V Ljubljani, dne 19. januaria 1929.
Posamezna številka 1 Din
Leto II.
Poštnina platana v gotovini.
Štev. 1.
Izhaja vsako drugo soboto. Naročnina: 5 Din četrtletno, 10 Din polletno.
DELO
Uredništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/II. — Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54.
Vrhovni svet
ih sitoioji opiti!
Ljubljana, 19. januarja 1929.
Ko stopamo v drugi letnik «Delax>, ne bo odveč, ako povdarimo tode:
<*Deto» je neodvisen, strokovni list narodnega delavstva in nameščencev in izhaja predvsem zato, da stalno im formira članstvo Narodno*strokovne zveze o vseh aktualnih socijalnih in gospodarskih razmerah v naši državi in po svetu.
Izhajanje «Dela» je odvisno izključi no le od podpore organiziranega na: rodnega delavstva. Ako se narodno delavstvo ne bo zavedalo svojih dolž* nosti do organizacije, potem tudi «De; lo» ne bo moglo izhajati.
«Delo» izhaja vsakih štirinajst dni. Naše stremljenje gre za tem, da bi «Delo* izhajalo tedensko. Vendar je zaenkrat še štirinajstdnevno izhaja: nje «Dela» v nevarnosti, ker vsi člani ne izpolnjujejo dolžnosti, ki so jih prevzeli napram «Narodni strokovni zvezi*.
Delavstvo sicer priznava, da je nje: gova bodočnost odvisna od dobrih or: ganizacij. Navzlic tej zavesti pa naza: duje strokovni pokret v Sloveniji. Ni samo organizacija narodnega delavstva taka, kot bi morala biti, ampak vse strokovne organizacije hirajo vsled malomarnosti delavstva.
Ozdravljenje delavskih strokovnih organizacij mora priti, ako hočemo, da doseže delavstvo socijalni napredek in večja gmotna sredstva za preživljanje. Ni dovolj, da sem član organizacije, da podpiram s pritrdilnimi izjavami delavski pokret, ampak moram tudi v organizaciji aktivno sodelovati in toč: no plačevati predpisane prispevke. Iz nič se organizacija ne more vzdržavati. Centralno Tajništvo stane denar in tu: di pota delegatov, ki so potrebna za intervencije in sestanke, niso zastonj. Organizacija štedi in veliko tovarišev se zastonj in iz idealizma žrtvuje za organizacijo. Nevzdržno pa je, da bi le nekateri morali vse napraviti, žrf: vovati čas in denar, velika večina bi pa stala ob strani in čakata le na dobro: te, ki naj jih drugi izbojujejo. Brez iz: jeme vsi člani organizacije morajo so: delovati in vsakdo je dolžan, da po svojih močeh in sredstvih prispeva k organizatornemu delu. Najmanj, kar se lahko od vsakogar zahteva je to, da v redu plačuje organizacijske prispev: ke. Vsak plačan prispevek se vsakemu članu stokrat obrestuje. Vsaj ga or: ganizacija ščiti v vseh sporih mezd: nega razmerja. Organizacija bo edina v položaju, da na merodajnih mestih izposluje vse splošne socijalne zahte: ve delavstva in pribori delavstvu moč in vpliv v družbi in državi.
Z napredkom organizacije bo na: predovalo tudi naše glasilo «Delo». Ve: liko večje bo lahko po obsegu in po: polnejše po vsebnt. Že sedaj mora pri: znati vsakdo, da je «Delo» eno izmed najboljše urejevanih delavskih stro: kovnih glasil. O vseh delavskih vpra: šanjih prinaša temeljita in stvarno utemeljena poročila in je ob vsaki pru liki, kadar so bili v nevarnosti delav: ski interesi, zavzelo v zgledno borbeno stališče. «De/o» zasluži podporo delav: st v a in velika, nenadomestljiva škoda bi bila, ako bi moralo vsled delavske nezavednosti prenehati izhajati. Vemo, da narodno delavstvo z odločnostjo odklanja že samo misel, da bi izgubilo svoje glasilo. Ni pa dovolj samo pri: znavati «Delu» nujnost obstoja, treba je tudi za obstoj «DeIa» nekaj storiti. Treba je bili zvest in reden član Na: rodno strokovne zveze, treba je v re: du plačevati članske prispevke in na: rodni dc'iavci so izvršili svojo dolž: nost, ki jo imajo napram svoji organi: zeciji in svojemu glasilu.
Končna in poglavitna dolžnost vseh narodnih delavcev je tudi ta, da svoje glasilo pazljivo čitajo. O člankih deba: tirajo in redno dopisujejo. List bo zb
Narodne delavske .in nameščenske strokovne organizacije sicer še nimajo izdelane enotne ideologije o ciljih strokovnega pokreta, vendar pa združujejo v svojih vrstah miselno tako sorodno članstvo, da gotovo ni nobenega zadržka, če si vse te organizacije mstanove skupen posvetovalni in akcijski organ, ali kakor ga mi imenujemo: Vrhovni svet narodnih delavskih in nameščen-sk;h strokovnih organizacij.
Zavedamo se, da bi zadeli na nepremagljive težave, ako bi si postavili za cilj, da organizatomo-pTopagandno vežemo narodne strokovne organizacije v eno celoto. Nekatere narodne strokovne organizacije so že centralizirane izven meja Slovenije in vezane na sklepe central v vseh vprašanjih ožjega strokovnega pokreta. Mnenja smo pa, da imamo v Sloveniji vendarle množico skupnih zadev, ki jih bi lahko skupno obravnavali .in sklepali o tem, ako so zadeva enotne akcije vrhovnega sveta.
Narodno delavstvo in nameščenstvo gotovo reflektira, da je zastopano v važnih socijalnih ustanovah, kot v Delavski zbornici. Pokojninskem zavodu, Trgovskem bolniškem podpornem društvu, Okrajnem uradu za zavarovanje delavcev, Bratovskih skladnicah itd. Ne uvidimo potrebe, da bi se narodne strokovne organizacije ločeno potegovale za zastopstvo v teh socijalnih institucijah. Nasprotno, interes narodnih strokovnih organizacij je, da nastopajo enotno v borbi za zastopstva v teh socialnih ustanovah, tembolj, ker je praksa pokazala nujno potrebo, da vse narodne strok, organizacije pri delu v socijalnih ustanovah enotno nastopajo in tudi glasujejo. Skupen nastop je vedno prinesel uspehe, ločeni nastop pa poraze in nepotrebna izigravanja, ki so imela za posledico nezaupanje in malodušje.
Dalje je izven dvoma, da bi vrhovni svet lahko uspešno uveljavljal svoje mnenje pni ustvarjanju socijalne zakonodaje in da bi bil poklican, da skupno, z združenimi močmi čuva pridobitve, ki so jih zadnja leta dosegli delavci in nameščenci. Zakaj bi ne bile skupne akcija vSeh narodnih strokovnih organizacij za osem-urnik, za izpopolnitev bolniškega zavarovanja, za uvedbo splošnega starostnega zavarovanja, za uveljavljenje splošnih socijalnih načel v vseh javnih korporacijah itd? Prav nobenega zadržka ni, da se vse te akcije izvedejo skupno in da damo enotnemu mnenju vsega narodnega delavstva in name-ščenstva najjačjega poudarka.
vahen in prav zanimiv šele takrat, ko bo prinašal vesti iz vseh krajev, kjer je zastopano narodno delavstvo.
Zavedati se moramo, da je «Delo» resno strokovno glasilo delavstva. V «Delu» ni prostora za smešnice, brez: plodne zafrkacije in romane. Predrag je tisk in papir ter premalo prostora imamo, da bi lahko po cele strani iz: gubljali za dvomljivo zabavno čtivo. Preresni so časi, da bi pisali o pleh: kih stvareh, ko nas pa kliče dolžnost delati, delati za dobrobit delovnega ljudstva. Opustimo zabavo v sv o j etn resnem glasilu in razmišljajmo raje o tem, kako rešiti delavce bede in jim pomagati do človeka dostojnega živ: ljenja.
