pa odložil poveljstvo in je začel agitirati zase. Baje namerava kandidirati za bodočega predsednika v Mehiki.
Washington, 1). C., 7. julija. — Prihodnji teden bodo skorajgoto-vo izpustili iz zapora bivšega mehiškega diktatorja Iluerto. Obljubiti bo moral, da se bo naselil v kakem severnem okraju Združenih držav ter da se ne bo nič več umešaval v mehiške zadeve.
12 potnikov ubitih,
Preobrnila se je cestna kara in dvanajst izletnikov iz Toronto je našlo smrt.
Atentator Holt.
Holt je nameraval izvesti veliko število raznovrstnih atentatov. — Dinamit na parnikih?
Včeraj je bilo poročano, da se je usmrtil Frank Holt, rodom Nemec. ki je ranil milijonara Morgana. Policija se je začela natančnejše baviti s tem slučajem in odkrila stvari, o katerih se ni nikomur niti sanjalo. Holt je pravzaprav profesor Erich Muenter, ki je limoni leta 1906 svojo ženo in ne-znanokam pobegnil. Več let se je potikal po Združenih državah, slednjič se je pa pod imenom Holt pojavil v New Yorku. Mož najbrž« ni bil čisto pri zdravi pameti. Njegova fiksna ideja je bila napravi, ti konec groznemu klanju v Evropi. V raznih delih mesta je imel skrite velikanske zaloge dinamita, bomb in patron. V neki hiši v Central Park, L. I. je našla policija veliko razstreljiv in načrte vseh važnejših poslopij v Združenih državah. Nekateri načrti so bili zaznamovani. Holta dolže, da je ou položil bombo v Kapitol ter da ima na vesti več drugih podobnih zločinov. Policija je včeraj zaplenila pismo, katerega ja pisal svo» ji sedanji ženi. Pismo se flasi: -a Parnik, ki je odplul 3. julija iz New Yorka proti Liverpoolu, se bo po božji volji 7. julija potopil. Mislim, da je ta parnik "PliUadel-phif,"	je pa tudi "Sa^o-
nia*\ Ne vem natačno, ker sta o-ba odplula isti dan. Ne povej nikomur ničesar o tem. Policijski komisar je takoj obvestil o tem Cu-nard črto, ki je poslala kapitanoma omenjenih dveh parnikov potom brezžičnega brzojava svarilo. Kapitana sta dala parnika od vrha do tal preiskati in sta sporočila, da nista našla ničesar sumljivega.
Obsodba velilnih sleparjev.
Indianapolis, Ind., 7. julija. — Sedem volilnih sleparjev izmed 12G je danes pred sodnikom Collins izjavilo, da se čutijo krivim. Thomas Taggart, član demokratičnega konventa. ni bil med onimi. ki so priznali, da so "sfiksa-li" volitve.
fronte. Pričeli so jo obstreljevati z dvanajstpalčnimi topovi in ena $eli granat je krepirala nekako sto jardov od kraja, kjer je stal kralj.
Kralj je baje štel strele, sedel na stol, vzel v roke svinčnik in papir ter s smehom pripomnil: — ^Izračunati moram, koliko velja Avstrijce, da vzamejo življenje enega moža. — (Ta povest je precej bosa!)
Buffalo, N. Y., 7. julija. — Neki voz cestne železnice je skočil danes iz tira ob Niagara George v Queenstown, Out., in pri tem je bilo ubitih deset oseb, ki so pripadale skupini učencev neke nedeljske šole, ki so se vračali v Toronto z nekega piknika pri Niagara Falls.
Mrtve in veliko ranjenih se je preneslo na neki potniški parnik. namenjen v Toronto, druge ranjene pa se je spravilo v bolnice v Niagara Falls.
Cestna kara je bila prenapolnjena z ljudmi, ko je skočila iz tira ter se zaletela najprvo v neko drevo, potem pa v brzojavni drog. Ranjenih je bilo nič manj kot 93 izletnikov.
Na poti v bolnico sta umrla dva nadaljna ranjenca.
Pozor, pošiljatelji denarja!
Denarne pošiljatve v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni x Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOLANDIJE in SKANDINAVIJE.
Dobili smo brzojavno poročilo, da se denarne pošiljatve kakor tudi pisma ne morejo več izročati naslovniku v južnih Tirolah, na Goriškem, Primorskem, za TRST, ISTRO in DALMACIJO. — Za KRANJSKO, spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor prej.
Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od-tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov in ona osebe, kateri se ima izplačati.
Cene:
Barvila iz Nemčije.
Washington, D. C., 7. julija. — Napori vlade Združenih držav, da preskrbi ameriškim fabrikantom barvila iz Nemčije, so ostali skoro brezuspešni in uradniki so danes izjavili, da je malo upanja, da bi se dalo skleniti dogovor, vsled katerega bi se omogočilo uvoz barvil iz Nemčije.
Uradniki državnega depart-menta bodo nadalj * rali s poskusi, a nemška vlada najbrž ne bo dovolila izvoza barvil v Združene države, dokler ne dobi garancij, da bo dobivala Nemčija potrebno količino bombaža iz Amerike.
K	5	K	$
5____	.80 I	120____	19.20
10____	1.60 1	130___,	20.80
15____	2.40	140..,,	22.40
20...,	3.20	150____	24. OC
25....	4.00	160..,,	25.60
30____	4.80	170...,	27.20
35____	5.60	180..,.	28.80
40____	6.40	190____	30.40
45,1U	7.20	200....	32.00
50____	8.00	250...	4O.00
55....	8.80	300...,	48.00
60____	9,60	350 ..	5)U0
65...,	10.40	400.,.,	64.00
70____	11.20	450____	72.00
75....	12.00	500,.,.	80.09
80____	12.80	600 ...	96.00
85...,	13.60	700....	112.00
90...,	14.40	800____	128.00
109.	16.00	900....	144 00
110....	17. G0	1000....	160.00
Ker	se cene sedaj jako		spremi-
naš oglas.
TVRDKA FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York. N. T
ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI-fcTVO NE UREDNIŠTVO.

GLAS NARODA, 8. JX'LTJA, 1915.
"GLAS NARODA"
(Slovenk Daily.)
Owned and published by tb* Nov«ruc Publishing Co.
i	t> corporation.)
r^AKcv SAKSfiR, Preide at. %> LOUIS BEN EPIK, Treasurer. »
F5*> a of Business of the corporation ana
addresses of above officers : •ft O-ortiandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
fca celo leto velja list za Ameriko in
Cuiftdo ........................$3.00
!» pd If«A.......................1-B0
" »cto z M m«sto New York........ 4.00
f* pol leta za mesto New York ... 2.00
** k vropo za vse ieto...........4.50
M " " pol leta.............2.55
" "^trtleta............ 1-70
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan ir.vzeniai nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People'*) l«c«d every day except Sundays asd Holidays.	«
Subscription yearly $3.00.
AdfMtUemenl on asreement.
brca podpisa in oaob&osti se ne priobč-ujejo.	—
Daoatr «**j »e blagovoli pošiljati po Money Order.
Prt * rein em bi kraja naročnikov pro-»in. >, da ne nam tudi prejšnjo birali^e naznani, da hitre j t najdemo naslovnika.
Itopiaom in poSiljatvam naredite ta naslov: *r>LAS NARODA" v
12 t < rtlandt St., New York City
Telefon 4d87»Cortiandt.

ANASSOCM)
gfflMPLM

Malo pregleda.
til
•'f operacij v Dardanelali suo vsakemu, da se je pričelo kampanjo z veliko pomoto, k'meč no vzrastla v velikan-zjalovljenje. Hotelo se je po-i utrdbe na Galipolisu edino-bojnimi ladijami in brez pomori vojske na suhem. Pri tem tse >r izkazalo, da je kaj takega nemogoče. Naskok z bojnimi la-dijami se je končal s porazom in .p- tudi obvestil Turke o nakani z:i vezuikov, da nameravajo tudi pričeti z operacijami na suhem. Slednje, vprizorjene z maloštevilnimi četami in proti dobro utrjenim postojankam, so se prav tako izjalovile kot one na morju.
Iv,.iub vsem neuspehom pa je j;'s:i ». da so bile ravno operacije )>: ! Dardanelami oni moment, 'ki j.' napotil Italijo, da se je ume-tnl.i v vojno. Isti moment je tudi /i-lo vplival na Bulgarsko in Grilca je bila skoro na tem, da se ]> 'idr uzi zaveznikom. Vdeležba Ital.je pri operacijah v Dardane-1; ti l»i le poostrila to situacijo in z topom Bulgarske v vojno bi bila napisana zadnja stran zgodovin- Turkov v Evropi. Spomniti t-' ,k> le treba na obleganje Seba-s* opola, kjer se je vrstil neuspeli z a neuspehom, ki so pa vsi do-1 i do konec nega uspeha.
Zivezniki niso sicer dosti napredovali proti Carigradu, a privabili so turške čete iz Kavkaza in Egipta ter izpremenili politični j > • > 111 / m j t.a Balkanu. Prva večja zmaga jim bo privedla v tabor no\ ili zaveznikov in ogrožena ne !>•> Turčija, temveč tudi Av-st rija. Pomisliti je namreč treba, da so operacije v Dardanelali za Anurh-že le stranski dogodek, do e i i n m) za Turke boj na življenje in smrt ter za Avstrijo prav tako vt likeira pomena kot kampanja v Galiciji.
Z ozironi na italijanske operacije ima sedanje razočaranje svoj 1.-m11J v napačnih pojmili. Avstrija ima v rokah vrata, vodeča v s vi rno Italijo. Dokler ne bodo porušene utrdbe v gorali in pre-l izih, ne bo mogla Italija ničesar opraviti. Proti tem utrdbam mo-i .t v !••■<• i svojo glavno silo, kajti v slučaju neuspeha bi se zgodilo v n.j > tako kot se je z Rusi v Galiciji.
N t. drugi strani pa je bil vstop Italije v vojno najznamenitejši dogodek izza časa, ko se je ustavilo nemško prodiranje proti Parizu. Pritisk Italije na južno mejo bo postajal vedno močnejši in Avstrija in Nemčija bosta morali posiati r zapada in severa vedno močnejše čete proti jugu. Raz ven tega pa je vsled vstopa Italije v vojno usoda Sredozemskega morja v rokah zaveznikov. Pridobitve, za katerimi streme balkanski naredi, se nahajajo sedaj v rokah zaveznikov in sovražnikov Nemčije in Avstrije. Rumunski, Grški in j»ulgarski moreta dati Avstro-Netučiia le denar, protinemška sive za pa jini lahko da dele nekdaj turškega ozemlja.
Zmaga Nemcev je mogoča le v slučeju, da se pripetita dve stvari: če namreč Nemčija popolnoma porazi enega nasprotnikov ali pa če postane eden izmed velikih narodov, ki so proti njej, truden ter sklene separaten mir. Dvakrat je iskala Nemčija odločitve na iztočnem bojišču in v obeh slučajih se ji je poskus ponesrečil. Ruske vojaške sile ni bilo mogoče uničiti ali pa izločiti in napori Ne ncev ob reki Marne in v Flan-dri-i so ostali brezuspešni.
Nepristranskemu motrilcu položaja je jasno, da ni dosegla Nemčija odločitve glede nobenega svojih nasprotnikov in da je tudi ne bo, vsaj tako kmalu ne.
vencem in Slovenkam širom Amerike, posebno pa ligašem! — Marija Gornik.
L e a.
—o —
Spisal Rado Murnik.
Pittsburgh, Pa. — Namenil sem se opisati delavske razmere v o-krnju, kamor me vodi pot. Morebiti bo ta dopis marsikomu dober kažipot, ko bode iskal delo. V PitUburghu in okolici delajo tovarne in premogovniki vsak dan, toda delo se dobi silno težko. Le tup 'tam se komu posreči, da sme prijeti za orodje, ako čaka na delo več tednov. Isto velja tudi za premogovnike v dolini reke Yougliiogheny. V slovitem Westmoreland county je pa še slabše; dela se samo nekaj dni v tednu in še to slabo, da je komaj za hrano. Seveda so vmes bele vrane, ki zaslužijo več, toda to so le posamezni slučaji. Splošen položaj je neugoden. Naši tovarnarji ni obetajo silne dobičke od vojne, ki divja v Evropi, ter se tudi ne motijo, i delavci, ki so vsa naročila
Na dan svetega Leopoldp. sem tičal sredi gneče veselih Dunaj-čanov in Dunajčank pred samostansko kletjo v Klosterneu-burgu.
Ta dan praznujejo Nižjeav-strijci praznik svojega deželnega patrona nekaj malega z molitvicami, več z zabavo ob velikem sod'i za drsanje, največ pa z zlii-tobarveno kapljico domačih vinorodnih gorie. čislanih baje že od vel'-žejni h rimi jamskih generalov. Sveti mejni grof Lavoslav — Bog mu daj vse dobro! — je živel skoraj pred devetsto leti. Nekega dne je odnesla sapa njegovi soprogi Neži pajčolan, ki so ga našli cez nekaj mesecev njegovi veliki lovski psi. To je Leopolda tako ganilo, da je dal zidati na licu mesta samostan. Leopold je bil torej čuden možakar: še bolj čudni so pa Dunajčani, da se dri-čajo ta dan po sodu, ki vendar nihia ničesar podobnega z izgubljeno tančico nerodr..: gospe Neže.
Poleg mene je stal tovariš me-diei:<ee Adolf, ki je stanoval na Dunaju zraven mene v sosednem kabinetu velikanske hišo.
"Lepa dekleta, kaj?" mi je dejal in nagnil glavo na desno, kjer je ; talo nekaj mladih, res prav zal'h Dunajčank tesno kraj nje-sra. —
Lidija se je torej smejala na'srce mu je polznilo izmed prstov gla> in takoj sem videl, da je še' na mizo. Tovariš, ki je imel opra-nedotaknjeno dekle, ki nima no- viti ? možgani, je bil odgrnil za-benega plombiranega zoba; naj- grinjalo od glave in Adolf je za-mlajša je jedla venomer sladke gledal pred seboj — Leo. rženjake tako modro in resno.' Odstopil je od rigoroza.
POZOR, SLOVENKE«
Želim se seznaniti s Slovenko v starosti od 18 do 22 let. Na denar se ne oziram toliko kot na poštenost. Jaz imam svojo farmo in katero veseli biti na farmi v dr-
kakor bi premišljevala pereča! Drobno srce zapuščene ljubice žavi "Wisconsin, naj mi piše in če
svetovna vprašanja; oče je gledal	pa mu je bilo vedno pred očmi.
po množici ali se razgovarjal z	Se tisti tečaj se je vpisal na pra-
znancem ob sosedni mizi; Lea in	voMCvni fakulteti. Adclf sta se pogovarjala in na- listna UREDNIŠTVA.
Jos. Marela. _ V Avstro-Ogr-ski je vojaška komanda nemška. HrvaŠko komando imajo samo hrvaški domobranci (Landwehr), madžarsko pa Madžari in vsi ne-madžarski narodi na Ogrskem, ki spadajo k domobranskim (hon-ved) polkom. Pod ogrsko vlado spadata samo Hrvaška in Slavonija, Dalmacija, Istra in ostale hrvaške dežele pa spadajo pod Av
smehovala čisto tiho. Ljubezni eveiliee so pognale svoje prve, nežne klice.
*
Mračnega popoldne sem sedel sam doma in ugibal, zakaj je vendar naš svet tako nazarensko neumen Morila me je melanholija, bolezen vseh humoristov.
Lea in Adolf sta se večkrat shajala v njegovem kabinetu zra-
ven mojega in se topila v blažen-.	„
, . ~Z i-i - ir • -r^. i 'stri j o. Glede prvega vprašanja ie stv-i srečne hubezni. Jloja lJul- . , , . „ . =	J
, imel torej Vas tovariš prav.
Jein.ja pa mi je naznanila, da bo
Po
Sa-
zdrav!
j drugi mesec njena poroka v rajevu, kamor je bil prestavljen (Iščem i njen ženin. Da bi ga bili presta-vili vsaj na Dunaj! Da bi mogel j biti tudi jaz na svatbi svoje ljubico !