Težko je delo za organizacijo in de: lavski tisk. Ne smemo pa obupati. Tu: di vseh tvenotnih neuspehov ne. VelU kih bojev se ne izvojuje, ako držimo-križem roke. Z zaupanjem, s tovariško solidarnostjo pojdimo na delo in uspeh našega dela ne izostane.
iV vrhovnem svetu ne bi smela nobena organizacija majorizirati druge. Vsi sklepti bi morali biti soglasni in skupnost akcije se prizna šele tedaj, ako vsi člani Vrhovnega sveta pristanejo na to. S to določitvijo se ni nobeni narodni strokovni organizaciji bati, da bi bil Vrhovni svet zanjo breme ali zadržek za
Veliik župan za ljubljansko oblast je izdal novo naredbo o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic. Po tej naredbi smejo biti odprte trgovinske obratovalnice v okolišu ljubljanske policijske direkcije 8 ur in na deželi 9 ur dnevno. Obrtne obratovalnice so v vsej ljubljanski oblasti odprte po devet ur na dan. Važna je izjema ,da so vse one obrtne obratovalnice ki so bile doslej odprte le osem ur, tudi še nadalje le 'toliko časa odprte.
Za špecerijo in kolonijalo je uveden deseturni delovnik, le v Ljubljani se dela po devet In pol ur na dan.
V pekovskih obratih se dela po dnevi in ponoči in tudi od sobote ponoči na nedeljo. Vendar pa ne smejo biti pekovski pomočniki zaposleni več kot osem ur dnevno in morajo imeti tekom tedna 86 urni nepretrgani odmor. Vajenci in ženske se za nočno delo sploh ne smejo uporabljati, kot to določa zakon o. zaščiti delavcev.
Za mesarske -pomočnike v Ljubljani se je delovni čas zboljšal v toliko, da so mesnice in stojnice v času od 1. novembra do 1. marca ob nedeljah ves dan zaprte. Mesarski pomočniki so na ta način vsaj za nekaj mesecev v letu dosegli nedeljski počitek .
Za brivske, frizerske in kosmetične obratovalnice je predpisano, da so lahko odprte deset ur dnevno. Po ministrski naredbi, ki ureja čas odpiranja in zapiranja trgovskih in obrtnih obratovalnic, se pa ne sme brivskih pomočni-
Delavske zbornice so bile v naši državi ustanovljene z zakonom o zaščiti delavcev z dne 28. februarja 1922. leta. Delavske zbornice so razredne predstavnice delavcev in nameščencev. V državi imamo šest Delavskih zbornic, in sicer v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Splitu in Novem Sadu.
Po zakonu je predpisano, da izvršuje vsaka Delavska zbornica predvsem tele naloge:
L Podaja pristojnim državnim in samoupravnim organom poročila, mnenja in predloge o ureditvi delovnih odnoša-[6v med delodajalci in delavci, o vprašanjih delavskega zavarovanja, delovnih trgov, delavskih stanovanj, socialne higiene, delavske prehrane, prosvete in o vseh ostalih vprašanjih, ki se direktno ali indirektno dotikajo interesov delavcev in nameščencev;
2.	gleda na to, da izvršujejo država !in samoupravna oblastva pravilno veljavne zakone in naredbe, ki se tičejo interesov delavcev in nameščencev, m da pošilja po potrebi tozadevne vloge pristojnim oblastvom;
3.	oddaja mnenja o ustanavljanju in organizaciji javnih naprav za pospeševanje obrti, trgovine in prometa, v kolikor je to v zvezi z interesi delavcev in nameščencev;
njene specijelne strokovne težnje, bodisi v načelnem ali organizatornem smislu. Vsaka organizacija bi odposlala v Vrhovni svet tudi enako število članov, seveda le najboljše izmed najboljših.
Uresničitev Vrhovnega sveta je torej silno lahko izvedljiva. Samo nekaj dobre volje je treba imeti in upoštevati velike naloge Vrhovnega sveta.
Predlog o ustanovitvi Vrhovnega sveta je v diskusiji in pozivamo vse narodne strokovne organizacije delavcev in nameščencev, da povedo svoje mnenje!
kov dahe zaposlovati kot devet ur dnevno. Brivski pomočniki se morajo to. rej v obratih izmenjavati, ako hočejo imeti delodajalci svoja obratovališča odprta po deset ur na dan.
V naredbi velikega župana za ljubljansko oblast je določeno, da smejo biti v občinah Laško, Sv. Krištof, Dol pri Hrastniku in v Trbovljah odprte trgovske obratovalnice ob plačilnih dneh Trboveljske premogokopne družbe za 1 uro dalje. Trgovski pomočniki smejo biti zaposleni le po deset ur dnevno. Trgovskih pomočnikov se torej ne sme sitili. da bi brez plačila za čezurno delo delali po enajst ur dnevno. Ako bodo imeli v navedenih krajih svoje obratovalnice na plačilne dneve Trboveljske premogokopne družbe odprte svoje obratovalnice enajst ur, se morajo preje sporazumeti z uslužbenci glede plačila za naduro, ali pa priznati možnost izmenjave osebja.
Popoln nedeljski počitek je predpisan le za Ljubljano in del njene okolice ter za mesto Kranj in njega okolico v razdalji 5 km. V vseh drugih krajih je za trgovske in obrtne obratovalnice predpisano dveurno delo ob nedeljah. Praznovanje verskih praznikov je deloma ukinjeno.
članstvo Narodno-s (rokovne zveze se naj obrača na svojo centralo v vseh slučajih, kadar bi se kršilo naredbo ljubljanskega velikega župana in kadar bi naši organizirani člani želeli imeti pojasnila o posameznih določbah naredbe.
zbornice
4.	posreduje pri sklepanju kolektivnih pogodb, kakor tudi pri poravnanju sporov med delavci in nameščenci na eni in delodajalci na drugi strani, ako to zažele prizadete stranke ali pristojna državna oblastva;
5.	vodi statistiko in zbira podatke o vprašanjih, ki se tičejo delavcev m nameščencev, nadalje da podaja poročila o svojem delovanju ministrstvu za socialno politiko;
6.	zbira in hrani delovne pogodbe, ki so se sklenile v njenem Območju;
7.	vodi evidenco o delavskih in strokovnih organizacijah, vzdržuje stalno zvezo z njimi ter vpliva na smer njlk delovanja;
8.	posreduje in intervenira direktno pri vseh državnih uradih, napravah i* delodajalcih, kadarkoli zahtevajo to interesi delavcev in nameščencev:
9.	da ustanavlja in organizira po lastni iniciativi naprave za pospeševanje ekonomskega, socialnega in kulturnega položaja delavcev in nameščencev.
Vršeč te naloge, se obrača zbornica neposredno na vse državne in samoupravne oblasti in ustanove in stoj1! v posebno tesni zvezi z ustanovami, ki imajo za cilj ureditev delovnih odnosa-
Delovni čas v obrti in trgovini
Ustanove za delavce
1. Delavske
jev med delodajalci in delavci in ki rešujejo vprašanja delavskega zavarovanja, delovnega trga, delavskili stanovanj, socialne higiene, delavske prehrane, prosvete -in ostalih vprašanj, ki se tičejo posredno ali neposredno interesov delavcev in nameščencev.
Organi Delavske zbornice so: skupščina, upravni -odbor z administrativnim osobjem, finančna kontrola, zaupništva in poročevalci in osrednje tajništvo De-iavskih izbornic v Beogradu.
Za Slovenijo imamo Deavsko zbornico v Ljubljani, ki -ima svoje uradne prostore na Miklošičevi cesti v novi palači, ki je bila izgrajena s pomočjo ljubljanske mestne občine.
Skupščina Delavske zbornice za Slovenijo je bila izvoljena meseca februarja 1926. Funkcijska doba izvoljene skupščine traja tri leta. Člane skupščine Delavske zbornice imajo pravico voliti delavci in nameščenci brez razlike spola, ki so zavezani zavarovanju zoper bolezen in- ki so dovršili 18. leto starosti.
Prvi volilni red Delavske zbornice za S'oveni-jo je potrdil miinteter za socialno politiko z dne 2. avgusta 1925. Na podlagi tega volilnega reda so se nato vršile prve volitve, pri katerih so -dobili narodni đe'avci 8359 glasov in 9 zastopnikov na skupščinah Delavske zbornice, ki šteje 50 članov. Privatni nameščenci so sestavili kompromisno listo. Privatni na-meščanci, člani Zveze društev privatnih naileščencev v Sloveniji, so z zastopniki narodnega delavstva nato vstopili v skupen klub, ki šteje 13 -članov.
Skupščina Delavske zbornice sklepa predvsem o zborničnem proračunu, daje smernice zbonn-onemiu delu in voli -člane upravnega odbora, ki ima redno vsa-
ki mesec svoje seje. V upravnem odboru Delavske zbornice ima -Narodni klub dvoje članov. Skupščina -izvoli tudi finančno kontrolo, ki redno nadzira gospodarstvo Delavske Zbornice.
Delavska izbornica ima svojo ekspo-zituro v Mariboru in posebno prosvetno organizacijo s svojo centralo v Ljubljani in podružnico v Mariboru. Poleg Ifub.janskega uradnega poslopja ima Delavska zbornica še svoje -poslopje v Celju in je tudi vse pripravljeno, da dobi Delavska zbornica -svoje poslopje v Mariboru.
Stroški Delavske zbornice se krijejo iz prispevkov, ki jih plačujejo delavci in nameščenci zaeno s prispevki bolniškega zavarovanja. Prispevek znaša 0.3 odstot. zavarovane mezde ali plače.
Nova skupščina Delavske zbornice se bo izvolila na podlagi volilnega reda, katerega je odobril minister za socijalno politiko dne 9. februarja 1928.
Kar je za trgovca, obrtnika i-n imdu-strijca »Trgovska, obrtniška in industrijska zbornica«, to je za delavce in nam-eščemee »Delavska zbornica«. Zavedati se moramo, da je Delavska zbornica mlada -institucija, ki je šele v razvoju. Navzlic kratki dobi pa, kar obstoja, je ponovno dokazala svojo neprecenljivo pomembnost za delavce in nameščence. Prav bi bilo, da bi se tudi •de'avci veliko bolj zanimali za najvišjo predstavnico svojih teženj.
Kdor se hoče pobliže seznaniti z nalogami in že izvršenim delom Delavske zbornice, ta naj alta Zakon o zaščiti -delavcev, Pravila- Delavske zbornice, Letna poročila Delavske zbornice in Volilni -red Delavske zbornice. Vse navedene publikacije se -dobe v tajništvu Na-rodno-strokovne zveze.
Delavsko pravo in zaščita
Posledice kršitve predpisov o mezdi
V tem pogledu velja predvsem -osnovno pravno načelo: vsaka pogodba, ki j« sklenjena v nasprotju z zak-on-iti-mi predpisa, je neveljavna in zlasti ne veže delavca ter ne ustvarja nobenih pravic in dolžnosti.
Iz tega -osnovnega pravnega načela predvsem sledi dejstvo, da- ima delavec možnost zahtevati ponovno izplačilo mezde, katera mu preje ni bila izplačana v skladu z zakonitimi predpisi. Smatra se, kakor da mezda sploh ni bila izplačana. Ponovno izplačilo mezde more delavec zahtevati kadarkoli, samo da ta zahteva ni zastarela. Zato j-e paziti na rok zastaranja, -o katerem bomo govorili pozneje. V taki tožbi delodajalec ne more -uveljaviti -dejstva, da je delavec mesto plače v gotovini dobil odgovarjajočo množino blaga in da mu mora zato -blago vrniti ali plačati. Na neveljavnosti izplačila mezde v 'drugih predmetih kakor v gotovini tudi ničesar ne spremeni -dejstvo, da si je delavec sam želel izplačila mezde v blagu mesto v gotovini. Nepravilno izplačana mezda za- i pade v prilog bolniškega zavarovanja j ali pa ub-ožni blagajni kraja, kjer ima podjetje svoj sedež.
Pogosto se dogaja, da delavci dobe gotovo blago -na kredit. Obrtni red pravi v § 78 e, da tak kredit, ki je bil dan proti izrecnim predpisom zakona, ne more
biti niti od delodajalca, n-it-i in članov njegove -družine, niti od oseb, ki so pri teh članih zaposlene iztočen, niti obračunan -in niti -na kak drug način izjednačen. Vse take terjatve zapadejo in delavec mi dolžan, da jih poravna. Kljub obstoju takih terjatev obdrži polno pravico dio svoje nezmanjšane plače. Seveda pa mora -terjatev kljub temu poravnati. Zakon ne dopušča ,da hi se z njo obogatil. Poravnati jo -mora napram bolniški blagajni, odnosno napram ubožne-ni-u skladu dotičnega kraja .
Zakon pozna eno izjemo in sicer po § 1438 -obč. drž. zakona. Dopustno je namreč delavcu na njegovo željo proti lastni režijski cenil prepustiti na račun plače izdelke svojega podjetja. Po- zakonu (t. j. -obrtnem -redu) so bii-1 taki predpisi v varstvo mezde -izdani zgolj zaradi tega, -da bi. podjetnik na račun m-ezdie svojih delavcev ne pričel trgovati z najrazličnejšimi predmeti in bi tu na lahek način s pritiskom na delavca dosegel dobiček.
Predpisi o zaščiti mezde pa me veljajo samo za podjetnikovo osebo, ampak tudi za člane njegove rodbine in za vse osebe, ki so pri teh osebah zaposlen© in pa tudi za vse o-brtmike, ki so v posrednem ali neposrednem stiku z obratom, v katerem je prizadeti delavec zaposlen.
Za složen nastop povsitf, kjer se skladajo interesi delavcev in nameščencev
Poglavitni smoter strokovnega delavskega pokreta mora biti, okrepiti organizacije in podpirati vse zakonite delavske -ustanove. Z okrepljenimi organizacijami pridobi delovno -ljudstvo na ugledu in možnosti uspešno zastopati interese svojega članstva. S krepke podporo zakotnih delavskih ustanov pa ostanejo v veljavi socijalna zakonodaja, ki nudi delovnemu -ljudstvu eksistenčna oporišča.
2e na podlagi teh dveh temeljnih ugotovitev je možno skupno nastopati i vsemi delavskimi in nameščenskimi organizacijami brez razlike na idejno smer. Kakor hitro skupno prizna-
mo potrebo in -svobodo vsaki organizaciji, da se organizacijsko razvija, pridobiva svoje članstvo, potem ni nobenega zadržka, da pristopimo -k poglavitni, edini in najvažnejši zadevi, da nastopajo vse strokovne organizacije enotno, kadar gre za varstvo obstoječih zakonitih delavskih ustanov.
Izven dvoma sedaj ni čas za to, da se posamezne idejne smeri delavskih strokovnih organizacij bijejo med seboj, kdo bo imel več zastopnikov in vpliva na poedine delavske ustanove. Moč strokovnih organzacij je itak približno ugotovljena in ni težko porazdelit mesta, ki odpadejo v uporabah delavskih
ustanov na delojemalce, oziroma delavce in nameščence.
S skupnim in sporazumnim nastopom dosežemo skupno in sporazumno delo v delavskih ustanovah. Prav to je pa najvažnejše, če nočemo, da izgubimo že pridobljene pravice.
Sicer se pa Po večini skupno delo v -delavskih in nameščenskih ustanovah že vrši. Posebno v zadnjem času imamo v tem pogledu zaznamovati prav razveseli.va dejstva.
Volitve v Pokojninski zavod za nameščence in v Trgovsko bolniško podporno društvo se niso vršile. Vsi strokovno -organ-zirani nameščenci so se zedinili za eno listo, brez vseh težav so se razdelila mesta v zastopstvu obeh socijalnih zavodov in z gotovostjo je pričakovati, da bo tudi skupno delo mogoče. Nameščen-ska zavoda, ki sta v razvoju, ne bosta trpela vsled medsebojnih nasprotstev raznih idejnih smeri strokovnih organizacij. Pokojninski zavod za -nameščence in Trgovsko bolniško društvo bo napredovalo in vsi nameščenci bodo smatrali obe ustanovi za svojo skupno, splošno last, katero je treba tudi -skupno, solidarno braniti in pospeševati v njenem razvoju.