Tedaj je potrkalo na vrata in vstopila je — Lea.
"Kje je gospod Adolf?" meje
vprašala in ni hotela sesti na po-'777
L.]
lick. \V. Va.
. , v ... Bil sem nevoljen, da sva se po-iz goto vili, presneto malo občutijo tila med ^^ tpuiu0j dogim ^
blagosloB 1	w	~
klanje
jo. Cene živil in drugih potreb-,pazJr,eda po Donav5. ščm so pri nas tako poskočile, da; t£ Jflz sem imun sem zagodr-
njal. "Zaljubljen sem v sribko
^ ...	J' jtila med gosto trumo, docnn je
slov, ki ga je-razlilo gazilo ^ wi£uj. verandi toliko pro.
e v Evropi na našo mdustri- stora? dobrega vina in krasuega
jTiujeni edini stol. ki je bil pa tudi res že precej polomljen. Bila je vsa bleda in jako shujšana. Z A-doifom je bila že parkrat pii meni.
"Bržkone doma, tu zraven."
"Doma ga ni. Pisal mi je, da1
se pelje za štiri tedne na Kranj- _
sk<- Zdaj bi se bil moral že vr-ij^j.. Kt;l moj niti. Dal mi ni nobenega naslova;; GEVKA in gospodinji je odpovedal."
Spoznal sem takoj, da je Adolf I fab t. Znebil bi se bil rad Lee, za-' j to jo je popihal v drug okraj. Tudi jar »ra nisem videl že ves teden. "Gospodična,. Adolf se priprav-i
prijatelja TOMAŽA NOVAK, ki je po poklicu kovač; Doma je blizu St. Petra na Notranjskem. Prosim cenjene rojake. če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Joe Pela 11, Camp :{. Cheat Bridge, W. Va.
je moj brat JOHN RERAN ' i Pred nekaj časom je bil v Ve-1 roni, Pa., in sedaj ]»a sploh ne 1 vem, kje .se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, naj mi n-jznani, ali naj se pa sam javi. Anton Feran, Box 27, Clover-
(8-10
mogoče, k pismu priloži tudi svojo sliko.
Andrew Nadroj, Box 88,	Morlev, Colo.
Kad bi izvedel za svojega sina ALOJZIJA KRAMAR, Star je 17 let in male pystave.'Pred 4. t.'dni je zapustil dom in ni nie povedal, kam je namenjen. Mi-srlim, da je šel proti Clevelan-du, Ohio. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegovo bivališče, tla mi javi, — Joseph Kramar, Box 4'J, Lemont Furnace, Pa.	(8-10—7 j
dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj g a sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije.

PHONE 24€
T)"
polubrat FRANK prijatelj FRANK j KREK? Prosim cenjene rojake.' če kdo ve, naj mi javi, ali naj se pa sama oglasita. Imam nji-m:> poročati več važnih stvari. Mike Jerše. 580 Sati Bruno
Zastopnik "GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Ja7ni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAUKEOAN,
PRODAJA fina vina, izvrBtn« ftaolks
p&t.f.ntirana,". zdravila.
PRODAJA voic« listka vseh pr«ko3aor-skih črt.
POŠILJA denar r »tari kraj zanesljive in pošteno.
UPRAVLJA vtt t notarski poael spadajoča dela.
smo na slabšem kot smo bili pred
Ave,, San Francisco, Cal.
Ija za drugi mesec na praktikuni (g_io_.7)
iz anatomije, jako težaven rigo-l
par leti. Navzlic dobri letini m(Ljl.Ujai^ank0j ki ima dolge Gabila že 40 let cena žita tako viso-|tor.i nene ]gse sanjave mcdre oC.ij ka kot je sedaj. Vrhutega se pa.des^t tiso5 goldinarjev dote .in mora pomisliti, da je se mihjonei^ &kopaj j Pregerna pa Hei-buŠljev pšenice na razpolago od nej& z vgemi tiskovnimi pomota-lanskega leta. ki bodo se vedno mi vlvJ naizust- Moja ljubi-a ne na prodaj, ko bode spra.ljena _ze ^^ja nikoU pQ klavirju in tndi letošnja žetev. Žalostno, a resnic-^ cvili po nota]u ampak poje in
roz.
110! Ko vse to razmišljujem, mi
svira samo, kadar ni nobenega
pride na misel dogodba, ki sem lušalca in gamo ob dobro za. jo gledal nekoč v kinematografu.1^.^ oknih To jc mQ- ideal, Dva^zamorca, prvi bogat, drugi Vrhlltega naročena z artilerij-revez, spoznata, da je najboljše,	ifastnikom. Skromen Slove
ako se združita in začneta sku-j paj business. Kupita kravo terse dogovorita, da bode lastnik prednjega dela krave revni zamorec, zadnji del pa bode oskrboval bo-gatrš. I11 res! Siromak je vestno skrbel za prednji del krave, nabiral krmo ter pazil, da žival ni bila lačna, gospodar zadnjega dela krave pa je gledal, da krave ni tiščalo mleko. jNIolzel je, prodajal pridelke ter spravljal izkupiček v svoj žep. To je trajalo nekaj časa. Konečno pride lastniku prvega dela na misel, da bi bilo dobro, če bi tudi on imel kaj dobička. Obrne se na svojega družabnika, a ta mu odgovori, da on spravlja dobiček od zadnjega dela krave; tako da sta se dogovorila in da pri tem ostane. Sedaj je revni zamorec izprevidel svoj položaj. Če sem jaz gospodar prvega dela krave — si je mislil — potem lahko naredim žnjim, kar hočem. Meninič tebinič pograbi sekiro ter ubije prvi del krave. Seveda je ponehal delovati s tem drugi del. Bogatin skoči nad siromaka, a ta odgovori hladno: "Kar je mojega, s tem lahko sto-
nec, menim, ne more zahtevati skoraj kaj boljšega!"
"Zaročena? Potem jo težko dobiš!"
"Nikoli! Saj to je ravno ideal, česar ne moreš doseči! Par imenitnih poljubov pa vendar smem konstatirati! Poljubi so smetana ljubezni. Skratka, svoji izvoljen-ki ostanem neomajno zvest, dokler je ne vzame njen zaročenec."
Med tem odkritosrčnim pogovorom sva se dorinila do lesenih vrat in srečno tudi k sodu. Z nama so prišle gospodične, ki so bile stale pred nama. Adolf — rajši imenovan Bratoljub — je venomer opazoval najstarejšo. Bila je to res dražestna, menda komaj osemnajstletna deklica, živahna, ne preveč koketna ; v njenih očeh se je zrcalila nenavadna miloba. Iz pomenka gospodičen sva izvedela, da je starejši ime Lea, mlajši Lidi, za tretjo, debelolico iie-zrelko se nisva zmenila.
Drug za drugim so lezli razposajeni Dunajčani in Dunajčankt na sod in se drsali na drugi strani z velikim vikom in krikom zo-
rim. kar hočem; ti vzemi svoj del pet doli Imeuitna zabava, saper-
in ,'nlni vniiin lr;if Vlf\čp« " Rineš- , . .
in delaj žnjim, kar hočeš." Smeš na dogodba je to, a marsikdo, ki jo jc gledal, je molče in zamišljen odšel domov. Ce kdo danes premišljuje delavski položaj, bode spoznal, da sta delavstvo in kapital med seboj v istem razmerju, kot lastnika prednjega in zadnjega dela krave. — Ignacij Magister, zastopnik Glas Naroda.
Windham, Mcnt. — Kljub te-
lot!
Midva sva se spustila takoj za Leo in Lidijo. Videl sem, da bi bil Adolf rad malo trčil ob Leo; zato sem dirigiral svojo vožnjo raz sod tako, da bi se mogel zadeli Lee. Posrečilo se je obema; opravičila sva se in se predstavila. Leo je gledala nekam nezaup-110 in hladno; ko pa je pridrčala za nami najmlajša sestra, debela
mu, da sem tukaj samo en mesec, pim£ara> s soda kakor bomba A-so mi razmere precej znane. Z de- dolfu v i^et, ga telebnila v Li-lom je tukaj taka kakor drugod.
Kdor ga ima, ga ne da iz rok, ker ve, kako težko se ga dobi. Sem ne svetujem nikomur hoditi. Če se bo kaj izpremenilo, bom že pravočasno sporočila. Slovencev je tukaj samo pet, Hrvatov pa. nekaj več. Društva nimamo nobenega, ker nas je premalo. V bližini je veliko farm. Kako se imajo kaj jfarmarji, mi ni znano, toda upam, da dobro, ker imajo železnico skoraj pred nosom in lahko vse pridelke hitro razpečajo. Kar nas je tukaj Slovencev, se vsi zanimamo za Slovensko Ligo. Ce bodo moji dopisi priobčeni v vašem cenjenem listu, so bom še večkrat oglasila in sporočila kako zanimivost. Pozdrav vsem Slo-
dijo in ta mene v Leo, smo bili vsi — zadovoljni. Spremila sva gospodične k mizi, kjer je sedel njjii papa. Predstavili smo se precej eeremonijalno; oče, knjigovodja, je bil resen, bled gospod.
Dasiravno sem bil obljubil ljubljanski Dulcineji večno zvestob.) vsaj do prihodnje SveČniee, sem se vendar takoj začel zabavati z Lidijo. Smejala se je vsakemu mojemu izreku, zlasti ko sem ji deklamiral svojo prvo tragedijo, kjer poginejo vsi igralci v petih minutah za raznimi akutnimi napakami in se naposled, konec petega dejanja, obesi suf-ler ra posebno žalosten in prismojen način vpričo viharno ploskaj očega občinstva.
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v New Torku naznanjava, da sva prevzela NOV SALOON štev. 3138 Fulton Street, East New York, L. I. Do
lokala se pride, če se vzame Lexington Ave. "L" in se izstopi na postaji Norwood Ave. Gostilna je
1 "Aha, razumem!" je vzkliknila ^eselo. "Toda povedal mi ni nič *sar! Ah. saj bi ga ne bila mo-jtila!" je dostavila in živo zardela. "Pozdravite ga in mu recite, naj 1111 piše vsaj enkrat na teden. Z Bogom!"
Smilila se mi je. Hitel sem ta-jna vzhodnem vogalu, ko j v razudovalnlco in našel A-1 Ritda bi nadaljevala svojo obrt doli'a, ki je sieiral vedno na spod-'11,efl rojaki, ker dobro poznava njem koncu dvorane. Bil je že ta- "j^'ovo naklonjenost, toda nama krat izvrsten anatom in je pose- 111 bilo, skoraj mogoče, ker nočeva kal vsakega prosektorja. On edi-'v obenem oziru škodovati svoji-, ni se ni bal profesorja in ni zbežal ma naslednikoma, ki imata svoj ' kakci drugi iz raztelesovalnice,,saloon takorekoč v osrčju sloven-kadar se je pokazal učitelj. |sk<' gi'eaternewyorske naselbine.
Ves utopljen v svoje delo meni! Kljub temu, da bova med tujci, opazil.	I nama bo Slovenec, ki naju bo ob-
*"Lea te pozdravlja!" sem ga isk:l]- najdražji go*t. Saloon je dregnil brez uvoda. "Zakaj ji nič nov in moderno urejen. Točila ne pišeš?"	ibcva pristno domačo vinsko kap-
"Ilm, to te ne briga čisto ij100. impertirana žganja in splcš-nič!" in odložil nož pa pinceto. no znano Ruppertcvo Knicker-"Sicer pa sem ji pisal prav pred beeker pivo. Skrbela bova, da bo dvema urama, da naj bo vse pri kuhinja vedno na isti višini kakor kraju! Mislil sem, da imajo de-'Je bila v najinem prejšnjem sa-' na.-, pa so vsi sami berači. Stari'lccau na Graham Ave. je izgubil službo in starejši punci I Posebno oni rojaki, ki delajo šivata noč in dan, da ne pogine izkv'- v	Rockaway ali pa v
obitelj. Sploh pa, Dunajčanke so Rockaway Beach, naj naju ne za-| povprek kaj lahkokrvne, in tudi' mudijo obiskati. Okolica je lepa,1 Lea zaradi mene ne skoči v Do- zrak dober, posebno je pa prijet-navo "	j no, ker je v neposredni bližini
Pustil sem ga. Imel je pa prav; Zlian Cypress Park. Trdno sva Lea res ni izvršila samomora. j prepričana, da rojaki ne bodo s	1 prezrli tega naznanila in da naju
j bodo prejkomogoče obiskali. S Bilo je mesec pozneje. Dvorana postrežbo bo gotovo vsak zadovo-za anatomična predavanja in ri- Jjen in če bo le enkrat v najinem goroze je bila še vedno polna me-j lokalu, bo gotovo postal najin dicineev, da si je bil profesor že stalen gost. Svoji k svojim! odšel. Vsi smo bdi radovedni, ka-	BRATA VOGRIČ.
ko bo strogo preizkušnjo delal'--—-
Adolf, ki je imel odliko že takorekoč v žepu.
Lidi mi je pisala pred dobrim tednom, da je Lea hudo bolna in prosi Adolfa, naj jo vendar obišče vsaj enkrat. Rekel mi je, da ga ne bo tja zanjo.
Odslej nisem več govoril z A-do]iom.
Na ovalni mizi je ležal zakrit mrlič;	_________
ob
PIŠITE PO ILUSTHOVAM CENIK!

I Z V R S T N O!"
Tako je se vsak izrazil kilor ralil brivski aparat, kar je i>a tudi res, kajti s tem aparatom se zelo hitro in Cisto obrijete in glavnu je to, da. se ne morete run it i.
Najbolj v rabi so aparati, kot gra vl-I dite na sliki, stane samo $1.00 s poštnino. V lLTrv usnjati Škatlji je poleg aparata tudi Stdem najfinejših klin, ki so izdelane iz najboljšega jekla. Denar pošljite po Postal Money Orderu ali gotov denar v registriranem pismu. Naroča se pri:
Alois Adamič & Co.,
P. O. Box 1581,	New York, N. Y.
PIŠITE PO ILISTKOYAM CENIK!
Imam v zalogi prave importirane
LUBASOVE & HARMONIKE
kakor tudi
KOVČEKE
iz Slovenjega Gradca, Štajersko.
Posredujem tudi pri prodaji in nakupu starih že rabljenih harmonik.
Prodajam tudi orgljice, okarine, dromlje itd.
Alois Skulj,
P. O. Box 1402	New York City, N. Y.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužniin srcem naznanjam so-' roduikom, prijateljem in znan-in da se ne bri^a več ceni žalostno vest, da mi je neizprosna smrt odvzela mojo pre-
Ijubljeno ženo
MARIJO LONCHAE.
.... . .	Ranjka je zbolela dne 4. junija
rhe ; na stranski mizi so bih po- iu 8 je žc ya vedno zasi)aia. D'(>.
stav jj en i zastrti preparati in ob|ina • bila iz Cirknice
. . --------- — ........— m njeno
njej belo okostje. Sluga je prine- proj5nje ime je bilo Primšar. Tu-sel nožev, «kanj m drugega o- kaj zapilš5a mene svoj moža
rodja za seciranje. Adolf je stal in dva nedorasla otr(>čička ter mirno ob stranski mizi in hladno j enega brat3j ki se že akopo 3 ,eU gledal, kako je kapala kri izpodjliahilja v bolliici v St T,ouis? Mo> zakrite ozagane glave. _	Tcm potom se najiskreneie za.
Irisel je profesor m vse je u- hvaljujem vsem, ki so me tolažili tilmilo. Prebral je imena, kandi- Za -asa nesreče in bili v pomoč dati so se mu priklonili. Prvi ri-
ter spremili
pomoč ran j ko k večnemu
gorozant je bil vprašan kosti.,poSilku. Hvala vsem za darovane Lil je citut, skrbno naguljen. rože poSpblia hvala družinani j.