V Delavski zbornici vsi zastopniki raznih idejnih smeri strokovnega pokre-
ta že tri leta složno delajo. Prave opozicije ni, kajti vsem je pri srcu napredek najvišjega delavskega predstavništva. Nihče ne poskuša uganjati demagogije, ampak v&i od prvega do zadnjega se udeležujejo dela, da zgrade delavski zbornici trdne in solidne temelje.
Prav isto razmerje kot pri Pokojninskem zavodu za nameščence, Trgovskem bolniškem podpornem društvu in pri Delavski zbornici, mora nastopiti tu pri lOkrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Vsi in vsakdo mora delati na to, da se ustvari harmonično sodelovanje vseh zainteresiranih, organiziranih strokovnih skupin.
S -tem, ko se izrekamo za složno strokovno delo v vseh delavskih in name-ščenskih institucijah, propagiramo idejo premirja medsebojnih bojev v zastopstvu ustanov, -ki so last vseh delavcev in nameščencev. Partizanske tendence naj se umaknejo složnemu, pozitivnemu delu. Delavci -in nameščenci dobe potem zopet vero v svoje socijalne ustanove, nastopilo bo splošno pomirje-nje duhov in napredek socijalnih ustanov je zagotovljen; lepša bodočnost socijalnih in gospodarskih teženj delavcev i-n nameščencev ne -bo več le fantom, ampak živa resnica.
Vsej slovenski javnosti v svobodni domovini!
Naši zatirani bratje pod fašistično Italijo krvave -iz neštetih iran. Dan z:a dnem zapuščajo politični im gospodarski bed-neži nesrečno grudo in se zatekajo k nam na pomoč in podporo. In tu začenja zanje nov križev pot. Slovenska javnost ne pozna niti v najširših Obrisiih te strašne tragike, ki jo preživljajo na naših tleh vedno nove trume teh 'bednih brezdomovincev. Brez sredstev, strehe in dela tekajo navadno brez uspeha od vrat do vrat zaprtih domov.
Silia je priki-pela do vrbuca, pomoč je nujna.
To žalostno- spoznanje je izsililo ustanovitev »Meddruštvenega odbora za pomoč primorskim emigrantom«, ki ga sestavljajo po svojih delegatih »J-ugo-slovemsika Matica«, »Slovenska Straža*, »Organizacijo jugoislovenskih 'emigran-
tov«, društvo »Soča«, »Kolo jugosloven-skih sester«, »Klub primorskh Slovencev« in »Klub Primork«.
Odbor se zaveda, da bo uspela ta podporna akcija le v koncentriranem prizadevanju vse slovenske javnosti in najboljših njenih sinov. Kot prvi svoj -korak smatra za ipotrebn-o, da se obrne z gorečo prošnjo na vse. naše .časopise, da otvorijo v podporo nesrečnih beguncev in v znalk narodne manifestacije takoj stalno ko! ek to, kjer naj se tedensko izkazujejo vsi došli prispevki v lajšanje bede in trpljenja tega najbolj pire-ganja,-nega -dela našega naroda. Vsak najmanjši dar pom-enja gmotno in moralno pomoč ter izraz solidarnosti našim trpinčenim bratom.
Meddruštveni odbor za pomoč pdmorsk-im emigrantom.
Irettn zjiimiMa zojiuim Memeti- M i m siniti
Pri nas praktičnega izvajanja ome« njenih panog zavarovanja še ne po* znamo. To pomeni, da onemogli in sta* ri delavci in nameščenci, kateri niso po kakem dragem zakonu zavarovani, za slučaj onemoglosti, starosti in smr* ti še niso preskrbljeni, kajti izključe* no je, da bi pri današnjih težkih prili* kah si namezdno delovni človek mogel iz svojega zaslužka kaj prihraniti. Tu* di družine takih oseb so v slučaju smr* ti družinskega poglavarja prepuščene na milost in nemilost najbednejšemu življenju. Naše ubožno skrbstvo je ne* sistematično, revno na finančnih sred* stvih, zato tudi ono ne more biti kos vsem velikim nalogam, katere izvira* jo iz pomanjkanja teh panog zavaro* vanja.
Po vojni so vse države hitele s so* cialno politično zakonodajo in se tru* dile, da obstoječe panoge zavarovanja predvsem izpopolnijo z zavarovanjem onemoglosti, starosti in smrti. Zahteva po uvedbah teh panog zavarovanja je bila vsesplošna. Postala je last ne sa* mo delavskih*političnih strank in so* cialno orientiranih skupin v narodu, ampak tudi last vseh drugih političmh strank in zlasti predstavnikov narod* nega gospodarstva. Z uvedbo zavaro* vanja samega pa
Problem starostne in onemo-glostne preskrbe še ni rešen tn zaključen.
Preostaja še mnogo slojev v narodu izven okvirja zavarovanja, ki takopre* skrbo potrebujejo; to so predvsem
mali trgovci, obrtniki in mali zemlji* ški posestniki. Ti tvorijo v termino«* logi ji soc. zavarovanja tkzv. krog sa* mostojno pridobitno delovnih oseb. Tudi na te hoče moderna zakonodaja raztegniti starostno, onemoglostno in posmrtno preskrbo. Na ta način so na* stal zakoni o zavarovanju samostojno pridobitnih oseb za slučaj starosti in invaliditete ter smrti. V bistvu zako* nite ureditve invalidnega, starostneg* in posmrnega zavarovanja pa leži, d* tudi tako razširjeno zavarovanje še vedno ne objame vseh pomoči potreb* nih oseb, bodisi radi visoke starosti, bodisi radi drugih momentov, ki te osebe izvzemajo iz zavarovanja, bodi« radi dejstva, da so bili prekratek ča* podvrženi zavarovanju, da bi iz tega naslova mogli dobiti zadostno pomoš. Zato se soc. zavarovanje v modernik državah izpopolnjuje s tkzv. zakoni • splošni državni preskrbi pomoči p«* trebnih državljanov. Ta sistem je šk* ši in je uveden zlasti v Avstraliji in w Sovjetski Rusiji ter v norveških drža* vah, kjer poznajo tkzv. splošno narod* no zavarovanje. S takimi zakoni izpo« polnjeno soc. zavarovanje bi moglo odpraviti sistem miloščinarskega uboir nega skrbstva, ki je preostanek iz ča* sov, ko kultura še ni razumela, da imej vsak človek napram javnosti absolut« no zakonito pravico biti za slučaj p«* trebe, zlasti za slučaj onemoglosti Ib starosti preskrbljen. Ubožno skrbstr* nosi na sebi pečat neenakovrednosM človeka do človeka in ta pečat moM nova doba izbrisati.
Borba v naših krajih za uvedbo sta« rostnega in invalidskega zavarovanja Je stara. Zanima nas
borba v Avstriji,
v kateri smo bili prisiljeni živeti. Ta država je pod vplivom Nemčije, kjer so bile te panoge zavarovanja oživot* vorjene že leta 1889., zgodaj morala misliti na izpopolnitev soc. zavarovan nja. Razne delavske pa tudi delodajab ske organizacije (zlasti živahni so bili obrtniki, kateri so postavili junktim med delavskim in svojim invalidnim zavarovanjem) so s shodi in resolucija* mi pritiskale na vlade. Tako se je zgo*^ dilo, da je leta 1904. Korberjeva vlada izdelala program za reformo in razši* rit c v zavarovanja delavskega in neka* terih samostojno pridobitno delavnih oseb. Ta reformni načrt ni zadovolje* val. Zato je prišel leta 1908. nov na* črt (Beckov!) in 1. 1911. tkzv. Biener* tov načrt. Šele 1. 1914 je soc. pol. od* 'bor parlamenta izdelal končni zakon* ski osnutek, ki naj bi bil predložen parlamentu. Takrat pa je izbruhnila vojna in nade delavstva so ostale — nade do danes. V Avstrijski republiki je med tem seveda starostno in inva* lidno zavarovanje že davno uvedeno. Tudi druge nasledstvene države se že vesele podobnih zakonov. V ČSR npr. bodo v letošnjem letu izplačane prve starostne in invalidne delavske rente.
Omenjam naj tudi, da je
predvojna Srbija
1. 1910. v zakonu o radnjama uredila starostno in invalidno zavarovanje. Radi vednih vojska zakon ni stopil v življenje in tako je danes tudi delav* stvo Srbije brez pokojninskega zava* rovanja.
Delavstvo — približno 600.000 v dr* žavi, je do danes brez realne starostne in invalidne preskrbe.
Pod neposrednim vplivom vojnih in povojnih dogodkov
in miselnih razpoloženj je naš unifici* rani soc. zavarovalni zakon od 14. ma* ja .1922 mislil tudi na starostno in one* moglostno zavarovanje in isto zakoni* to uredil — seveda ne tako, kakor to odgovarja delavskim potrebam, ven* dar pa je bil to vsaj pričetek sistema* ličnega urejevanja starostne in one* moglostne preskrbe državljanov. Za* kon v čl. 109. pravi «da se zavarovanje za onemoglost, starost in smrt izvede, ko to določi ministrski svet, najkasne* je pa do dne 1. julija 1925.» Torej od tega dne dalje bi morali tudi pri nas Imeti starostjio in invalidno zavarova* nje delavcev. Pod pritiskom gospodar* skih krogov pa je finančni zakon ta termin na nedoločen čas podaljšal, ta* ko, da je danes nejasno, kdaj bo sta* rostno in onemoglostno zavarovanje dejansko stopilo v veljavo. To se je zgodilo, češ, da bi naše gospodarstvo teh bremen ne preneslo. Ta trditev ne more držati, kajti premija je tako niz* fca (znaša le 3 odst. od zavarovane mezde dnevno tako, da na delodajalca odpade le 1 in pol odst. od mezde dnevno), da pri gospodarski kalkulaci* ji sploh v poštev ne more priti in da niti malo na gospodarski razvoj vpli* »ati ne more. Pri tem pa je pomisliti še na nekaj: na en način se za stare in onemogle delavec skrbeti mora. To delajo danes občine in oblasti. V njih proračunih vidimo precejšnje postavke aa starostno in onemoglostno preskr* ho. Nekatera podjetja iz letnih račun* ?kih zaključkov tudi nekaj votirajo za svoje stare in onemogle delavce ali vdove. Kratko: tudi danes mora naše javno življenje dati precejšnje vsote v svrhe invalidne in starostne preskr* ibe. Z uvedbo teh panog zavarovanja ibi marsikaj tega odpadlo, tako, da bi bila dejanska obremenitev prav zelo ■malenkostna. Večja industrijska pod* jetja danes prav neprijetno občutijo pomanjkanje starostnega in invalidne* zavarovanja. Delavcev odpustiti ne morejo, zato jih zadržujejo v službi, četudi pri lažjih delih. Vendar jih ta dejstva ovirajo pri ekonomizaciji pro* dukcije in pri ekonomizaciji porabe delavskih sil. Zato mislim, da je strah pred invalidnim in starostnim zavaro* banjem tudi iz stališča interesov ma*
terijelnega gospodarstva le — predso* dek, katerega bo treba revidirati. Čas je, da vsa javnost enotno nastopi za uvedbo starostnega in invalidnega za* varovanja. To bi dvignilo konsument* sko moč in pripomoglo bi prav znatno k pomirjenju notranjih prilik. Zado* voljno ljudstvo je najmočnejši držav* ni steber.
Predvsem mora delavstvo samo pričeti kazati večji interes
za uvedbo starostnega, invalidnega in posmrtnega zavarovanja. Zato je prav, ako se delavstvo upozna z najvažnej* simi določbami zakona o zavarovanju delavcev v pogledu, kako je v tem za* fconu urejena ta vrsta zavarovanja.
Kdo bi bil podvržen starostnemu in onemoglostnemu zavarovanju?
Naš zakon je krog zavarovancev za razne panoge izenačil, zato bi bile te* mu zavarovanju podvržene vse osebe, ki so podvržene bolniškemu zavarova* nju, t. j. vsaka oseba, ki svojo telesno ali duševno moč na kakršenkoli način daje v najem. Važno je pri tem vedeti, da zavarovalna zavezanost ni omejena na gotovo starost in na višino prejem* kov, kakor je to ponekod drugod, da n. pr. zavarovanju niso pdvržene ose* be, ki dosegajo gotov zaslužek in pa osebe, ki niso dovršile 18. leto staro* sti. Zavarovan pa pri nas ni celotni zaslužek, ampak le tkzv. maksimirani zaslužek letno Din 14.000.—. Samo od tega zneska sc določa višina premij in podpor. Višji zaslužek ne pride v poštev. — Organizacija izvajanja sta* rostnega in onemoglostnega zavarova* nja odgovarja organizacijskim princi* pom našega soc. zavarovanja: tudi te panoge zavarovanja bi izvajal preko okrožnega urada za zavarovanje delav* cev v Ljubljani Osrednji urad v Za* grebu, tako, da bi se upravni stroški sedanjega zavarovanja radi uvedbe no* vih panog zavarovanja le malenkost* no ali nič zvišali.
Prispevki so določeni na 18 odst. zavarovane mezde tedensko ali 3 odst. dnevno. Ta premija je zelo nizka in so seveda radi tega pokojnine sorazmer* no tudi nizke in ne odgovarjajo po* trebam delavstva. Rudarji n. pr. pla* čujejo za svoje starostno in onemo* glostno zavarovanje 7 odst. premijo dnevno, v drugih državah se ta premi* ja giblje oct 6 — 10 odst.
Namen starostnega in onemoglostne* ga ter posmrtnega zavarovanja je po besedilu zakona ta, «da omogoča de* lavcem, če onemorejo ali se postarajo, vzdrževanje z dajanjem trajnih rent (invalidskih in starostnih rent) in da, če umrjejo, podpira zavarovančevo družino z dajanjem rent za dcco (dež* je rente) in najnujnejše j. moči vdovi in sorodnikom (posmrtia renta). Lo* čimo torej: invalidske, starostne, deč* je in posmrtne rente. Osnovni pred* pogoj za pridobitev pravic do rent in podpor je plačilo premij in izpolnitev roka čakanja. Pri teh panogah zavaro* vanja je torej uveljavljeno načelo: brez plačila premij ni zavarovanja, do = čim n. pr. pri bo'niškem ali nezgod* nem zavarovanju plačilo prispevka /a članske pravice in za postanek zava* rovalnega razmerja ni bistvene važno* sti: tudi, ako premije niso plačane, oboleli član dobi zakonite dajatve. Drugi važni predpogoj je tkzv. karenč--na doba, to je, član mora biti gotovo po zakonu predpisano dobo zavarovan in plačati prispevke, da pridobi pravi* co do podpor, ako bi onemogel ali umrl. Pred potekom tega roka članu ne nastane nobena pravica, dasi je n. pr. prispevke plačeval. Karenčna do* ba je zato zelo važna, kajti ni vseeno ali je ta doba krajša ali daljša. De* favstvo se bori za to, da je ta doba primerno kratka. Naš zakon predp'su* je za invalidno zavarovanje 200 pr'* spevnih tednov (4 leta), za starostno pa 500 tednov (10 let), za podpore v slučaju smrti 100 tednov (2 leti). Ka* renčna doba je potrebna predvsem v svrho preprečitve simulacij in zlorab.
Zelo važen je pojem invalidnosti.
Ta pojem še ni povsem razčiščen; raz* ni zakoni imajo y tem pogledu razne
predpise. Po našem zakonu je inval d* na ona oseba, ki si vsled bolezni, sta* rosti ali drugih telesnih hib ne more služiti z delom svoj kruh tako, kak^r to odgovarja delu polno zdrave osebe. Ako oseba ne zasluži niti tretjino toli* ko, kolikor popolnoma zdrava oseba v istem poklicu, potem naš zakon taki osebi prizna invalidnost in s tem pra* vico do invalidne rente. Mišljena je tu trajna onemoglost. Po zakonu pa se more priznati tudi začasna invalidna renta oni osebi, ki po preteku bolniške podporne dobe (26 odnosno 52 tednov) ni za delo sposobna in sicer od pre* teka te dobe dalje. S tem je ustvarje* na kontinuiteta skrbstva v slučaju de* lanezmožnosti.