Spoznal je takoj vsak najmanjši G Hrasliovichevi in Frank Jur-ulomek vsake kosti m povedal 'ca^ovj
tudi približno starost; toliko da ni poznal imena dotičnega skeleta. Drugi kandidat je dobil o-pravka na nogi, tretji z možgani, Adolf pa je dobil nalogo otvoriti prsi in pokazati 11a srcu običajne ureze. V kratkem je imel ta čudoviti organ v rokah. Kar naenkrat pa se je jel tresti in krvavo
Ostane naj vsem v dobrem spo-' minu in lahka ji bodi tuja zemlja!
Žaluj oči ostali: Frank Lonchar, soprog. Frank in Josephine, otroka. Lobelia, W. Va. Box 32.
po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENI
^HHBEBBHB
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno
"Clevelandska Amerika"
Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatne tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena kzmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pišite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine.
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA
6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O.
A
GTjAS XARODX S. J^IJJX, "1015.
Kaj so smeli delati Italijani v Avstriji!
Vsa k oni. ki je rojen v avstrijski cesarski hiši in je imel srečo, -o ga postavili po milosti božji na prestol Avstrije, katero tvori ■.•jšnje število narodov, je moral priseči, da bo tem narodom urno vladal, tla bo zavzemal napram njim ono stališče, kot ga «ema pravičen oče napram svojim otrokom.
V Avstriji žive razna slovanska plemena, teh je največ, po-si) Nemci, Ogri in Italijani. — Ti narodi morajo plačati državi ki-, morajo ji biti pokorni in jo v slučaju nevarnosti braniti do tije kaplje krvi.
To so obveznosti, katere mora vsakdo izpolnjevati. — Nasprotnim pa tndi država svoje obveznosti do narodov. — Če bi bila iv i poštena, bi morala z vsemi enako postopati in bolj pri sr->i ji moral biti on, kateri ji je najbolj udan in zvest. — Narod, ilačnje davke, ki se v vseh zadevah pokori državnim postavam. • • /v. st. patri jot, sme od države zahtevati ono, kar da država kali drugt mu narodu v svojem okrilju.
Ponavadi vedo države, kaj je poštenost, samo Avstrija je že nekdaj lako fanatična, da pojmov poštenosti in pravičnosti ne-
:mneti.
Po> Sn je
v A
m
istri 11 i za m ie.
Pr
zem ot ro
bno Slovenci smo bili v tem oziru vedno zadnji. — Naše so naletele na gluha ušesa, poznali so nas samo tedaj, ko rotila od te ali od one strani kaka nevarnost, ateri naši ljudje imajo čudne pojme. — Pravijo, da je .ji dobro za Slovence, ker jih puste v miru ni se živ krst ne nje. Da. to je res, v miru jih puste in ži\ krst se ne zme-dokler so pohlevni in ponižni kakor hlapci. — Naši ljudje
•	In so svobodni, če po par dni niso videli žandarskega ba-i mislijo, da so dobili dovolj, če jim je dražva sezidala kako »česčene se smatrajo, če se jim nemški škric zaničljivo in ilno nasmehne.
nalo možatosti in preveč hlapčevstva je v nas. — Po naši
*	je šopril tujec, kradel nam je zemljo in potujčeval naše
.Mi smo to dolgo časa mirno gledali, ko smo pa izjavili, n nismo zadovoljni, se ni pravična vlada niti zmenila za
tli
ono bili v očeh Avstrije nikdar ničesar drugega kakor ljudje, ki imajo preko oči debelo mreno, pri katerih je treba v prvi vrsti paziti, da jim ta mrena ne odpade.
V avstrijskem Primorju je dvoje narodnosti: — Slovenci in Italijani. — Na teh tleli so se Slovenci rodili, ta zemlja je bila last njihovih praočetov in bi morala biti tudi sedaj njihova last. — T<»da ni tako. — V slovenskih krajih je zagospodaril Italijan. Z dovoljenjem Avstrije se je naselil in z dovoljenjem Avstrije go-»podaril. —
Kakšno je bilo gospodstvo naj priča članek, ki je bil priob-vrii 14. junija v cesarsko kraljevem in do skrajnosti patriotičnem Ji juhi janskem "Slovencu." t 'lanek se glani:
— Silna mora je tlačila Slovence in Hrvate za časa zveze Avstrije z Italijo. Skoro ni bilo mogoče več živeti. V ;i0 letih te zveze je dosegla irredenta svoj vrhunec. Na jugu je zveza služila samo irredenti in Italiji. Italijanstvo se je širilo, kakor gobice po dežju.
Občina za občino je padala v italijanstvo. V občinah, v katerih ni niti 2'; Italijanov, je občinski glavar in tajnik za-krizen irredentovec in občine zapisane v knjigo italijanskih občin. Človeku se morajo ježiti I^sje, ko to gleda. "Lega Na-zionale" je zidala šole v čisto slovenskih in hrvatskih župnijah, da bi poitalijančila slovenske in hrvatske otroke ter tako pripravila Istro za Italijo. Posebno se je italijanstvo širilo v pazinskem okraju, v srcu Istre. Prvi propagator italijan-stvu, mož neitalijanskega rodu, zelo bogat od naših denarjev, žene naše ljudi kakor živino k volitvam za italijanstvo. Tako po svojih dolžnikih širi italijansvto v Istri.
Nad irredento je pa bil italijanski zunanji minister. Če je kdo dregnil v irredento, se je takoj oglasil italijanski zunanji minister in dotični gospod je moral iti v pokoj ali pa je bil prestavljen v drugo deželo. Tako je bil umirovljen pokojni admiral pi. Ripper, ker je na dan spravil grozne goljufi je irredentarjev na magistratu v Pulju. a namestnik IIo-henlobo prestavljen iz Trsta, ker je hotel spoditi z magistrata v Trstu italijanske podanike, ki so bili zagrizeni irredentovei in framasoni. Na magistratu v Pulju so imeli Italijani iz Italije prve službe in so za tisoče in tisoče ogoljufali občino. Naj pritisk italijanskih zunanjih ministrov so morali demisionirati celo naši vojni ministri. Italijanski minister je visel nad nami kakor Damokljev meč. V italijanske časopis** v Italiji se .h* pisarilo, kako Avstrija zatira svoje Italijane; v Italijo se .!'■ hodilo lagat isto stvar, samo da se jo nahujska. proti Avstri-<ir«ia ostudnost ! Lahi v Avstriji bolje živijo v petek, nego oni v Italiji v nedeljo. Italijani v Istri imajo v rokah: deželni odbor, deželni denarni zavod, denar sploh, trgovino, obrtnijo. v»e sole itd. Gre jim tako dobro, dasi jih je v Istri samo 147 tisoč, dočim je Slovanov 2 2 3 tisoč. Kljub vsemu temu so premnogi širili z vsemi štirimi irredento. V župnijah, ki imajo il«>	duš, a med temi komaj 100 Italijanov, so podku-
pili hrvatski- stariše, da so obljubili pošiljati svoje otroke v italijansko m»1o. Ko so tako nalovili 40 otrok, so napravili italijansko šolo.
Si- nikdar ni Italijan ali llalijanaš posodil našemu človeku denarja, da bi mu s tem pomogel. nego samo zato, da ;m poiiaiijanči in da ž njim širi italijanstvo. Slovan, ki dolguje Italijanu: 1. mu plačuje obresti, 2. nosi mu darove, 3. mora se imeti za Italijana, 4. mora z Italijani voliti. Tako je. To je -nOlrtna italijanska kultura! In taki Italijani so vsak dan pri polni mizi, a naš človek nima kruha pod streho. Tuora človeku kri zavreti. In kako so ti irredentovei denuncirali Slovence in Hrvate!
Vse to se je dogajalo pod zvezo Avstrije z Italijo. Hvala Bogu, da je ni več! Dovolj gorja in solza nam je prinesla. — Avstrija pa naj ne pozabi, kaj so bili Italijani leta 1848., 1849., ]8.">9. in 1866. in leta 19 15. Italijanstvo je bilo vedno proti Avstriji, je sedaj in bo v bodoče. Italija je bila in je še sedaj največji sovražnik Avstrije.
Torej šele sedaj je izpregledala Avstrija, kakega prijatelja je imela pod svojo vlado. — Italijanski zunanji minister je imel torej več besede kakor ona sama.
Sedaj pravi, da je že trideset let vedela, da so Italijani izdajal.-i Potemtakem je trideset let gojila izdajalca in ga pitala z dobrotami, ee se je pa zvesti avstrijski državljan slovenske narodnosti pritožil v tej ali oni zadevi, je bil že na glasu kot puntar in
veleizdajalec.
Avstrija je vedela, da je Italijanom v Trstu in drugod ljubši najzanikrnejši italijanski regnieolo kakor vsa avstrijska gospoda s cesarjem na čelu. Zakaj jim ni stopila na prste, ko so peli Garibaldi jevo himno in pljuvali na avstrijsko zastavo?
Ali samo za to ne, ker je bila Italija njena zaveznica t — Če je samo za to ostal a pri Italijanih vsaka lumparija nekaznovana, zakaj je iskala med np umi vrstmi veleizdajalcev in če jih ni našla, jih je sama ustvarila T
To je dvojna mera avstrijske vlade, in če je poštena, naj presodijo rojaki:
Onemu, ki jo je izdajal in izdal, je bila hvaležna in mu na-mjala varstvo, onega, ki ji je zvesto služil in ji še vedno služi, zatirala in mu plačevala zvestobo s palico.
Moja zadeva z Ano Poč.
ti Vašo prozorno in tako cinično rdel noter v lase, mi
po;
(V obrambo).
... - _ledal z .dolžnemu otroku* — natanko zna-' oprezno in vidim v temi veliko domnevo, da jevolilce lažje loviti nekakim svetim strahom v oči, re- ne moje rodbinske in imovinske' gručo žensk — menda so se bile nego sulce. — Sulec je bil obljub- kel, da sploh____in da doma ko-
ljen! Dobro! Sulee je bil torej na silo____in da pride zvečer ob pe-
programu "meščanske stranke", tih v drevored, se zasukal in urno jam v krčmo in _ da sem na do-
— tega se ne da utajiti! Ce pa odstopical.
Da sem gospodom pri meščan- j<<meščanska stranka" ne kani iz-j V drevored pa zahajam po zimi ski strankiy trn v peti, ki ga bi polnjevati svojega programa, re-'redno vsak večer, sicer ne ob pe-najrajši v žlici vode utopili, vem vidirali bomo nekoliko ta njen pro- tih, pač pa po pisarniških urah ob in nit- ne zahtevam božanja z ro-1 gram, hkratu pa tudi glave okoli šestih, ker ondi ni gnječe in se mi kavicami, katerih itak nimajo. Na- tega programa!"	|ni bati. da stopim'kaki dami na
sprotno! Ce jim do popolne sreče | To ga je razjezilo; izpil je, pla->krilo ali se izpodtaknem ob kako v tej dolini solz nedostaje nič dru-.čal in šel.	| častniško sabljo, kar se mi včasih
gega, nego da mi zabrusijo v zo- jaz J)a sem se dal arugi dan ob-'pripeti.
be, recimo, kako "podrto peč" — riti in ostriči. kupil si nov klobuk ,	.	^ _____,
na mojo črnovojniško čast! — naj ju storiI svoje korake k odličnim hudega sluteč, tudi oni večer ob jo zabrusijo ; —ne bom zinil in tu-1 možem, ki so na vrsti in tudi za-'svoji običajni uri in uže sem, do-di popravljal je ne bom. ne s § služijo, da slednjič že postanejo' spevši do ljarka, se bil obrnil in 19., ne s katerim drugim za po- prvaki itd., itd., in osnovala se je j se vračal proti železniškemu tiru.
nova stranka, kar je itak vsem kar prisopiha — seveda naravnost znano. Poudarjam le, da pri na- proti meni — ona šaljiva prikazen, daljnem razvoju razpora nisem mi poda roko, kakor da sva bogve bil več udeležen. In zavoljo tega'kako stara znanca, me vpraša, če tako sovraštvo, da se mi podtika' uže dolgo čakam nanjo (jaz sploh naravnost smrt gospice A. P.. to j nisem čakai nanjo — nasprotno!) je one Ane Poč, ki jo je videti! in pove, da se je spomnila, da v zdravo in polno življenja vsak ve-, pisarni. ... in sploh.... in zato je čer od pol sedme do sedme ure najšla šele ob šestih z doma. glavnem trgu, vznemirjajočo s j* Ob količkaj gorkejšem vremenu svojimi rdečimi lici, črnimi očmi j bi skočil iz kože! Njej pa se je in nafrfraniini lasmi vesoljno sred-j videl ves položaj popolnoma pra-nješolsko dijaštvo!	vilen, kakor da sploh drugačen ne
Podpisani je dosegel Častitljiv©;,bi mogel biti. starost 38 let in lahko se mu brez I v Stopicala je poleg mene, sku-prisege sme verjeti, da se ne *ala u,)rati z menoj enak korak. • peha več za krasnim spolom in i včasih pa se obrnila s celim obra-takozvano ljubeznijo; saj posebno zom Proti meni, stisnila ustnici in
mi za par hipov nepremično pogledala v oči, kakor da hoče na dnu moje duše brati najtajnejše
razmere, da ve moj poklic, koliko baš končale litanije v Šenklavžu imam plače na mesec, kam zaha-1— iz gruča pa se je cul razburjeni
glas moje Ane Poč. llitela je — razločil sem svoje ime — "zapustil.... v turških hribih.... nesrečna. ... sv. Tomaž.... teta.."
brem glasu v Ljubljani. Zalibog, sem si mislil. Tako sem se nalezel Ane Poč.
Ne pišem mehkužne povesti za' hitro vse vprek lahkomiselne ljudi, ali moral sem j To prismojeno bitje je torej mi-biti obširein, da se spozna prava slilo, da sem mu nalašč ušel, in mera moje krivde.	j zavoljo tega uprizorilo ta skrajno
Ane Poč se nisem mogel več iz- smešni in mučni škandal! O! nebiti; držala se me je kakor klop. j Ker se škandala ni dalo več s Ta sprehod sem si privoščil, nič I Poudarjala je rada svojo brezmej- sveta spraviti, sklenil sem takoj.
-.....1 ' no srečo ,da sme ljubiti tako "zna- da porabim vsaj njegov dozdevni
čajnega" moža kakor mene. "Zna-' vzrok — in nisem šel bliže, čajnega" imenujejo ženske namreč; Pač pa je pristopil mestni straž-
pravilo omenjene podrtije porab nim §-om.
Ali pa, ako jim drago, naj mi očitajo pijanost, tihotapstvo, br-ljavost, plešo, paganstvo, trebuh in da pri prefaransi umazano igram (kar pa ni res) — ne bom se ganil!
Dokler se le meje dostojnosti ne prekoračijo!
Baš te meje dostojnosti pa je brezobzirno prekoračila "meščanska stranka", objavljajoča v svojem organu senzačno vest, da sem jaz, Jakop Lazar, "s sladkimi lažmi zapletel v svoje razuzdane mreže pomilovanja vredno gospieo A. P. iz veleodlične rodbine v K., po begnil z njo v Bosno, ondi pa jo v samotni pokrajini slikovite Ka-
ši jajnih uspehov menila itak ne bi
,	.	.-,1 mogel pričakovati, prvič, ker ie,
raule gore zavratno zapustil, da , i .	, -	.. .
...	i kakor tudi ves svet izvzemsi me-
je reva prislov roke krvoločni ro-	. • . ,	.	.„
,	, govo mater, izdatno grd, drugič,
parski eeti, ki jo je menda na meh, i, „ „ , , • , . , .
, , - --	- n j,	) ker se v damski družbi baie ne
odrla m v rizoti pojedla.	I i i- -t .--	,. .
rji	•	, /-.v, -	. zna dovolj prikupljivo vesti in se
lose mi očita! — Očitajo se mi L„„ • ~ \	.... .
1	'mu je ze ob raznih prilikah na-
taki zločini, da me niti najmlajši kazenski zagovornik brez takojšnjega predujma treh sto kron niti pogledal ne bi!