Starostno rento priznava naš zakon z doseženim 70. letom starosti. Ta sta* rostna doba je previsoka, ker je malo delavcev, ki bi to starost dosegli, zato mora iti zahteva delavstva za tem, da se ta doba zniža na 60 let; kajti tudi delavec naj v miru in brez skrbi uživa vsaj nekaj starh dni in ne, da mora do smrti težko delati.
Podpore so v našem zakonu enotno urejene
in so v glavnem od zaposlitve in plačevanja premij v svoji višini neod* visne. Navadno je pokojnina po dalj* šem službovanju večja, pri manjšem manjša. Naš zakon pozna le enotno pokojnino, katera znaša dvanajstkratni znesek povprečnega letnega prispevka. Le, ako delavec ni še 500 tednov pla* čeval prispevkov, znaša pokojnina le 8*kratni znesek letnega prispevka. Me* rodajno je povprečje 10 let. Po teh predpisih bi najvišja pokojnina znašala nekako Din 400.—. Malo je to, toda vendar nekaj in pričetek zavarovanja sploh. Najnižja pokojnina mora zna* sati vsaj Din 1500.— letno. Razliko pla* ča država.
V	zdraviliščih in okrevališčih Sl)ZOR je bilo začetkom leta 1927: moških 14, ženskih 5, prirasfclih tekom leta moških 70, ženskih 38; odpadlih tekom leta 59 moških, 31 ženskih; stalež koncem leta 1927 moških 25, ženskih 13.
V	letu 1927 se je oskrbovalo na Golniku 15 Očlanov, 14.057 .oskrbnih dni; na Klenovniku 26 članov 1502 oskrbna dneva; na Rabu 94 članov 4148 oskrbnih dni; v Kraljeviči 7 članov 261 oskrbnih dni; v Dolenjskih Toplicah 19 članov 340 oskrbnih dni; ;v Krapinskih toplicah 9 članov 173 oskrbnih dni; v Rimskih toplicah 8 članov 154 oskrbnih dni.
Na Golniku je bilo- odpuščenih 64 moških, 43 ženskih, skupaj 107 članov. Po poklicu je bito: 29 delavcev, 41 profe-sijonistov, 11 hišnih poslov, 7 šivilij, 3 poljedelski delavci, 3 trgovski pomoč-’nikt, 11 članov pisarniške stroke, 2 člana ostalih poklicev. Doba zdravljenja je trajala: pri 12 članih po 8 tednov, pri 35 članih do 13 tednov, pri 48 do 26 tednov, pri 10 do 39 tednov in pri 2 članih do 52 tednov.
'V ambulantno zdravljenje je bilo lota 1927 sprejetih moških 56.800, ženskih 31.031, nakazanih članov v zdravljenje specialistom1 moških 4350 (2837), nakazanih svojcev specialistom 642 ('1492), nanovo sprejetih svojcev v amb. zdravljenje mošk. 10.743 (22.528), število svojcev, katere so obiskali zdravniki na domu moških 1862 (3109), število svojcev, umrlih tekom zdravljenja moških 90 (163), porodov svojk 3070.
V	letu 1927 je urad izplačal naslednje
dajatve:
1. Hranarina, redna, polovična in dvojna Din 9,846.334.71, 2. podpora za porodnice, članice 1,328.786.90, 3. podpora za porodnice, svojke 206.800.65, 4. Dečja oprema, članice 291.320.80,	5.
dečja oprema, svojke 1,641.570.60, 6. Oskrba v bolnicah, člani 3,468.478.95,
7.	oskrba v bolnicah, svojci 972.720.88,
8.	Zdravila in zdravilni pripomočki za člane 7,870.741.20, 9. Zdravila in zdra-
Važno je, da se v dobo zaposlitve šteje vojaška doba in sicer na račun državnega proračuna, dalje doba bo* lezni in pa tudi čas, za katerega je pod* jetnik delavcu zavarovalni prispevek od plače odtegnil, a ne prijavil v zava* rovanje.
V slučaju smrti so določene sledeže podpore: 1. pogrebnina v višini 30* kratnega zneska zavarovane mezde ali 30 % pokojnine, ako je umrl rentnik;
2.	dečje rente za zakonske in neza* konske otroke do 16. leta starosti v višine ene četrtine zavarovančeve po* kojnine, t. j. približno Din 100.— me* sečno;
3.	vdovska renta v znesku ene četr* tine moževe rente, toda le za dobo treh let. Ta omejitev gotovo ni pravde* na in socialna, ker mora vdova tudi po 3. letu od moževe smrt še naprej ži* veti. Zato je ta omejitev v večini za* konov odpadla in vdova uživa pokoj* nino, dokler je potrebna. Zakon skuša biti pravičen tudi napram osebam, ki karenčne dobe niso dosegle, in sicer na ta način, da priznava povračilo za čla* na vplačanih premij ali da dovoli pro* stovoljno podaljšanje zavarovanja. Za* varovanim ženskam priznava zakon povračilo premij, ako se omože. Pri* dobljene pravice skuša zakon varovati 5 let. Po preteku tega časa pravice ugasnejo.
To so na kratko najvažnejša dolo* čila zakona. Ostali smo edina država, katera starostnega in invalidskega za* varovanja delavcev še nima. Kdo mo* re to dejstvo pred narodom in pred kulturnim svetom še naprej zagovar* jati? Mislim, da nihče! Zato je čas, da se vsi potrudimo, da uvedbo tega za* varovanja dosežemo in dobimo na ta način nad pol milijona zadovoiinejših državljanov.
vilni pripomočki za svojce 733.474.91,
10.	podpore za dojilje 45.042.10, 11. ba-biška pomoč, članice 159.327.70, 12. ba-biška pomoč, svojke 587.727.10, 13,. pogrebnina 356.9990.70, 14. zdravljenje v kopališčih 300.607.40, 15. zobozdravniki in zobne naprave 573.585.60. Skupaj Din 25,081.453.81 ali dobri dve tretjini celokupnega predpisa (ne prejemkov!) se je porabilo za direktne dajatve bolnim članom v okviru zakonitih določi. Pri tem niso všteti honorarji za zdravnike.
iZotoni ambulatorij v Ljubljani je pričel poslovati 'januarja 1927. Do konca leta 1927 je imel 11.662 obiskov. Od teh odpade na člane 5026, članice 5898, svojce 86 in svojke 552.
V preteklem letu se je izdrlo v zobnem ambulatoriju 4187 zob z injekcijo. Plomb se je izvršilo 1336. Zob se je lečilo in plombiralo korenine 685. Plombe so bile sledeče: 654 amalgam plomb, 401 fiarvard cement, plomb, 271 porcelan plomb, 10 cink. cement, plomb.
Ostalim članom so nudili zobne dajatve zobozdravniki in zobotehniki na kraju ali v bližini njih bivališč.
Zdravniška služba.
Ob koncu leta 1927 je bilo v uradovi zdravniški službi skupno 135 zdravnikov, od teh odpade na zdravnike uradnike 12, na pogodbene v smislu kolektivne pogodbe 107 in pogodbene v smislu specijalnih pogodb 16 zdravnikov. Po Specialistih so zasedene sledeče stroke: za tuberkulozo 0), za spolne bolezni (l), za otoringologijo (2), z* očesne bolezni (2), za živčne (l), za rentgenologijo (3), za kemično-diagno-stični laboratorij (1), zobozdravništvo (5), za porodništvo (1), za kirurgijo in ortopedijo (2), za otroške bolezni (2), za fizikalno medicino (l).
Zasedeno je bilo 1 mesto šef-zdrav-nika, za pregledovanje nezgodnih slučajev je bil nameščen 1 zdravnik, kateri je v slučaju odsotnosti nadomesto-val tudi šef-zdravnika.
Zdravniški okoliši so v pretežni večini odgovarjali okrožnim ali srezkkn
Naše zavarovanje za slučaj bolezni
(Konec)
okolišem, tako da so bili dlanom na razpolago najbližji zdravniki. Povprečno odpade že na 700 članov en zdravnik.
iTudi glede babiške pomoči je služba urejena tako, da član more udicati najbližjo ali katerokoli babico, kateri se prizna honorar po kolektivni tarifi.
Zobozdravniško službo po deželi so opravljali predvsem zobozdravniki, kjer pa teh ni, konc. zobotehniki in sicer po minimalnem tanin.
V pretečenem letu so poslovali am-buiatorji v Ljubljani, v Mariboru, Celju, Ptuju, v tobačni tovarni v Ljubljani, v papirnici v Vevčah; na novo je bil otvorjen ambulatorij v tovarni We-ssten v Gaberju pri Celju. Ostali am-bulatoriji so se izpopolnjevali z ozirom na opremo.
Gradovi člani se niso posluževali samo zdravstvenih naprav v lastnih am-btia tori jih, ampak tudi privatnih naprav zdravnikov samih, predvsem kremenskih svetilk proti primerni odškodnini.
iV Mariboru se je potom posebne pogodbe uredila rentgenološka služba, na novo se je ustvarila specialna zdravniška služba za venerične in kožne bolezni.
Z zaključki ravnateljstva je dana možnost, da se v Mariboru in Celju v zvezi z mestnimi zastopi 'Ustanovi fizikalno zdravilišče in razne medicinalne kopeli. Seveda pa :bo to finančno mogoče le, ako se zaostanek na neuplača-nih prispevkih zniža na znesek 2 in pol mesečnega predpisa.
Stroški zdravniške službe, zdravnikom izplačani honorarji ib drugi prejemki so v letu 1927 dosegli Din 3 milj. 715.796.65 ali 10.11% vseh izdatkov iz naslova bolniškega zavarovanja.
Po teh podatkih odpade povprečno na 1 zdravnika Din 27.524.42 letnega honorarja, ali na 1 prijavljeno obolenje Dim 22.83.
Na izdatkih za zdravila in zdravilne pripomočke izkazujejo računski zaključki za člane Din 2,870.741.20, za svojce Din 733.747.91, skupaj ‘Din 3,604.389.11, t. j. porast izdatkov na-pram letu 1926 za 'Din 607.635.04. Od teh izdatkov odpada na člana in leto Dm 43.67!
Za urad je bilo merodajno ono osnovno načelo, katero je v skladu z medicinsko vedo in ekonomijo: predpisovati najbolj učinkovita zdravila, tudi ako so draga, ,ako ni enakovrednih cenejših zdravil, in predpisovati je toliko, kolikor je potrebno brez vsakih nepo-tiebnih in neučinkovitih primesi. Da kljub temu pravilnemu načelu člani z zdravili urada niso zadovoljni, ima svoj vzrok v veliki reklami za razne specialitete, katere klinično nimajo nobene vrednosti, in pa delno v odporu apotekarjev In tudi nekaterih zdrav nikov proti ekonomičnemu ordiniranju zdravil članom in svojcem. K temu se pridružuje še dejstvo, da vsak bolnik hoče dobiti zdravilo, dasi je po diagnozi in terapiji nepotrebno. Izračunano je, da bolniške blagajne izdajo za zdravila trikrat do štirikrat več, kakor
privatno plačujoči pacijenti ,kateri v današnjih draginjskih prilikah tudi ne morejo plačati onih zdravil, katera bi morda želeli.
Eno je treba vedeti1: zdravja v apoteki ni mogoče nikdar kupiti. Zdravje je doma v higijeničnem življenju, v dobri hrani in zdravem stanovanju, t. j. v plači delavca in v njegovi izobrazbi.
Posebno 'pozornost je urad posvečal tuberkuloznim obolenjem in ni’ odklonil nobenega slučaja, kateri je bil za sana-torijsko zdravljenje predlagan ali da bi na katerikoli način omejeval to zdrav-Ijenje. Nasprotno:	skušal je potom
zdravnikov in nadzornikov bolnikov doseči, da bi vsi za sanatorijsko zdravljenje primerni slučaji bili za tako zdravljenje od strani zdravnikov predlagani. Y sanatorijih za tuberkulozne se je zdravilo 176 oseb, skupaj 15.559 oskrbnih dni.
Na take člane je urad opozarjal tudi podjetja, da jih zaposluje pri zdravju manj škodljivem delu. Vse take bolnike je urad po odpustu iz sanatorija vodil v evidenci. Urad je v svrho efektivnej-še protituberkulozne akcije pričel z zbiranjem stanovanjskih in drugih važnejših podatkov pri tuberkulozno obolelih članih.
Največ članov je bilo v tuberkulozne sanatorije oddanih iz območja ekspoziture Maribor in sicer 52 članov; od vseh članov, oddanih v sanatorijsko zdravljenje, jih odpade na mariborsko Oblast 97, na ljubljansko' 79.
Urad nima zakonite in financijelne možnosti, da bi v tem oziru svoje delovanje mogel raztegniti zlasti na otroke, kateri so infekcijskim možnostim' posebno izpostavljeni in potrebujejo utrditve svojih telesnih sil.
Tudi materinska skrb za dojenčke je omejena le na priznavanje pred ali po-porodniških podpor, niso pa na razpolago domovi, v katerih bi bile posebne zaščite potrebne matere in dojenčki nameščeni, da bi' pri pomanjkanju' primernih lastnih stanovanj in pri nezadostni prehrani dobivali pred in po porodu zadostno hrano in primerno oskrbo. Tudi primanjkuje skrbstvene sestre. Porodov izkazuje 1. 1927 pri članicah 1016, pri svojkah 3070.
Nezgodno zavarovanje.
V letu 1927 je bilo javljenih 1864 nezgodnih slučajev ali 2.22% napram povprečju članstva. Od tega števila nezgod je bilo v 4 tednih izlečenih brez nadaljnih posledic 1122 slučajev, v 10 tednih je bilo brez posledic izlečenih 320 slučajev.
•Začasne rente so bile priznane v 202 slučajih, trajne v 32 slučajih. Povprečni odstotek delanezmožnosti po staležu z dne 31. 12. 1927 znaša 52.07 odstotka.
Rent pod 20% je bilo priznanih 47. Smrtnih nezgod je bilo 55; vdovskih in otroških rent je bilo priznanih 30.
Proteze in drugi pripomočki so bili priznani v 45 slučajih.
Največ prijavljenih nezgod odpade na lesno stroko in sicer 36%.
Narodno-strokovna zveza
Volitve delavskih zaupnikov.
Še nekaj dni nas loči od zadnjega roka, ko morajo biti povsod izvršene volitve delavskih zaupnikov v obratih. Podružnice so dobile natančna navodila, kako imajo postopati in izvesti veliko nalogo, ki jih čaka.
Upravili odbor N'SZ je na svoji zadnji seji sklenil, da morajo vse podružnice zastaviti vse svoje šile, da se volitve izvedejo povsod, kjer je več kot 10 delavcev v podjetju. Podružnice naj tedaj . ne odlašajo, temveč še v zadnjih dneh pod vzamejo vse, da se udeleže volitev. obratnih zaupnikov.
Delavska, zbornica ima na razpolago' tiskovine za volitve, in se je v slučaju potrebe , obrniti na tajništvo, ki bo posredovalo,,da dobi podružnica takoj vse kar potrebuje.
Navodila ne mislimo v tej notici dajati, ker jih imajo že vse podružnice. Zdi
se nam le zelo važno, ponovno in zadnjič s tega mesta opozoriti podružnice na važnost volitev 'delavskih obratnih zaupnikov!
V vsakem podjetju, v vsaki tovarni moramo imeti svojega zaupnika. To bodi geslo vseh naših organizacij, To je tudi: sklep upravnega odbora, ki se mora izvesti.
Važno opozorilo vsem podružnicam!
Z ozirom na novo stanje v državi naj naše organizacije ne prenehajo z rednim delom.. Podružnice naj nemoteno sklicujejo vsa svoja zborovanja, vendar'jih morajo v smislu zakon, določil najpozneje tri dni preje daviti pristojnemu sre-skemu poglavarstvu. To naj storijo raje par dni preje in naj ne čakajo zadnjega dne. Podružnice so .prejele te dni okrožnico, po kateri se imajo strogo ravnati..