Vprašam, ali sem zavezan tudi tu v analah naše notranje politične borbe nezaslišano natolcevanje mirno trpeti? — Ne, jaz nisem zavezan tudi tega v analah naše notranje politične borbe nezaslišanega natolcevanja mirno pretrpeti, nego prisiljen sem, nahajajoč se v obupnem stanju skrajnega silobra-na za napadeno svojo čast in poštenje, brez slehernega ozira na o-sebe, reči in razmere javno raz-odeti tako prave vzroke sovraštva one stranke zoper mene, kakor tudi resnico o moji zadevi z gospieo A. P.
In javnost naj sodi!
Kolovodja 'meščanske stranke' dr. Tarča je prišel nekega večera začetkom lanske jeseni v našo družbo k "Domačemu zajcu". Bil je tako ljubezniv, da se je kar cedilo, in tekom živahne zabave je obljubil iz lastnega nagiba, da nam pošlje prihodnji mesec sulca, "takega sulca, da bo sam zalegel vsem za celo večerjo". Dobro! Sulca sicer nisem še nikoli videl, ali celo jedel, a iz vznositega glasu obljube sem posnel, da se nam obeta posebno odlično presenečenje. — Vljudno smo sprejeli prijazno obljubo.
Prišel je še enkrat, dvakrat v našo družbo in vsakikrat s pro roško zamaknjenim obrazom omenil tistega sulca.
Potem pa preteče en mesec, pretečeta dva — a ni bilo videti niti sulca niti njegovega proroka.
Slednjič — dva tedna po volitvah — prikaže se zopet v naši družbi, ne sulc, ampak doktor. Povedal je, da je bil včeraj že trinajsti dan, kar je moral zdržema slaviti volilno zmago pri "Nanto-vi žabi ", da ga je pa to slavje privedb) že tik do delirija in da narod ne more več zahtevati od njega; zaželil si je slednjič pametne družbe in zato prišel k nam.
To je bilo zelo laskavo; — vendar se mi je videlo potrebno, tekom razgovora rahlo omeniti izvrstnega sulca — in da še nismo prejeli.
Ta predmet mu očividno ni dišal in hotel se nam je izmuzniti s poceni dovtipom, da sulca more-oiti zavoljo tega še nismo prejeli, ker ga nam še ni poslal.
Zagrabil sem za to besedo in stavil sem naravnost interpelacijo, zakaj ga ni poslal.
Pričel se je malomarno opravičevati, da se ni nobeden ujel, _
da jim je sicer nastavil, da pa je prišla velika voda, ki je pobrala vse tiste zanjke ali limanice in vabnike ali vrag vedi kakega hudiča, ki se sulcem nastavlja.
Prazen izgovor! Tako neumen vendar ni nikdo — niti dr. Tarča ne, da bi nastavljal sulcem na ta-[ kili krajih, koder pride lahko voda zraven!
Pogrelo me je in povedal sem mu, da nam ni prav nič za njegovega sulca; z eno besedo namigne-
mignilo, naj si omisli novega "Kniggeja", češ, da v oni stari izdaji. iz katere menda zajema pravila svojemu vedenju v družbi, gotovo kar mrgoli zelo neljubih tiskovnih pogreškov, kateri namigi so pa zelo neumestni, ker je domneva, da poseduje podpisanec sploh kakega "Kniggeja", docela neutemeljena.
Oženiti se tudi ne namerava, deloma iz j »rej šn i h razlogov, tretjič, ''.'j*' pa, ker mu ne gre v. glavo, zakaj 1 dobi za vsako uro, ki jo kupi, in za vsak bicikelj vsaj enoletno garancijo. ženo pa naj bi vzel kalna dobro vero in jo moral obdržati, makar da je ob njeni nabavi nad polovico oškodovan. Podpisanec je že marsikaj pil, tinte pa še ne!
Toda — poudarjati sem hotel zgolj, da nimam niti nagnjenja niti sposobnosti za vlogo Don Jua-na. Gospiea Ana Poč — pa brez zamere — tudi nima onih izrednih lastnosti duha ali telesa, katere bi mogle resno omajati moje razpoloženje napram ženstvu. Ana Poč je taka. kakršne so druge ženske, kvečjemu da ima, jaz ne vem, za par milimetrov večjo glavo, kar je pa, rad priznavam, ni-kor ne kazi. Nasprotno! Kaj da ima znotrej v tej glavi, je seveda drugo vprašanje; — če bi bil količkaj hudoben, bi ji lahko svetoval. naj se z njo nikar ne suče preblizo ognja....
Seznanil sem se z njo slučajno v koncertu. Sedela je poleg mene in, oprezno me premotrivša od pet do glave, me vprašala, kje in kdaj se bo prikazala "divja žena": — godba je namreč baš svirala Dvo-rakovo skladbo tega imena. Moji pojasnilo, da j«' v nocojšnjem koncertu ne bo videti, jo je razočaralo in po končanem komadu je dala duška svoji slabi volji z opazko. da sploh ta godba____in tudi
ta kapelnik----zakaj kaže hrbet
tako odlični gospodi, ki posluša, in da se ji zdi. da je v Kamniku to vse bolj tako. ..
Celih stavkov menda ni posebno ljubila in njen predolgi jeziček se ji je pri sikavoih zadeval ob zob-ke. Bila je zelo živahna in podobna "dakeljnu" mojega prijatelja Kostiča.
Na poti proti domu še mi je brez ceremonij pridružila; — ona stanuje v Rebri, jaz pa v Florjanskih ulicah; vso pot je migala z jezikom in pravila o teti, ki ima v Kamniku ali pri Kamniku štacu-no, — o čudnih oblekah in frizurah dam pri koncertu, — potem, da imam jaz tako znan obraz in da sem podoben, ne vem. ali rajnkemu njenemu očetu ali rajnki materi — in še petnajst drugih za-bavnih reči. No, spanja mi ni motila, in ko me je zjutraj zbudilo bingljanje in brenčanje tranvaja, je bila že pozabljena.
Pa mi jo prinese opoldne, iz pisarne idočemu po Starem trgu, sam vrag nasproti, zročo me z velikimi svojimi očmi tako zaupljivo, da sem se nehote ustavil, oče-
moje misli.
Za ki ij da sem jo danes opoldne vprašal po njenih sanjali?
Moj odgovor, da niso bili za tem vprašanjem prav nikaki tajni nameni skriti, ji ni ugajal.
Dolg, resen, nezaupljiv pogled — skozi ustnici pa je pokukal jeziček. Potem kratek molk.
Promenada se je nadaljevala. Živahni moji spremljevalki se je kmalu zopet razvozljal jezik, trudni moji možgani so se pa vdali apatičnemu ždenju, katerega ni čebljanje ob moji strani, jednako memo kakor dež, prav nič mo-
,	v	.	ri-----------------"vuuuv,	utc-
j mo kremarju, pa nam preskrbi v tovski ji pokimal z glavo in jo do-24 urah lepih, pitanih suleev, če ho-, brohotno pač vprašal, kako je kaj čemo, poln kurnik. A tu gre za spala in če se ji je kaj lepega i disciplino v stranki! "Mislim", sanjčkalo. Kaj bolj nedolžnega in se mrekel, "da smem pač v imenu praznega je pač nisem mogel vpra-icele družbe najodločnejše zavrni- sati — ne? Dakelj št. 2. pa je za-
----Pravila je, da se dopoldne
uči kuhati, popoldne pa hodi "k š* vaj nu."
Kazmišljen sem omenil, da je to prav lepo — naj le pridno hodi h kuševanju — vse je dobro, kar se človek nauči v mladosti.
Omolknila je, pogledala me po strani in se za en korak oddaljila od mene.
Vzdramim se in rečem, da nisem dobro razumel njenih besed.
K "ši-va-nju" da hodi, ponovila je z razburjenim glasom preti rano razločno, saj zato jo je teta v Ljubljano. . . . sedaj se uči šivati belo, čez osem dni pa prične s pisanim in tega si ne bi bila mislila od mene.... in sploh.... naj le teto vprašam, z moškimi ni ona nikdar nič....
Tresoči se njen glasek je napo vedal bližajoče se solze.
V drevoredu ni bilo videti duše Bližnja električna žarnica je svetila tako klavrno kakor tleči količek vlažne viržinke — mojega sr-co se je polotila neka neznana milina — prevzelo me je sentimentalno sočutje s tem neumnim otro kom na moji desni strani — do taknil sem se rahlo s prsti svoje lesniee njenega vratu, hoteč prisloniti njeno glavico na moje piši in ji pritisniti pomirljiv očetovski poljub na nedolžno čelo. — ali ne zasuče ta spak malo svojo glavo tako, da se nenadoma znajdejo moje ustnice ji pod noskom njenih in je brez moje krivde izgubil poljub devetdeset odstotkov oče lovskega značaja ter se mi je isti hip rodila misel, da bi bilo res odveč. če bi se ta "otrok" še hodil učit "kuševanja".
Mešanih občutkov poln sem stopal nem poleg nje, ki je vzdihnila "Jakob!" — vrag vedi, kje je izvohala moje ime — in se tesno o-klenila moje roke. Pričela me je seveda tikati in rekla, da je sedaj
vsa----in da mi hoče zaupati, kaj
se ji je sinoči sanjalo.
Prikazal se ji je sv. Tomaž v vsi gloriji, kakršen stoji v kapelici poleg tetine hiše, jo blagoslovil in ji obljubil, da bo srečna z menoj, naj le njemu, sv, Tomažu, zaupa. — h kratu pa se bi-idko pritožil, da se mu že tri tedne, odkar je ona odšla v Ljubljano, ne brli več lučica, ker mu živa duša v naprednem Kamniku ne privošči kaplji-2e olja v njegovo sevtilko.
To se ji je sanjalo. Pisala je seseda takoj zjutraj na vse zgodaj (menda se je bala, da se sv. To maž ne skesa) teti zavoljo velike slatinske steklenice lanenega olja ia sv. Tomaža In — sedaj sem bil menda že zaaran!
Pričelo se mi je zelo muditi v mesto.
Po poti pa sem še izvedel, da
tistega, ki "osreči" svojega dekleta, to se pravi, da ga po riin-sko-katoliškem obredu poroči. — Druge vsebine pojem "značajno-sti" za ženske sploh nima.
Prestajal sem neizrečne muke.
Spanje se me je ogibalo in spominjam se. da sem tačas tekom dveh strašnih noči iznašel pet po
nik, ki jo je potolažil in spremil domu.
Kako mu je popisala v svoji buj ni domišljiji najino razmerje, ne vem. Pač pa sem izvedel, da je prišel tisti večer v kremo k "San-tovi žabi" policijski komisar in da je bilo potem toliko krohota, da niso mogli prebivalci sosednjih štirih hiš do polnoči zatisniti oče-
polnoiua izvirnih, grozovitih kletvic, ki se je vsaka pričenjala z'sa. — vsaj dvajsetštevilčnim brojem---- Smejalo se je seveda meni!
Keči pa nisem smel niti najmanj- Naj bo! Prestal sem brez pri-še besedice. Na enem najinih pri- tožbe vso sramoto, smatrajoč jo siljenih večernih izprehodov sem; zasluženi kazni za svojo krivdo, s šaljivim glasom namigaval, da! Kar sem zagrešil, priznavam in ne sem že prestar za ženitev, pa je | iščem milosti. Odložil sem brez po-krčevito zaihtela, izpustila mojo živa vsa odborništva in izstopil iz roku in bila pri pravi jena, se takoj! šestih društev in ene bratovščine, vreči na železniški tir in ondi ča-jkar me je bilo stalo na leto lil! K kati, da se jo pravočasno dvigne in 6 očenašev. Ustrašil se nisem in s tira spravi.
Preveril sem se, da brez hru »nega škandala ne bo mot
najinega "nežnega razmerja .
Neznansko posla ji je prizadevala tudi ureditev najine bodočnosti, v kateri sta dekoi'acijski divan in umivalna miza z velikim zi
Jakob Lazar
nobene konsekvence.
Javnost pa. v katero se zate-končati kam. naj sedaj sama sodi, kolika je moja krivda v tej odkritosrčno razodeti zadevi — a hkratu naj sodi. kako je označiti počenjaje onih ljudi oziroma "meščanske • jstranke", ki je iz malenkostne mu-calom — " t ramo ', je rekla — he napravila rjovečega slona in igrala odlično vlogo. Sestavila je mi podtika dejanja, katerih bi bil tudi natančen mesečni proračun' zmožen kvečjemu kak novostruj-o dohodkih in izdatkih, za smodke j nik v svoji drami, nikakor pa ne mi je odkazala cele tri krone in' dostojen človek N. činovnega raz-odredila, tla bova vsako nedeljo ' reda.
večerjala izven doma, 11. pr. pri! V Ljubljani, februarja meseca "Domačem zajcu" v krogu mojih 1901. prijateljev. Moral sem se zasmeja-ti. "V krogu mojih prijateljev!" — naj jih koklja brcne — ki so pričeli zadnji čas, osobito oženje-11 i, take nedostojne dovtipe zbijati. da je zunaj pred durmi vedno življenja nevarna gnječa prisluškuj oči h natakaric.
Oporekal pa nisem. Saj je bilo vendar vse skupaj izključeno! Zakaj da bi baš jaz moral vzeti Ano Poč ?!
Na tisoče je mladih mož, kateri so za to in imajo čas in vse: naj bodo ti značajni in jo osrečijo! Kaj sem pa storil tako hudega, da bi moral baš jaz sirota pobrati vse nadležne babniee celega sveta! O-sobito pa Ano Poč, ki bi se zakon z njo končal najkasneje v treh dneh vsaj z ubojem! Saj so naši preiskovalni sodniki itak že preobloženi z delom!
Ani Poč se je zazdelo, da jo moram enkrat seboj vzeti v gledališče ali v koncert ali na ples. ker
ona---- in sploh tudi teta____
skratka pokazati se je hotela ljudem v moji družbi. Kako pa! In
Telečja jetra zdravilo proti tuberkulozi.
Znanstveno preiskovanje je dokazalo, da telečja jetra v presnem stanju obilujejo z lipoidi in fer-menti, organičnimi substancami, ki imajo to svojstvo, da druge organske snovi kemično pretvarjajo, ne da bi se sama izpremenila. To je vzpodbudilo dr. A. Zironija, specijalista za tuberkulozo, da v svojem sanatoriju v Cremoni zdravi bolnike s telečjimi jetrami. Po poročilu " Klinično-terapeutskega tednika", ki ga v Berlinu-AVil-mersdorfu urejuje dr. W. Rothschild, je dosegel dr. Zironi s svojo metodo zdravljenja nepričakovano ugodne uspehe. Za poizkus .je zdravil samo težke bolne, ki so imeli že oba dela pljuč okužena s tuberkulozo, in to one, ki so bili ravnokar sprejeti v bolnišnico, kakor tudi one, ki so se že dalj časa zdravili. Vsak bolnik je dobil dnevno 100—250 gramov sirovih pri vsakem sikavcu se ji je jezik I telečjih jeter. Oni bolniki, ki so se zadel ob zobe! Da ji ga vsaj za že zdravili medieinalno, se niso nekaj časa zavežem. sem jo vedel hoteli zdraviti na ta način, ter so v panoramo; — bilo je to v sobo- se mu upirali, tako da je opustil to popoldne okoli petih, ko je zdravljenje s telečjimi jetrami najmanj občinstva.	mo<i tem ko so se oni. ki so bili rav-
Sedla sva v najtemnejši kot, in. nokar sprejeti v bolnišnico, radi ko sem jo podučil, kako naj gleda/ posvetila je hitro vso svojo pozornost slikovitim bosanskim pokra-
jinam, ki so se vrstile mimo začudenih njenih oči.
liil sem zelo slabe volje. Razvedriti me ni mogel niti pogled na Mostar z jugozapadne strani, niti oni s severovzhodne s pogkulom na gorovje, niti bodreča navzočnost mladega sodnika 11a moji desni strani, na čigar nosne sluznice je bilo menda vlažno vreme zadnjih dni zelo neugodno vplivalo, tako da je le z zelo energičnim, pri vsaki sliki dvakrat se ponavljajočim, precej hrupnim potega-
zdravili po tej metodi, ter sit bili doseženi veliki uspehi. Splošno se hitro poprav-
je stanje bolnikov Ijalo. tek se jim je povrnil in telesno so se ojačili, a kar je najbolj važno, se je moglo opaziti na pljučih. da se bolezen obrača na bolje. Dr. Zironi bo nadaljeval s tem načinom zdravljenja ter bo v znanstvenih razpravah poročal o uspehih. za katere upa. da bodo ugodni.
Originalna odredba.
Originalno, pa očividno zelo potrebno odredbo je izdalo e. kr. o-krajno glavastvo v Kraljevem Gradcu. Prepovedalo je gališkim njem sape navzgor mogel za silo Židom vstop v mesto, dokler ni-prepreciti, da mu 110s ni delal ne- so umiti in počesani. V okolici prostovoljne konkurence bogaboje- Kraljevega Gradca stanuje nam-
ci zadrugi sveearjev. Zelo točno in reč mnogo Židov-beguncev, med enakomerno: pri vsaki sliki dva- katerimi se je radi njihove neči-
stote silno razvil pegasti legar.
Poveljniki italijanske armade.
Kakor znano je prevzel vrliov-,110 poveljstvo nad italijansko ar-
krat!
Pričela me je skeleti koža. Ali sem zato prišel v panoramo? Ob •aki godbi je vendar vsaka iluzija nemogoča! — Jaz mislim, da bi panoramsko podjetje, ki na le- , . pakih poživlja kadilce, naj odloze'f^ m	sam kral-> Vik"
smodke, moralo izdati sličen poziv' !°r .Emanuel- Sef generalnega šta-tudi na take mlade sodobnike Nai JG -eneral Cadorna, njegov na-tudi odlože - potem šele prise-«mestnik general Porro. dejo!	j Za armadne poveljnike so iine-
Saj je res!	1 novani vojvoda Aosta. kraljev bra-
Imel sem dovolj ; tiho sem zapu- tranec, generallajtnant Canera stil panoramo namenjen, šetaje se' generallajtnant Vigeno, geueral-Junaj počakati na Ano Poč. :, .. + ' ... . \
A komaj dospem do Solske-a lajt,,a,lt Mazitelh m Irevoreda in se baš obrnem, slišim ster ^P®"1- Kot poveljnik od panorame sem ženski krik. _ brodovja fungira prvi admiral Bet-
so Ani Poč — tako je bilo ime 'ne- Obidejo me črne slutnje. Bližam se tolo.

GLAS NARODA. ». dUTIJA, 1915.

Jugoslovanska
[šE
B
Katoi. Jednata
B
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. •LAVNI URADNIKI j
Predse anuc: J. A. GEJJJf, B07 Cherry W*J or kol iT,
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling IvA*
berton, O.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, IGnm, Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida,
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HI, NADZORNIKI:
MIKE ZTJNICH, 421—7th St., Calumet, MieK. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kani. JOHN VOGRICH, 441 6th St., La Salle, HI. JOHN AUSEC, 5427 Homer Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6. St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, W«jh.
POMOŽNI ODBOR:
TOIEPH MERTEL, od druitva «v. Cirila in Metoda, It*. 1,
Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva §v. Srca Jetnaa, »tv. 1, Ely,
Minn.
JOHN GRAHEK, it., od društva Ilovene«, ItV< 114, KIy, Minn.
Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poll-Ijatve naj se pošiljajc na giavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisme od strani članov se n« Sode oziralo
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
70, 14968, 1000, 42. — Moravec Mat; 60, 240, 1000, 42. — Rožič Ana; 69, 14969, 1000. 43. — Moravec Ana; 52. 8018, 500. 54. —
- —- * >
Sv. Srca Jezusa, štv. 2, Ely, Minn.
Suspendirani: Anton Stefanich; 91, 14494, 1000, 20. — Anton Seme; 94, 16486, 1000, 19. — Theo Vesel; 84, 450, 1000, 18.
Sv. Marija Pomagaj, štv. 6., So. Lorain, Ohio.
Suspendiran: Zakrajšek Alois; 73, 2609, 1000, 32.	__
!
Članom in odbornikom krajevnih društev v naznanje!
Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE pošiLJATI GLAVNEMU TAJNIKU.
Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote.
Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno.
Uredništvo g. n.
VAŽNO NAZNANILO,
Vsem krajevnim društvom JSK-T. se tem potom naznanja, da nimajo pošiljati v glavni urad nobenega zdravniškega spričevala za bolniško podporo za dalje časa, kakor do dne 1. julija t. leta, dokler t-e ne vitli, kako izpade volitev glede centralizacije. Volilni listi in porodila z«-lo počasno prihajajo v glavni urad. Naznanili bodemo, kakorhitro dobimo poročila od vseh.
C'- bode večina za odpravo centralizacije, bode stopila v veljavo t 1. julijem in od tega časa bodo društva morala sama plačati podporo. Jed no t a bode prevzela le stare bolnike, kateri bolehajo nad šest. mesecev. < e se to zgodi, bode odpadel asesment za bolniško podporo takoj meseca julija in s tem tudi bolniška podpora od Jednote.
Nadzorniki Jednote se snidejo v glavnem uradu sredi julija in bodo ukrenili, kar bode potrebno za to spremembo. Vsied tega bode moral tudi asesment nekoliko zaostati, kar naj gg. tajniki blagovolijo vzeti na znanje. Asesment od članov vseeno lahko pobirate. Ce jie bo šla bolniška podpora na Jednoto, Vam ostane v društveni blagajni.
Z bratskim pozdravom Vam udani:
GEO. L. BROZICH, gl. tajnik.
IZ URADA PREDSEDNIKA NADZORNEGA ODBORA.
N A Z
Calumet, Mich, 2. julija, 1915 N A N I L ' O.
Nadzorniki JSKJ. prieno 12. julija točno ob osmi uri zjutraj z revizijo računov. — Krajevno društva, katera hočejo poslati nadzornikom kako priporočilo, naj ga pošljejo do omenjenega dne naravnost v glavni urad. Mi nadzorniki bomo drage volje vsem ustregli, kolikor bo v naši moči. — Naše geslo je-. — Vse za dobrobit društvev in za JKKJ. — V zadnjih šestih mesecih je dospelo nekaj protestov,, o katerih se bo pri tej priliki razpravljalo. — Dragi bratje, nikar ne mislite, da nadzorni odbor to rad vidi in da je zadovoljen, če se člani pritožujejo. — Glavni urad si je vedno prizadeval storiti ono. kar bi bilo v dobrobit Jednoti in članstvu. — Ker ni bilo v bolniškem skladu dovolj denarja, smo morali nekaj storiti: — ali asesment zvišati ali pa znižati bolniško podporo. Dragi bratje, tega ni bil kriv nadzorni odbor. — Bolni člani morajo imeti podporo, toda odkod vzeti denar, če ga ni. Napraviti se je moralo torej tako in edino na ta način se zamore izhajati. — Mi uradniki .ISK.1. stojimo zvesto na strani članov ter jih skušamo pomagati in ustreči kolikor je v naši moči. — Upam, da nam bodo •tudi krajevna društva v vseh ozirih na roko. — Naloga nas vseh pa je, delati na to. da se pripomore k najboljšemu uspehu naše slavne JSKJ.
Sprejmite moj prisrčni pozdrav:
Mihael Sunich, predsednik nad. odbora.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. JEDNOTE.
Sv. Cirila in Metoda, štv. 9, Calumet, Mich.
Pristopil: Fink Joseph; 94, 18125, 1000, 20.
Prestopil k društvu Sv. Jurja štv. 49, v Kansas City, Kans.: Mike Mukavec; 75, 10314, 1000. 33.
\
Sv. Jožefa, štv. 12, Pittsburg, Pa.
Pristopili: Frank Vodopič; 95. 18133, 1000, 20. — Marjeta Tro-bentar; 77, 18134., 500, 38.
Sv. Petra in Pavla štv. 15., Pueblo, Colo.
Suspendiran: Ferdinand Sterle; 84, 13489, 1000, 26.
Sv. Jožefa, štv. 17, Aldridge, Mont.
Suspendiran: Anton Gončar; 81, 6016, 1000, 25.
Prestopili k društvu Sv. Mihaela štv. 88. v Roundup. Mont.: Martin Mohar; 67, 1296, 1000. 36. — Terezija Moliar; 85, 8630, 500, 21. —
Prestopili k društvu Sv. Štefana štv. 58, v Beor Creek, Mont.: Stefan Gloč; 70, 1283, 1000, 31. — Ana Gloč; 79, 8619, 500. 27.
Sv. Alojzija, štv. 18, Rock Spring, Wyo.
Suspendirani: Begovich Anton; 88, 16869, 1000, 25. — Grkman John; 90, 12389, 1000, 19. — Oblak Valentin; 70, 13365, 1000, 40. — Perko Ignac; 82, 2645, 1000. 22. — Selak Frank; 97, 17281, 500, 16. —
Sv. Alojzija, štv. 19, Lorain, Ohio.
Pristopil: Skapin Joseph; 87, 18139. 500, 28.
Sv. Jožefa, štv. 20, Gilbert, Minn.
Pristopila: Marija Novak; 84. 18129, 1000. 31.
Zopet sprejeti: John Drešar; 72, 1462, 1000, 30. — Jakob Novak; 87, 17704. 1000. 20. — Jos. Stupnik; 80, 4517, 1000, 26. — Frank Traven; 75, 1505. 1000. 26. — Reza Stupnik; 83, 9940, 500. 23. —
Suspendirani: Anton Johant; 64. 12174, 1000, 40. — Valentin Kočar; 95, 17983, 1000, 20. — Anton Mohar; 82, 14332, 1000, 29. — Marija Mohar; 84, 14300, 500, 27.
*
Sv. Jožefa, štv. 21, Denver, Colo.
Zopet sprejeti: John Debevc; 76, 3331, 1000, 29. — Kočevar Jos; 90, 13005, 1000, 30. — Debevc Alojzija; 87, 8804, 500, 19. — Turšič Johana; 64. 8836, 500, 42.
Sv. Jurija, štv. 22, So. Chicago, 111.
Zopet sprejeti: Mike Kopernik; 70, 1557, 1000, 32. — Luka Grahovac; 77. 7579, 1000, 31. — Joseph Rukavina; 79, 6167, 1000. 27. — Krist Seme; 68, 10203, 1000, 39. — Marija Grahovac; 78, 8847, 500, 30. — Polona Kopernik; 73, 8851, 500, 33.
Suspendirani: Luka Chorak; 76, 10594, 1000, 32. — Marko Pleša; 80, 14621, 1000, 31. — Maks Smilanič; 65, 1597, 1000, 35. — Martin Supar; 73, 7736, 1000, 34. — Pavel Pleša; 83, 14528, 1000. :8. — Louis Pleša; 78, 13874, 1000. 17. — Luka Grahovac; 93, 14527, 1000. 18. — Frančiška Chorak; 75, 12030, 500, 30. — Marija Smilanič; 70, 8870, 500, 36. — Marija Pleša; 86, 15083, 500, 26.
Sv. Ime Jezus, štv. 25, Eveleth, Minn.
Zopet sprejeti: John Sustersich; 92, 15613, 1000, 20. — Anton Leveč; 76, 3822, 1000, 29.
Sv. Štefana, štv. 26, Pittsburg, T*,
Zopet sprejeti: Emil Hribar; 82, 14949, 1000, 29. — Frank Males; 74,12030, 500, 35. — Alois Urankar; 87, 17335, 1000, 27.
Suspendirani: Frank Klemencich; 86, 15854, 500, 26. — J. Ogninc; 70, 1S00, 1000. 33. — Marija Ogninc; 71, 8967, 500, 29. — Terezija Barbič; 87, 10942, 1000, 25.
Sv. Mihaela, štv. 27, Diamondville, Wyo.
Pristopili: John Krnc; 92, 18130, 500, 23. — Frank Lumpert; 96, 18131, 500, 19. — Mary TuŠar; 87, 18132, 500. 28.
Suspendirani: John Petrovcich; 84, 12589, 1000, 26. — Jos. Moloh; 67, 5551, 1000, 39.
Sv. Marija Danica, štv. 28, Sublet, Wyo.
Suspendirani: Albin Režnar; 90, 16287, 500, 22. — Frank Tau-
cher; 94, 14457, 1000, 17. — Joseph Taucher; 72, 1409, 500, 28.
«
«
Sv. Jožefa, štv. 29, Imperial, Pa.
Zopet sprejeti: Vukič Stefan; 94, 17585, 1000, 20. Suspendirani: Hodnik Val; 93, 14093, 100». 18. — Radeščak John; 79, 17785, 1000, 35. — Hodnik Alojzija; 94, 17852, 500, 20. — Nagode Johana; 75, 9009, 500, 31.
Sv. Jožefa, štv. 30, Chisholm, Minn.
Zopet sprejeti: Mohar John; 68, 11953, 500, 41. — Kosmerlj John; 88, 1432L 1000, 23.
Suspendirani: Horvat George, 96, 17994, 1000, 18. — Jeraj Ignac; 77, 11568, 1000, 33.— Paznar John; 81, 4734, 1000, 25. — Pešel Martin; 69, 13503, 1000, 41. — Šeman Marko; 71, 15078, 1000, 40. —
Sv. Barbare, štv. 33, Trestle, Pa.
Zopet sprejeti: Cvetan Jakob; 76, 6802, 1000, 31. Antonia ;89, 9225, 500, 23.
Sv. Petra in Pavla, štv. 35, Lloydell, Penna.
Zopet sprejet: Anton Jesič; 92, 17824, 1000, 17. Suspendiran: Stefan Kušan; 81, 17312, 1000, 32.
Sv. Alojzija, štv. 36, Conemaugh, Pa.
Suspendiran: Ogrizek John; 91, 14054, 500, 19.
Glede preskrbe vojnih in sanitetnih psov.
Svetovna vojna, v kateri se mora boriti Avstrija zoper celo vrsto sovražnikov, zahteva vsied njenega obsega in taktike posebne o-skrbe, in med to spada posebno u-poraba psov. Prebivalstvo, ki je doslej v domoljubnem prizadevanju sledilo pozivu in preskrbelo sanitetne pse, lahko sedaj uvidi, da je njih požrtvovalnost rodila lepe sadove. Koliko hrabrih sinov domovine so te zveste živali rešile smrti, brezmejnih, nepotrebnih bolečin ali sramotnega ujetništva. Na tisoče hrabrih bojevnikov živi po rani t vi dalje, za svoji domovini izkazane žrtve imajo pravico, da jih rešimo njih bednega stanja. Poleg uporabe sanitetnih psov pridejo v poštev kot posebno važna vojna oskrba tudi vojni psi. Da se preprečijo nenadni napadi patrulj, da se pri ujetniških transportnih in taborih, dalje pri stra-ženju mostišč in drugih vojaških objektov štedi z moštvom, zlasti pa se, da se prepreči grozno delovanje plenilcev na bojišču itd., je vojna uprava začela uporabljati pse, katerih zatorej potrebuje še silno veliko. Končno zmago pravične stvari bomo dosegli, če bodo vsi sloji prebivalstva storili svojo dolžnost v splošno korist. Brezmejna je v vsakem oziru požrtvovalnost tudi onih, ki niso v vojni in na njih požrtvovalnost se obra-moča s pozivom, da v to svrho pre-puste c. in kr. vojni upravi kolikor mogoče veliko psov. V prvi vrsti se ozira — ne glede na spoi — na znane štiri pasme policijskih psov (Airedale-Terrier, nemški ovčarski pes Dobermanupič in Rottweiler). pridejo pa v poštev tudi pasme za čuvanje in osebno varstvo. Psi bi se morali prepustiti vojni upravi brez vsake odškodnine ; ako se povrne pes z bojišča, preide potem zopet v last svojega gospodarja. Le v prav izrednih slučajih bi vojna uprava kupila psa.	"Slovenec".
160 AKROV HOMESTEAD
Government je odprl 150 tisoe akrov najboljše zemlje ob želez niči med dvema železniškima postajama v južnem Coloradu. Dosti vode, dosti lesa. Sedaj je priložnost dobiti res dobro farmo zastonj. Stroški za naselitev in u-radno vknjižbo znašajo samo 125 dolarjev. Za natančnejša pojasni la se obrnite takoj na:
Frank Chaneher, 200S Blue Island Ave., Chicago (3-12—7)	111.
SLOVENKA!
Ali si že čitala knjigo: K-žipot amer. Slovenkam ali: Kaj mora vedeti vsaka odrasla Slovenka. Še danes jo naroči. Odprla Ti bo v marsičem oči. Cena 60 centov, dva izvode $1.00. Naroča se pri: Poučna Biblioteke, Box 808 Milwaukee, Wis.
Rada bi izvedela za naslov JANEZA ROJC, JANEZA K KRVI NA in FRANCA BOBNAR. Imam jim poročati nekaj važnega, zato prosim, da se oglasijo. — Josephine Glinšek, Box 311, Marianna, Pa.
B^ POZOR!
Sv. Alojzija štv. 31, Braddock, Penna.
Zopet sprejeti: Vodeničar Frank; 69, 3079, 1000. 35. — Vode-ničar Neža; 72, 9193, 500, 34.
Cvetan
PREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC PRI SPODAJ NAVEDENIH DRUŠTVIH.
Sv. Ciril in Metod, štev. 1, Ely, Minn.
Prestopili k društvu Marija Čistega Spočetja štv. 120, v Elv, Minn.: Ana Kočevar; 71, 7988, 1000, 43. — Barbara Klobučar; 74, 7989, 500, 32.
Prestopil k društvu Sv. Martina štv. 105, v Buttle, Mont.: Anton Deslič; 86, 16797, 1000, 27.
Zopet sprejeti: Latkovich Marks; 82, 17269, 1000, 31. — Fran-eič John; 69, 16205, 1000, 44.
Suspendirani: Rus Ludvig; 90, 17905, 500, 24. — Rožič Jos;
Sv. Janez Krstnik, štv. 37, Cleveland, Ohio.
Prestopil k društvu Sv. Janeza Krstnika štv. 71, v Collimvood, Ohio: Ivan Babieli; 72, 2261, 1000, 25. — Terezija Babich; 78, 9355, 500, 28. —
Sv. Barbare, štv. 39, Roslyn, Wash.	V
Pristopila: Slava Brozovich; 99, 18135, 100, 16. Zopet sprejeti: Roko Lisac; 90, 7248, 1000, 17. Suspendirani: Mike Brozovich; 74, 7135, 3000, 34. — Mike Bencich; 72, 12426, 500, 3.
OPOMBA: Poleg članovega imena navedene številke značijo? Prva leto rojstva, druga certifikatno številko, tretja zavarovano svoto, četrta razred.
^ ;v GEO. L. BROZICH, glavni tajnik. ^
Ki?-^SSf
CENIK KNJIG,
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. ((
--/.
Čitateljem in naročnikom naznanjamo, da nam je pošla zaloga Slovensko - Amerikanskega Koledarja za leto 1915.
Namesto Koledarja, dobi vsak nov naročnik eno izmed letošnjih Mohorjevih knjig.
Uredništvo Glas Naroda.
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v Penn-sylvaniji sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni za stopnik
MOLITVENIH j
Duhovni boj	—.60
Evangeljska zakladnica t—.50 Gospod usliši mojo molitev
z posebno velikimi črkami $1.00 Ključ nebeških vrat	r—.50
Jezus in Marija	t—.40
Marija Varhinja	i—.60
Marija Kraljica	—.60
Marija Kraljica, elegantno
vezana ,	$1.20
Pot k Bogu, v šagrin vezano $1.20 Rajski Glasovi	-—.50
Rajski Glasovi, elegantno vezano	—.90
Rajski Glasovi, v slonovo
kost vezano	$1.20
Sv. Ura, elegantno vezano $1.20 Sv. Ura, v slonovo kost vezano	$.1.20 Skrbi za dušo —.60 Skrbi za dušo, elegantno vezano $1.20 Nebesa naš dom, elegantno
vezano	$1.20
Vrtec nebeški	,—.40
i
POUČNE KK7XM:
vbecednik slovenski, ?4*an Vhnov nemško-angleški tolmač, vezan Vngleško-slovenski in slo-
vensko-angleški slovar ierilo prvo, vezano ?erilo drugo, vezano ierilo tretje, vezano Jerkvena zgodovina >obra kuharica, vezano )omači zdravnik, vezan >omači živin o zdravnik Evangelij
^izika 1. in 2. del litri računar, vezano eraščina brez učitelja, 1. ftt 2. del po
emščina brez učitelja, 1. in 2, del, vezano 3bčna zgodovina 'esmarica, nagrobnice 'oljedelstvo
'opolni nauk o čebelarstvu, vezan ^ostrežba bolnikom ~*rva nemška vadniea ^adjereja v pogovorih 'chimpffov nemško-sloven-
Bki slovar ^ehimpffov slovensko-nem-
Ski slovar Slovenski pravnik Slovar nemško-sl o venski (Janežič-Bartel), vez. Uovenska kuharica, vez. -lovenska Slovnica, vez. Slovenska pesmarica 1. in
2. zvezek po lovensko- angleška slovnica, vez. ■ipisovnik ljubavnih pisem Spretna kuharica, brošir. Frtna uš in trtoreja "!"mna živinoreja Hinni kmetovalec ^irovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po
—.2«
.60
.40 .30 .40 .40 .70 .00 .75 .50 .50 .45 .40
$3
$1. $4 $1
11.
$1.
11.
$2
$2
$3
$1.
.50
20 .00 00 50
00
20 35 25
20
20 ,00
50 .00 25
—.«0
$1
00 40 80 40 50 50
—.50
Jeruzalemski romar Kristusovo življenje in smrt
vezano Krištof Kolumb Križana umiljenost Kaj se je Makaru sanjalo? Lažnjivi Kljukee Leban, 100 beril Maksimilijan L Marija, hči polkova Mati, Bocijalen roman. Malomestne tradicije Mir Božji Miklova Zala Mirko PoštenjakoviJ Na divjem zapadu, ve*. Na indijskih otokih Najdenček Na jutrovem Na krivih potih Na različnih potih Narodne pripovesti, I., I.
in 3. zvezek po Naseljenci
Na valovih južnega morja Nezgodan a Palavanu Nikolaj Zrinski O j etiki
Odkritje Amerike, vet.
Pasjeglavci
Prihajač
Pregovori, prilike, reki Pri Vrbčevem Grogi Prst božji Randevouz
Revolucija na Portugalskem Senila
Simon Gregorčiča poezije Stanley v Afriki Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in 6. zvezek po Sveta noč Sreeolovec
Strah na Sokolskem gradu,
100 zvezkov Strelec
Sanjska knjiga, velika Štiri povesti Tegetthof
Tnrki pred Dunajem Trije rodovi
Vojna na Balkanu, 13 zvez. Zlate ;agode, vez. Življenjepis Simon Gregorčiča
Življenja trnjeva pot Znamenje štirih Za kruhom
Življenje na avstr. dvc.ru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa
—.4$ $3.00
—.48
—.56 >—.2*
i—.20 $1.00 f—.28 i—.71 t—.39 t—.26
—.30 (—J*
«—.30 —.2f
■—.29
—.2« t—.M i—.18 —.80 $1.06 i—.16 i—.2§ >—.26 —M —.11 —.26 —.1« —.49 —J«
—.86
!—.26
$5.06
—.26 «-.36 —.16
—.30 1—.86 $1.85 —.86
—.56 —.86 ■—.36 —.26
—.71
Mr. ZVONKO JAKSTTE,
ki Je pooblaščen pobirati maroč-nino in izdajati tozadevna potrdila.
Sedaj se mudi v Pittsburgh, Pa., in okolici.
Upravništvo "Gl&a N«rod»"i
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Baron Trenk Selgrajski biser Benoška vedeževalka Bitka pri Visu Bodi svoje sreče kovač Boj za pravico Boj s prirodo Božični darovi Buraka vojska Cerkvica na skali Cesar Jožef II. Ciganova osveta Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Človek in pol (Cankar) $1.00 Cvetke Don Kižot
Dobrota in hvaležnost Evstahija dobra hči Fabiola George Stephenson, oče železnic	i—.20 Grizelda ^-.10 Grof Radecky —.20 Hedvika, banditova nevesta —.20 Hirlanda, —.20 Hlapec Jernej >—.60 Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po Hustrovani vodnik po Gorenjskem Izlet v Carigrad Ivan Resnicoljub Izanami, mala Japonka Izidor, pobožni kmet Jama nad Dobrnšo Jaromil
—.20 —.20 —.20 p—.30 —.30 —.40 —.15 —.15 —.25 —.15 —.20 —.20
—.20 —.20 —60 —.20 —.35
-.20
—.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20
BPXLMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite hvoje sovražnike	__
2.	zv. Maron, krščanski deček	—JI
4. zv. Praski judek	—.28
6.	zv. Arumugan, sin indijskega kneza	__
7.	zv. Sultanovi sužnji _.21
8.	zv. Tri indijanske povesti	—.86
9.	zv. Kraljičin nečak —.38
10.	zv. Zvesti sin	t—.99
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica	—.se
12.	zv. Korejska brata —.86
13.	zv. Boj in zmaga	—.3f
14.	zv. Prisega huronskega glavarja	-.16
15.	zv. An gel j sužnjev	t—.36
16.	zv. Zlatokopi	=—.86
17.	zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev	-.86
18.	zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev	■—.28 19. xv. Mlada mornarja *—.86
TALUA-
Zbirka tfredaliških tff«r.
Brat Bokol	—.18
Cigani
Dobro došli	«—.20
Doktor Hribar	,_j§
Dve tašči	—.26
Pri pušeavnikm	__.26
Putifarka	—J&S
Raztresenca	—.38
Starinarica	—J6
V medenih dneh	t_j|
Županova Micka	— M (
RAZGLEDNICE:
Nerr/orške, s cvetlicami, humoristiene, božične, novoletne in velikonočne, komad po	<—.63
ducat po	*—
Z slikami mesta New Yorka
po	—.18
Album mest New Yorka s krasnimi slikami, mali —.38 veliki	.—.TI
Opomba: Naročilom je prilož iti denarno vrednost, bodisi v f®-tovini, poštni nakazniei, ali poitn ih znamkah. Poitnina je pri vit" «nah le vračunana*
/
GLAS NARODA, 3. JULIJA, 1015.
mmmmmmmmm.
^la'i.ui^ia'iHiiuiia'iaiia'^'iiik'iJi^iiiiiiriiisaEaEaEa
UTRŠEVALNI ODBOB:
Franu Saluer, predsednik, 82 Cortlandt St, New York, N. T,
Tajniki i
Edward Kalifih, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Budolf Trust, 393 W. Central Park, New York, N. I.
J«hn J afer, blagajnik, 6241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn.
jVnar, kolikor pa podružnica sama ne potrebuje, naj blagovolijo poslati viiiuu tajniku. Vsaka vplačana svota bode jtotrjena po tajniku in raz-V i1■ i:n pn slovenskih listih. Istočasno naj tudi obvesti gl. blagajnika, koliko
denarja so i>oslaii.
Pozor! — Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Lige!
Tem potom so prošeni vsi tajniki podružnic SI. Lige, da nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledeča porodila: število članov, ime in naslov predsednika, tajnika in blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve.
Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem denarju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in pošljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. tajnika, da tem potom lahko vedno izkažemo natančen račun in stanje Slov. Lige.
Za vsa nadaljna pojasnila tičoča se Slov. Lige, naj se cen j. rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige.
EDWARD KALISH, glavni tajnik.
6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Vse iztise Pravil Slovenske Lige smo poslali glavnemu tajniku Slovenske Lige, Mr. Edvardu Kališu, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, O. — Oni, ki nimajo Pravil, naj se obrnejo naravnost nanj. — Vse potrebne informacije daje glavni tajnik.
Uredništvo G N.
Silvers Springs, "Wyo. — Ker nas je v tej naselbini premalo, • lino tajnika najbližje podružnice, da bi nas sprejel k Slovenski i "i. Darovali smo po : — John Kraj, Štefan Luzar, Fran o d dolin I Viko. Matija Zugelj, John Pelko; po 50c: Ana Križan, \ "ust Križan. — Pozdrav vsem zavednim Slovencem!
Štefan Luzar.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.	.lojzii Drečnik i/. Vinjega vrha št.
Iz ruskega ujetništva je ušel Pri	Cerkvi; nahaja se v
1\' m a nje vec i/. Mirne peči. j K'Vu v vojaški bolnišnici. — i.iiiil je to svojim starišem v Alojzij Štrumbelj, dež. hramb.
in pismu: l»rzozow, Naznanim Vam pred vsem, bil pred Ho
koza kov, ko sem šel na pa Potem
j Kijevu Alojzij
15. peš/MJk št. 27, o. stotnja, j očiee-11 u Jerneju na Vršnih Selili pisat žieem zajet od ■ nazadnje decembra, poznejše sem šel na pa-' dopisnico so bile vrnjene z opazni sem jim ponoči ušel1 ko> (la ie »j«*-' Dozdaj se še ni ee. Hitro sem slekel j moglo izvedeti, kje je. • •ko, da me niso po-j Ranjena na bojišču. Ludvik sem hodil med kozaki,! I apper je poslal sledeče poroči-])oznali, da sem vojak. J lo s vojim starisem: Najprvo liuio-tako blizu 5 mesecev; I go prisrčnih pozdravov in Vas v dobro. Zima še ni , prosim, ne zamerite, kar Vam nisem toliko časa nič pisal, ker nisem mogel. Naznanim Vam, da kot pri sem veliko doživel, kar sem tu. . Spaval Vedpo v vseh bojih, ponoči in po-čas; bila! dnevi, a takega, kot je bilo 15. in
ni
Inula, liožične in veliko-L/nike sem imel prav do-
li!
tak
j je vse drag ■ki gospej celi
de
nem: tira s
Lj
V
Nov
ZUI
bra. Moža ima v Ame- Iti., maja, ne pomnim. Celi dan in ie Okonjska. < M začet- celo noč so letele krogle in šrap-liudo bolan. Da ne bijiieli kot dež, tako da se je kar >i 1 po trikrat gorskega J temnilo. Izkopal sem si majhno d krave, ne vetu, kaj kritje, v katerem sem ležal in o-rej. Imajo me vsi radi, pa:«oval, kaj bo z nami. Okrog 7. mestu in ljudje po va- ure zjutraj pa naenkrat začutim, da bi bil Poljak. Polj-! kakor bi me kdo močno s puško a sem se do-bro naučil; vsekal po glavi. Ozrem še, ali noše kam med Nemce, se benega ni bilo zraven; potem za-\o naučil. Oktobra | čutim grozne bolečine v glavi, m bil še pri trenu Vzamem kapo z glave in bil sem ža. pa mi ni dopadlo ves krvav. Ilotel sem iti k sani-iti. sem šel raje proč, | tejcu, a med groznim ognjem se i-fjjel ranjene gledati, nis«;m upal premakniti. Slabo mi ne pošiljajte, ker ne je ; rišlo in padel sem v nezavest, leni. Drugega novega j Ko sem zopet k sebi prišel, sem l»i>;iti, samo želim, da, vstal in stekel k sanitejcem, ki so lalu zdravi in veseli vi- me obvezali. Potem sem .moral še Začetkom junija meseca, iti do "Hilfsplatza"' in nato na bili starlši že sledeče ob-1 vlak. Sedaj ležim v bolnici v Sat->d znanega trnove a iz m aru na Ogrskem. Za naslov pa
ne vein, ker mislim, da bomo šli na;»rej, toda kam, ne vem. — Ciril Kolil iz Ilerinje vasi št. 17, občina St. Peter pri Novem mestu, je pisal iz Subotice (madžarski Szombathelv, <Ja je ranjen v desno nogo. Služi pri 17. pcšpolku.
Ponesrečenemu vojaku, koje-niu je vlak odrezal na novomeškem kolodvoru nogo, bo. kakor se sliši, novomeška mestna občina daia na lastne stroške napraviti utneino nogo. Nogo so mu takoj amputirali; Novomeščani ga v velikem številu obiskujejo in mu prinašajo vsakojake darove.
Vpoklican v vojaško službo je zop.-t novomeški profesor Makso Se\ ( r.
Odlikovan je Janez Novak iz vavtovaške fare, ki služi pri 7. lovskem bataljonu. Za svoja hrabra dejanja je dobil srebrno sve-
kaj
me; Eno prav veselo novi-n imam sporočiti. V moje je veselje se oglasi danes i' Vaš sinko Ivan. Pripove-je mnogo o svojem ujetnika ko je že meseca decem-ujetništva ušel ter mnogo zanimivih stvari. Danes' r. železnico odpotoval v Ma-1 Vi šel je seveda V civilni, sla.bi oblek i, katero so mu judje darovali, vojaško pa il tam. Hranil je pri meni a pisma, knjižice, ene karte, s katerimi je baje denarja zaslužil, ker je iz njih prihodnost prero-ter tudi ljudi in živino in ua ta način denar za-
1& ruskega ujetništva je pisal
šean Anton Midorfer, in Pošiljam Vam srčne po-iz ujetništva. Godi se mi še preeej dobro, tudi kraj je zelo prijeten. O or ko je tukaj, kakor pri ras o sv. Jakobu, in krogin-kro^ je morje. Samo daleč sera, v Mali Aziji; a ne skrbite preveč, saj mi gre dobro. (Pismo je pisano dne 1. februarja in je dospelo v Novo m
Vavpotič na griži. Pokojnica je vsikdar vestno izpolnovala svoj težtu poklic ter je bila jako priljubljena pri svojih sosestrah in bolnikih. Zapustila je očeta dr. Va\ potica, višjega okrajnega zdravnika v Novem mestu, brata sestri in druge sorodnike. — Dne 28. maja je umrla otoška grofinja Josipina Margheri-Commandona v starosti 83 let na Dunaju. Pokopana. je 'bila 2. junija v Iselilu. Pokojna je mati sedanjih lastnikov gradov Stari grad in Otočce.
Pretep pred cerkvijo. Smrtna kosa. Neki popotnik iz krške okolice piše: Res sem mislil, da se je mlad svet že spometoval, pa kakor vidim, se še sedaj i i povsod. O tem me je uveril dogodek, ko-jega sem doživel na svojem potovanju v Cerkljah na binkoštno nedeljo. Kakor menda povsod, si tudi v cerkljanski fari sedaj večinoma domišljnjejo nedorasli fantini,, da so sedaj oni *"ta večji fantje" in da smejo početi, kar se Jim ljubi. Tako so na binkoštno nedeljo pri pozni službi božji naredili tak vriše in hrup, da bi človek mislil, da so že Italijani privreli v deželo. Pa kar pred cerkvijo se začnejo! Raz kora je še odmeval slovesni "Genitori" in pred oltarjem je katehet dajal blagoslov z Najsvetejšim, zunaj pa se je oglasil surovi " Aut' biks'" Verniki, ki so se vračali iz cerkve, so umo odhiteli domov, drugi zopet v trgovine, samo da ne bi gledali surovega početja pred cerkvijo. Bila je prava pravcata vojna. Kar napadli so cerkljanski fantje Gorenje Sko-pičane brez napovedi. Smešno je bilo gledati to prismodarijo; na drugi strani pa obide človeka žalost da še ni prišel mlad svet do j spoznanj a in da se ne zaveda, v kako težkih časih živimo. Sicer pa moram še povedati, kakšen konec je bil te vojne. Ljudje so mi pravili, da so se Cerkljanei in pa Gornje Skopičani že nekako pozimi sprli in da so pri čuvanju mrliča kmalu nato Skopičani nekega fanta iz Cerkelj ranili v nogo. No, v nedeljo je torej bila "priložnost", da so se maščevali. Konec 11 vojne" je bil ta, da so Skopičani (seveda povečini sami mladi fantini kakor tudi večinoma Cerkljanei) s svojim "velikim vojvodom", ki je kazal v roki nek pipec, pobegnili. — Odtod sem odpotoval dalje proti Kr-škent in odtod v Rajlienburg. Tu sem si ogledal prelepo Marijino svetišče. Tako krasne cerkve ni blizu pri nas! — Pri svojem po-vratku domov me je peljala pot zopet skozi cerkljansko župnijo. Kinkoštni torek zjutraj je bilo. Iz stolpa sv. Marka so žalostno odmevali zvonovi. Zvedel sem, da je umrl Alojzij Mar i liček, posestnik in gostilničar v Cerkljah. Pokojnik je bil večleten župan cerkljanski.
Tatvina. Iz Čateža ob Savi poročajo: Na binkoštni ponedeljek je Lilo ukradeno posestnikov! ženi Uuši potokar iz Cerine št. 3, ki ima moža pri vojakih, 252 kron. Denar je imela shranjen v postelji pod blazino. Ker je pa odšla zgodaj zjutraj na božjo pot v "Novi Lurd" pri Št. Jerneju, je pustila starega očeta in tri otroke same doma. Oče je šel kmalu na pašo in otroci so ostali doma še speči. Med tem časom je prišel nepoklican gost v liišo in je vzel denar. Ko se je vrnila domov, ni našla nič v postelji. Naznanila je orohiikom. ki pa še niso prišli tatovom na sled.
Kip presv. Srca Jezusovega v kapiteljski cerkvi v Novem mestu je 11. junija zjutraj slovesno blagoslovil prost dr. Seb. Elbert.
L&tcšnji sadeži kažejo dobro, tako da se je nadejati dobre letine, če ne pride kaka ujma. Žito je icpo in tudi vsi drugi sadeži lepi, stoje. Pohvalno je omeniti, da je tudi vse polje skrbno obdelano. bolj kakor druga leta. Do-sedaj so se vsa potrebna dela pravočasno zvršila.
Paša po gozdih je le tam dopuščena, kjer je dovoljena, to je. kjer imajo gospodarji že od prej pravico do paše, ali se je paša letos posebej dovolila od lastnikov gozda. Drugače je pa prepovedana in ne smejo gospodarji svojevoljno po gozdu pasti.
ŠTAJERSKO.
Razglas. Vsled odredbe c. kr. vojaškega poveljstva v Gradcu z dne 25. maja t. 1. morajo vsi do-
E"
PRIMORSKO.
V ruskem ujetništvu. Učitelj CiruMetodove šole v Trstu in simpatični skladatelj Emil Adamič je pisal iz ruskega ujetništva "Edinosti".- V bližini Taškenta, za Turkestanom. sem v taborišču. Daleč, daleč od domovine, ki je najbrž ne bom videl več. Izrecite prisrčne pozdrave vsem znancem, .vsem Slovencem v Trstu. Povejte jim. naj mi pišejo. Tu nas je nad 150 tržaških Slovencev. Vsi smo brez denarja in brez sredstev, da bi s: zboljšali življenje. Jesti je sicei dovolj, toda človek ima tudi še druge potrebe...
Pogreša žene. Evgen lianzon. vojak 27. domobranskega pešpol-ka, ki se nahaja sedaj v rezervni bolnišnici v Eibersehitzu na Mora vskem, pogreša svojo ženo Ivano Banzon v Gorici.
Občinski svet na Reki je razpu-šč'Ti z motivacijo, da se je izkazal za popolnoma nesposobnega za delo.
Pcmcžno akcijo za begunce iz
primorskih obmejnih pokrajin so uveal i v Trstu. Prvi dan so že zbrali velike s vote.
DALMACIJA.
Težko belan. Tz Šibenika poročaj da je težko obolel državni poslanec dr. Mate Drinkovič.
Kj^ sta moja dva strica JOE MEZG EC in JOHN MRŠNIK? Prvi se nahaja nekje v West Virgin i j i, drugi pa nekje v Ca-1 if orni j i. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, tla ga mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sama javita. — John Mišnik, Box 54«. Sheffield, Pa.
(8-10—7)
Iščem svojega brata FRANKA 4 AG AR in prijatelja ANTONA BENCINA. Oba sta doma iz Še-gove vasi pri Loškem potoku. Prosim cenjene rojake, če kdo Ve za nju naslov, da mi javi, ali naj se sama oglasita, ker poročali njima imam nekaj važne-g*- — John Žagar, Box 733, Port Allegany, Pa. (8-10—7)
tinjo 11. vrste in je zopet predlagan za isto svetinjo I. vrste. Za'zdaj od črnovojne službe opro-14 dni je bil doma na odmoru. jščeni nastavljenei pri uradih, uč-Dcško ljudsko šolo v Novem nih zavodih itd., potem uslužben-raestu so morali predčasno za-Jci industrij in podjetij, katera so ključiti, ker rabijo prostore za morala vsled vojnih dogodkov voj-.ške namene.	j svoje delovanje ustaviti, k dopol-
Smrtna kosa. Iz Przemysla se nilnim krdelom, dopolnilnim čr-N o v o mesto 27. maja.) — Iz ru- j poroča, da je tam umrla sestra novojnim okrajnim poveljstvom, hk.-ga ujetništva se je oglasil A-1 Rdečega križa Valentina (Mici) zavodom itd. takoj odriniti.
NAZNANILO.
Rojakom v državah Illinois in Wisconsin naznanjamo, da jih bode obiskal naš zastopnik
Mr. FRANK MEH
kateri je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda'.
HARMONIKE
kafe«iiaaitt n«te M*Mj«a tk <«»m11ui h »Klsim* xuk, • tih -t«ii* i« mmiijito. ▼ ^cyr>.t< ijlr« Tihktfo »oAJJ«, k«r •«■ ta HA« 19 twk«j ▼ I« rovi« iS MAftJ T m * lutMM «omm. V »o»r«.r#K runw -u|ii» kakor	*rugc. kaurm*alk»
■r f«4uu» jmi ••!» k»korfH* kC* «s
JOHN WENZEL
tlT K. «1. Cleveland. OkL>
Zopet boljši
so se odprli za naše rojake, ki so si še pravočasno izbrali svojo domačijo v najrodovituejšem in naj-krasnejšem kraju države Wisconsin ter se tam že naselili letošnjo spomlad. Že sedaj so zadovoljni in srečni. — Tudi vsi oni drugi, ki jih mika iti na farme, si lahko še ustvarijo boljše čase, ako si poiščejo izmed dobrega najboljše, t. j. da se naselijo v kraju, ki slovi po svoji krasoti in rodovitnosti zemlje in ki ima tudi vse druge ugodnosti za uspešno kmetovanje. Blagovolite se o tem prepričati na lastne oči! Rojakom ne moremo dovolj toplo priporočati, da si o-gledajo sedaj, ko vse bujno raste in je najpripravnejši čas za to. — Pišite še nam še danes za nadaljna pojasnila in natančnejši popis zemlje z zemljevidom, kar vam pošljemo brezplačno.
SLOVENSKA NASELBINSKA DRUŽBA, 198 — 1st Ave., Milwaukee, Wis.
POZOR ROJAKI!
Predno se naselite kam v gozd na iarme, vam jaz vaš rojak svetujem. da si ogledate lepe, že ob-de'ane farme tukaj v državi New York. Dobra rodovitna zemlja z gospodarskim poslopjem, živino in orodjem, kjer raste vse in se sploh vse lahko proda. Mesta, trgi, železnice, šole in mlekarne so blizu. Z eno besedo rečeno: za vse je dobra zveza. Tudi sadje tu dobro rodi in raste tudi hmelj, živinoreja in kurje rej a daje tu lepe dohodke. Tu je slovenska naselbina že 3 leta. Lahki kupni pogoji. Za nadaljna pojasnila se obrnite na: Michael Kramar, Flv Creek. Otsego Co., N. Y.
(8—7 v čet)
Izvanredna ponudba za bolne.
En mesec, — od 1. julija do 1. avgusta — hočemo natančno preiskati vaše telo, kemično analizirati (urin ter mikroskopično preiskati kri in izmeček ter izvršiti $10.00 i vredno preiskavo z
X-ŽARKI VSE ZA $2.00.
Nobenega ugibanja ali pomot i glede vaše bolezni. X-žarki zrejo ; naravnost skozi vaše telo. To je j zlata prilika in vsem bolnikom se I svetuje, naj se je poslužijo, tudi , ako žive 200 milj od tu. Izplačalo i se bo priti.
J Pridite takoj. — Odlašanja je nevarno.
Dr. L. E. SIEGELSTEIN,
308 Permuent Bid*. 746 Euclid Arenac, Cleveland, Ohio.
Slovensko samostojno bolniško podporno društvo
za Greater New York in okolico. Ink.
Upravni odbor:
Predsednik: Josip Cvetkovich, 328 Bond St., Brooklyn, N. T. Podpredsednik: Frank Cerar. 27 (Jamina PL, Glendale, X. Y. Tajnik: Vinko Zevnik, 1SGG Cornelia St., Ridgewood, N. Y. Blagajnik: Ivan Maček, 2801 Catalpa Ave., Ridgewood, X. Y. Zapisnikar: Ivan CJerjovich, 32S Bond St., Brooklyn, X. Y.
Xadzorni odbor: Josip Pogaebnik, 50 Ten Eyck St., Brooklyn, X. Y. Job n Jurkas, 040 Warren St., Brooklyn, X. Y. Anton Cvetkovieb, 440 Union St., Brooklyn, X. Y. Mary Kompare, 32 Stagg St., Brooklyn, X. Y. Ivanka Subelj, 59 St. Mark's Place, New York, X. Y.
Društveni zdravnik: Dr. Henry U. Robinson, G9 E. 7tb St., New York, X. Y.
Redne društvene seje se vrse vsako ČETRTO SOBOTO v mesecu v društveni dvorani "BEETHOVEN-HALL", 210 E. 5th St. blizu 3. Ave. v Xew Yorku, X. Y. in se prično točno ob 8. uri zvečer.
Slovenska naselbina.
V slovenski farmarski naselbini v Sheldonu, Rusk Co., Wis. je že27 slovenskih familij naseljenih. Prostora imamo še za 1000. Za natančen popis, mape inMUŠTER j prsti pišite na:
A. H. SKUBIC
Sheldon, Wis.
Dr. Richterjev
PA.IN-EXPELLER
za revmatične bolečine, okrrelost in negib-čnost sklepov in mišic.
Pristni prihaja v zavoju, kot je naslikan tukaj. Odklonite vse zavoje, ki niso zapečateni z Anchor varstveno znamko. —
25 in 5<i centov v lekarnah ali naravnost od
F. AD. RICHTER & CO.
74-80 WaihingtonSt., New York, N. Y.
KRACKERJEV' BRINJEVEl
je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim.
Cena za "BRIXJEVEC" je: fl steklenic $ 0.50
12 steklenic 13.00 V ZALOGI IMAMO tudi Cisti domači TROPIN J EVEC ln SLIVO V-KA kuhana v nasi lastni distileriji.
Naše cene so sledeče: Troplnjevec per gal. $2.25, $2.50, $2.75 In $3.00
Slovovitz per gal.................$2.75—$3.00
Tropinjevec zaboj .................... $ 9.00
Slivovitz zaboj ...................... $13.00
"66" Rye Whiskey 5 let star, zaboj .... $11.00
Rudeča Ohio vina per gal.....B5c., 60c.t 65c.
Catawba in Delaware per gal.......75c.—80c.
Za 5 in 10 gal. posodo računamo $1.00, za 25 gal. $2.00, za večja naročila je sod zastonj. Naročilu naj se priloži denar ali Money Order ln natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo.
The Ohio Brandy Distilling Co.
6102-04 ST. CUIR AVE., CLEVELAND, 0.
Dr. Josip V. Grahek.
US EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA.
Zdravim vbb bolezni moSke, ženeke in otročje. 841 East Ohio St., [Allegheny] N. S. ritubmrg. P« 'Nasproti Hotela Pavline« -- Kar Ste*. 1. 2. 8 ln 4 rialio naravno do moiehiSe

EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER-NEW YORKU
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IX PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno postreženL


Vrednostna ponudba kadilcem
97
CIGARETTES
"Standard Amerike HASSAN KUPONOV
(1ZREŽITE TA KUPON)
ZASTONJ
»c^o ^oX&o^&S^S Sic S^^G.^cr -. -
Ta POSEBNI KUPON ima vrednost desetih (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV, ako se ga predloži z devetdeset (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v vsaki naših HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri
THE AMERICAN TOBACCO CO.. Premium Dept. 490 Broome St., New York, N. Ta ponudba ugasne 31. decembra 1915.
Y.

Najboljša kakovost in največja vrednost sta napravila HASSAN cigarete v Ameriki za najbolj razširjene cigarete po 5 centov, z ustnikom. Fini okus, mehki vonj in prikupna lahkost teh velikih, ovalnih cigaret dajejo popolno zadovoljnost.
Par vrednostnih predmetov, katere se dobi za HASSAN kupone:
Miio za briti.....
Čopič, ščetine ao vložene v trd gumi Britev, najboljše jeklo ..... Jermen, dvojen za brušenje in glajenje . Elastični pas, ki se R-A-Z-T-E-G-N-E, mera od 30 do 44 ineev. Prikladen za vsako lelo in postavo. Zdravniki ga priporočajo povsod Žepni nožič, biserni ročaj, dve klini ter pila za
nohte........
Aparat za rezanje hrane, s štirimi nožini, katerega je lahko pritrditi. Potreben v vsakem domu........
Kuponov
. 25
50 50 50
100 125
200
Kuponov
Ženski ali mežki dežnik, ameriški Taffeta, Mission ročnik ......
Kuhinjska oprava — tO kosov z visečim obeša-lom. Oprava obstoji iz: Priprave za rezanje mesa s priveskom za drobnejše sekanje; mesarskega n<-ža, Emery brusa, kuhovnice, lopatice, noža za kruh, priDrave za odpiranje škatelj, velikih vilic, noža za rezanje in žage Ura za gospode, pristno temno jeklo
Ura za gospode ali gospe, z odprtim kazalom. 14 karatno zlato, "Waltham kolesje" .
250
300 650
3900
Pošljite kupone na Premium Department, AMERICAN TOBACCO COMPANY Drawer L, 484-490 Broome Street	New York City, N. Y.
GLAS NARODA:, 8, TTLT.TX 1913.

SOMAN IZ ČASOV NAPOLEONA
Angleški »pisal Robert Buchanan. — Za Glas Naroda
prevel G. P.
56	(Nadaljevanje).
S svojimi raziskavah ji je nadaljeval iz golega obupa, iz strahu. da bi popolnoma m- zblaznel. Iz velike dupline, katero je bil f-lm'ajno razkril, so vodili številni ozki hodniki na vse strani. Večina t<-h hodnikov se je končala v slepo, a Roban je po dolgotrajnem iskanju našel en hodnik, ki se ni končal na ta način, ampak se je raztezal nekaj časa pararelno ob pečinah ter se obrnil konečno navzjror. kjer se jc končal v majhni duplini, primerno razsvetljeni z lučjo, ki je padala vanjo skozi majhno razpoko v skalah. Skozi tto razpoko, ki j»- bila kot okno sredi najbolj nedostopnih pečin, je lahko videl morje na milje daleč, ribiške čolne, ki so prihajali in odhajali ter v precejšni razdalji vasico samo. Pod pečinami, kjer je bilo to okno, ni bilo nikakega proda ttr se je vsepovsod zaganjalo morje v skale.
Robana se je polastila velikanska radost, ko je razkril to novo in varno skrivališče. Se bolj pa je bil vesel razgleda na morje. — Kinalu se je bil tu popolnoma utaboril ter se čutil varnega kot orel v svojem gorskem »nezdu.
Nekaj dni pozneje je ugotovil, da je ta duplina v zvezi z vratolomnim hodnikom, vodečim proti morski gladini. Splezal je previdno navzdol ter si al čez nekaj časa v prostorni duplini, katero je zalivala voda.
Veliki stebri iz temnordečega granita, pokriti z mahom in drugimi rastlinami, so podpirali streho, s katere je neprestano curek voda. Medla luč. o kateri bi človek domneval, da prihaja iz dupline same, ki pa se je nevidno vsipala v duplino skozi skriti nhod. je nekoliko osvetljevala prostor, fantastičen nad vse pričakovanje, —
Ko je Rohan tako stal ter zrl navzdol, je pričela plavati po duplini velika morska psiea. ki ni kazala nobenega znaka strahu.
Zopet se je Kohau ozrl naokrog ter vedel, kje se nahaja. Nekako sto jardov proč se je nahajala odprtina dupline, široka kakih dvanajst črevljev ter visoka le par. Krog 1eh "ust'' je bilo morje zelo globoko in ob plimi je bilo vedno opaziti na tem mestu močne vrtince. Rohan se je spomnil, kako pogosto je bil veslal tu mimo jn kitko so njegovi tovariši pripovedovali, da je pred davnim časom nekdo skušal priti s čolnom v ta "usta", da pa ni bilo več na dan niti čolna niti moža.
*
Največje razkritje pa je še sledilo. Našel j«' ključ k zagonetki.
Ob obeh straneh podzemske dupline se je vlekla ozka steza, lei je bila v zvezi s hodnikom, po katerem je bil priplezal Rohan nav/dol, Dasiravno je bila spolzka kot steklo, je vendar nndila dosti opore bosim nogam raziskovalca. Po tej stezi je splezal Roban naprej, dokler ni stal prav na koncu dupline, kjer je skočil v majhen suh prostor na dnu. katerega ni zalivala voda. Ko je tako *tal na tem mestu, je v svoje veliko začudenje zapazil obokano odprtino, pokrito s kapniki ter vodečo — kot je bilo videti — prav v notranjost pečin. Postalo je temno in Roban je zaenkrat opustil na«Ijiljno raziskavanje.
Njegova radovednost pa je bila vzbujena. Vrnil se je v svoje zračno skrivališče ter vzel priprosto svetilko, katero mu je bil pre-fskrbel Jan Goron. Oborožen s svetilko, je zopet splezal navzdol 4er stopil v temni hodnik s trdnim sklepom, da ga razišče do konca, rokama dotakniti obeh strani, visok pa tako, da se je s sl/*gnjeno (rokama dotakniti obeh stran, visok pa tako. da se je s stegnjeno roko lahko dotaknil stropa. Videti je bil iz žive skale in kot i/k lesa 11 od človeške roke. Kamorkoli je padla luč, je bilo videti vlažne stene, brez vsake vegetacije. Zrak je bil moker in mrzel Jkot v kakem grobi ju. a drugače čist in brez duha.
Sel je naprej par sto jardov. ko je prišel naenkrat do katneni-•tih stopnjic. Da. njegove oči ga niso motile! Stopnjice so bile iz rdečega granita, skrbno in z velikim naporom izklesane. Srce mu je pričelo burno utripati, kajti sedaj je vedel zagotovo, kar je preje le slutil, da niso bile namreč te dupline naravne, temveč izdolblje-ne od človeške roke.
To dejstvo je bilo samoposebi čisto priprosto, a je kljub temu napolnilo Robana z nekako grozo. Skoro se je že hotel obrniti, a s.- je vendar ojunačil ter pričel korakati po stopnjieah navzgor. Prišel je v drug hodnik, ki je istotako nosil znake človeškega dela.
Zopet je šel naprej kakih sto jardov ter prišel zopet do stopnjic in zatem v drug hodnik. V tem pa je bil zrak težak in za-dusljiv in luč v svetilki je skoraj ugasnila. Kljub temu pa je plezal naprej ter kmalu prišel v prostor, tako velikanski in strašen, da se je pričel tresti strahu. Bila je velika dvorana, v primeri s katero l>il«' vse ostale dup!im>, katere je bil razkril »losedaj. malenkostne. Visoke stene iz granita so podpirale mogočno streho, visoko kot je ona kake katedrale. Notrajščina je bila zavita v temo in tla so bila gladka, pokrita z neke vrste mahom.
Roban je stal na mestu kot v pričakovanju, da se mu bo približala kaka prikazen ter ga spodila z mesta. Kam je bil zašel? V Itako katakombo mrtvih.' V skrivališče duhov? Robanu se je pri-i I o vrteti v glavi in za trenutek ni ničesar videl, niti slišal.
Zopet s«- je ojunačil ter plezal naprej. Naenkrat pa je zaslišal Jkot šumenje in mrmranje morja. Obstal je in ravno v pravem času: — stal je namreč prav na robu temnega brezdna, iz katerega je prihajalo pritajeno šumenje. Posvetil je v prepad in videl, da teče voda naprej.
Tedaj šele je zapazil, da zavzema brezdno skoro celo prostorni-1 no dupline in da so tla, na katerih je stal, le majhen prostor, umetno izklesan iz skale.
Zopet je posvetil s svetilko naokrog in pogled mu je padel na neko podobo, stoječo prav na robu prepada in zročo navzdol.
Roban ni bil praznoveren po naravi, a vsied pomanjkanja in Krpljcnja zadnjega časa je postal plašljiv in nezaupen. Navdala ga je groza in svetilka mu je malone padla padla iz roke. Podoba pa pe ni premaknila . . .
Naenkrat je prišla Robanu misel. Spomnil se je namreč narodne tradicije, da leži pod vasico Kromlaix pokopano rimsko mesto. — Spomnil se je pripovedovanj mojstra Arfolla o hišah iz belega mra-morja, o velikih kopališčih in glediščih in o kipih bogov. Torej je bilo vendar vse res! Nedaleč od tu je morda ležalo mesto samo in ,to je bil prvi pogled na mesto mrtvih!
A od kod je prihajala in kam je tekla ta voda, ki je šumela .-"kozi duplino? Še vedno je bil zatopljen v te misli, ko je zapazil ob podstavku sobe stopnjice. ki so vodile nizdol. Bile so sicer vlažne 'in spolzke, a z nekoliko previdnosti se je moglo iti po njih navzdol.
Splazil se je počasi navzdol ter otipal z roko stopnjico za ptopnjico. Konečno je ugotovil, da vodijo stopnjice naravnost v vodo. Iztegnil je roko. zajel malo vode ter jo ponesel k ustni-•eam. Zapazil je, da je sladka ter da ima okus po sveže padlem Jsnegu. —
Tedaj Šele se je spomnil podzemske reke. o kateri se je toliko govorilo in nad koje strugo je stala vasica Kromlaix. Spomnil se je sedaj tudi pritajenega grmenja, katero jc bilo čuti v časih velikih viharjev. Temno vodovje, v katero je zrl sedaj, je brezdvomno dotok, če ne sama reka. (V bi se pustil po vodi, bi prišel do razva-Jlin pokopanega mesta! Torej je bilo vendar res in n«; le bloden jsen ! — — —
.t i *
(Nadaljuje se).
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(1ZREŽITE TA KUPON)
Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako M ga predloži skupno z devetdesetimi (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki naših HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri
THE AMERICAN TOBACCO CO, Premium Dept. 490 Broome St, New York, N. I. (Ta ponudba ugasne 31. decembra 1915.)
.tj.
Velika vojna mapa |
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost {e 21 pri 28 palcih. Cena 15 centov.
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite nai"
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlindt Street,	New York, N 1 .

Dvainštirideseto poglavje.
VODOVOD.
Željan spoznati resnico, se je Roban zopet približal in konečno spoznal v podobi, katero j«' imel za duha ali živega človeka, velikansko sobo iz črnega mramorja, stoječo na podstavku prav na robu prepada.
Dasiravno brez življenja, je bila soba strašna. Stala je tu skozi stoletja in kapljice, ki so neprestano padale s stropa dupline na sobo. so deloma razdejale zunanjo obliko podobe. Del obraza je bil že popolnoma razdejan in stopil se je tudi že del telesa. Spodnji del soha je bil popolnoma zavit v mah. ki je očividno rastel iz prepada. Soba je bila preknaravne velikosti in v primeri z njo je bil Roban pritlikavec.
Počasi je Rohan spoznal, da predstvalja kakega cesarja, oble-r-enega v rimsko togo. razoglavega. Dasiravno so bile obrazne poteze pokvarjene, so vendar ostale konture vratu in glave, ki je bila I *dičn« onim, kot se jih lahko vidi na starorimskih svetinjah in de- j liarju. —


Najmodernejša,
TISKARNA
"GLAS NARODA'*
Izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih'
Delo obno^lmiije prerod«_? jnk*, UnQtko organlxlransj Posebaoet m drmštveaa pravila, okrofaDca, pamllefi, camfld iti,
Vsa naročila poSljiteju^
Slovenic Publishing Company,
82 CortLmdt Street, New Yod^N.t.
ROJAKI, NAROČAJTE SB NA "GLAS VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. .
NARODA", NAJ
naznanilo.
Cenjenim naročnikom v Michi-
gann, Wisconsinu in Minnesoti sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik,
Mr. OTO PEZDIR,
ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda".
Prosti nasvet in informacije priseljencem.
"Thi Bureau of Industrie am* Immigration" Ka državo New York varuje i* pomaga priseljem-*em, ki so bili oil ep ar j eni, oropani ali ■ katerimi se je slabo rav-%alo.
Brezplačno se daje nasvete pri-leljencem. kateri «o bili oslepar-jejii od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov go-ftiln.
Daje se informacije ▼ naturalizacij t kih zadevah: kako poetati državljan, kjer se oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Ielandu ali pri Barge Office.
DRŽAVNI DELAV1K3 DEPARTMENT
(State Department of LabojJ
BUREAU OF INDUSTRIM AND IMMIGRATION.
Urad v mestu New Yorku: M fiast 29th St., odprt vsaki dam od ure ijutraj do 8. popoldne in t sredo ivežer o4 8. do 19. iN,
POZOR ROJAKI t
Najbolj u-spe&no ms-žilo za žen- T _ ske in moške lase. kakor tudi za moške brke in brado. Ako se rabi to mazilo. zrastejo v 6 tednih krasni, prosti in dolRi lasje, kakor tudi moškim krasne brke in brada in nebti-do odpadali in ne osiveli. Revmatizem. koetibol ali trganje v rokah. nojrah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim.
rane, opekline, bule. ture, kraste in jrrinte. potne nojfe, kurje oči, bradovice, ozebline v par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. Pišite takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj.
JAKOB WAHClC, 1092 K. C4th St„ Cleveland, O M*.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA •GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB DRŽAVAH.
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih dr/av m pa kolonij-skih posestev vseh yelesil
Obsega 1 1 riimih zemljevidov." ma ZOtih straneh in v** k a stran je 104 pri 1S4 palca velika;
Cena Ramo 25 centov.
Manjši vojn! atlas
obsega devet rsznih zomljcndcr
•a 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo IS cer&tov. Vil semljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posameant države.
Pošljite 25c. ali pa lEc. ▼ znamkah in natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas, Pri večje« odjema damo popuBt,
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y

® a) ®
NAJBOLJŠA
® ® <S) <5>
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, 8 sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Gena v platna vezani $1.00. Rojaki t Cleveland, 0. dobe t isto v podružnici Fr. Sakser, 1604 St Qair Are., N. E. *
gnmpaoDie generale Tiansatiantipe
^Francoska parobrodna družba.) |
Dlriktni firta do Haw, Pariza, Švice, \umsta In Ljubljana
al yoftafic; m
»ATOOVENCB**
m dm vijak*
"VASAVOIE" ki *■'«
"k A IGMAJN*1! mU Mr-J*>a
"lAIAANCS' Mtb4rti(k.
■Eapftfag imlkf MB
"Cftttgo", "L« Tovarn«", "Bochambess" in "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
•orner Pearl lt.f Ok«s«brough Kaildiag. Mtml pmraild odplmjejo valma o1» srsdak ki Khta&JJfe llavffKs
it« m. a
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do iobregafsem [se prepričal, daj dospejo denarne pošiljatve
tudi seda.' zanesljivo v'roke naslovnikom; razlikaje le ta, da potre-
i
bnjejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za J pošiljanje denarjev (sorodnikom in znancem v staro domovino.
100 K velja sedaj $16.00 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Qair Ave., Cleveland, Ohio.