V vsakem slučaju pa naj se obrnejo na centralo.
Otvoritev palače Delavske zbornice v Ljubljani.
Palača Delavske zbornice 'bo do začetka februarja popolnoma dovršena in se bo po sklepu upravnega ,od!sora Delavske zbornice vršila nje slovesna otvo ritev v dneh 16. in 17. februarja t. 1.
Svečanost otvoritve obsega naslednji spored: v soboto 16. februarja popoldne bo plenarna seja Delavske zbornice; zvečer istega dne priredijo v Delavski zbornici registrirane strokovne organizacije svoje posebne prireditve. Strokovna komisija priredi proslavo v dvorani Sokola I. na Taboru, Jugosio-venska strokovna komisija bo imela svojo prireditev v unionski dvorani in vse narodne strokovne organizacije, med njimi v prvi vrsti Narodno-strokovna zveza pa v veliki dvorani Kazine. O naši prireditvi več na drugem kraju. V nedeljo, 17. februarja se bo vršila dopoldne svečana otvoritev palače, zvečer pa se bo vršila skupna prireditev v novi dvorani Delavske zbornice.
Na ta velik praznik slovenskega pro-letanjata bodo povabljeni številni gosti iz cele države in inozemstva.
Naše članstvo že sedaj pozivamo, da se v velikem številu udeleži te skupne naše proslave in se raduje otvoritve prvega Delavskega doma v prestolnici Slovenije.
Proslava ob priliki otvoritve palače Delavske zbornice. Narodna strokovna zveza priredi skupno z Zvezo društev privatnih nameščencev S'ovenije, Udruženjem ju go slo venskih narodnih železničarjev in brodarjev ter delavskega mladinskega društva »'Bratstvo« družabni večer v soboto, dne 16. februarja 1.1. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Kazine. Družabni večer se vrši v okviru proslav ob priliki svečane otvoritve palače Delavske zbornice. Na sporedu je koncert orkestra »Sloge«, pevskega zbora »Sloge« in recitacije članov »Bratstva«. 'Podrobnejši spored objavimo v prihodnji številki. Že danes pa vabimo tako ljubljansko kakor izv en ljubi lansko napredno delavstvo in nameščenstvo. da se te naše proslave udeleži v kar največjem številu.
Št, Pavel.
Naša podružnica je imela prejšnji te-
jamo. Na tem sestanku bo poročal delegat centrale iz Ljubljane.
P tiru
Tukajšnja podružnica pnktno deluje in se pripravlja na občni zbor. Že danes opozarja odbor članstvo na redni letni občni zbor, ki se 'bo vršil v prvih dneh februarja. Isti dan priredi podružnica tudi predavanja in bo povabite predavatelja iz Ljubljane. Da bo podružnica tudi v tem letu imela uspehe, se mora vse članstvo odzvati vabilu in prisostvovati občnemu zboru, da se pogovorimo o bodočem delu v podružnic!. 'Na občnem zboru moramo tudi sporpob niti odbor.
Litija.
Kuit tirno-prosvetni odsek v Litij? prav pridno dela in je priredil že več prav lepih predavanj. Delavstvo se pa vseeno še veliko premalo zanima za predavanja, kar kaže vsakokratni posot. [Poživljamo članstvo naše podružnice, naj se delavskih predavanj udeleži v kar največjem številu in s tem pokažt zanimanje za vsa predavanja, ki so m; lahko samo v korist. — Podružnica Narodno str. zveze je pridno na delu. Pripravlja se za občni zbor, ki bo v polovici februarja. —Posebno dobro uspeva uradniška skupina pod vodstvom agrl-nega tov. Bizjaka. Nameščenci tova meso kompaktno organizirani in tvorijo steber delavske podružnice. Dobro bi bilo, da delavstvo sledi uradniški skupil ter tudi kompaktno pristopi k naši podružnici. — Drugače v Litiji m nič novega. iPredpust je tu in prireditev vse polno. Mladina se vrti, da je veselje, delavci p« samo gledamo to vrtenje m si včasi zaželimo vsaj en del onega denarja ki ,se ob predpustnem času potroši brez vsake koristi. — Blagajnik podružnice opozarja članstvo, da 'bo poveril nekaterim tovarišem pobiranje članarine po oddelkih. Naj ne 'bo miljenega, ki bi odklonil vplačilo članarine. Vsi naj plačajo redno in točno kot doslej. Kdor ne bo redno plačeval članarine... mu bo blagajnik ustavil Mst.
Tržič.
Pripravljalna dela za ustanovitev podružnice Narodno strokovne zveze v Tržiču gredo h kraju in se bo vršil ustanovni občni zbor tekom meseca februarja. Na občni zbor bo prišel tudi delegat centrale, na kar že danes opozar-
jNusa pouruzmea je imeia prejšnji te- , &“v	^ •uaucs uinjzm -
den svojo sejo, katere se je udeležil tudi I i3®10 vse članstvo. Vabila za občni' zbor1 centralna tajnik tov. Kravos. Na tej seji j Pravočasno razposlana in1 je dolž-je bilo med drugim sklenjeno tudi to, da I 'nost vsakega prijavljenega člana, da se se vrši v nedeljo 20. t. m. občni zbor i «a “deleži in pripelje tudi druge tovari-podružnice, in sicer ob 1. uri popoldne ! še seb(d- Narodno zavednega delavstva v prostorih g. Vedenika. Dopoldne bo i -ie ve^0 v Tržiču in njega okolici in zadnja seja sedanjega odbora, katere se udeleži tudi strokovni tajnik iz Ljubljane. Popoldne istega dne se vrši ob 3. nri popoldne v prostorih g. Vedenika zanimivo predavanje o Jugoslaviji. Predava strokovni tajnik tov. Kravos. Predavanje spremlja 100 krasnih skioptič-nih slik, ki nam 'bodo pokazale vso lepoto našo države. Naj nihče ne manjka na občnem zboru ®n na zanimivem predavanju. Agitirajte od člana do člana, da bolo enkrat polnoštevilni na občnem zboru.
Medvode.
Podružnica 'Narodno - strokovne zveze v Medvodah bo imela svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 27. t. m. z običajnim dnevnim redom. Občnemu zboru bo prisostvoval tudi delegat centrale. Vabimo vse člane, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. Članstvo bo dobilo posebna vabila kot običajno.
Tajnik.
Ceije.
. ..Prejšnji teden nas je obiskal centralni tajnik, s katerim smo se pogovorili o delu, naše podružnice. Podružnica ima sedaj svoj lep Lokal v novi hiši Delavske zbornice do. bo njeno .delovanje lažje.
Sedaj je bilo ysako delo otežkočeno, ker nismo imeli svojega lokala in smo morali zborovati po gostilnah. Tovariše prosimo, naj redno plačujejo članarino in naj se polnoštevilno udeležijo vseh zborovanj. V kratkem priredimo članski, sestanek, na katerega že sedaj opozar-
mora vse to delavstvo v našo organizacijo. Naši nasprotniki odvračajo delavstvo od naše organizacije in mu žugajo, toda bati se ni nikogar. 'Razumeti' c strah nasprotnikov - in zato mora vsakdo v našo novo organizacijo.
Vsem podružničnim blagajnikom. Na
seji upravnega odbora 'sem iznesel pravo stanje naše blagajne in poročal o vplačevanju posameznih podružnic. De^ legati so obljubili, da bodo takoj pod-vzeli vse potrebno, da se bo članarina povsod in v redu pobirala. Z ozirom na to obljubo 'se 'obračam na vse moje tovariše blagajnike in jih prosim, naj povprašajo delegata o mojem poročilu.in naj gredo ipotem na. delo. da popravijo, kar so doslej pogrešili, lobirajte redne in pri vseh članih članarino in jo tudi redno in 'točno obračunavajte centrali. Kdor nima tiskovin za obračune in seznam članstva ali čekovnih položnic, naj zahteva, pa mu jih centrala takoj pošlje. Upam, da mi. ne bo'treba več apelirati na tovariše in da bodo sami irvi-deli potrebo rednega'obračunavanja s centralo. — Centralni blagajnik.
-'•"'-'niinni iiiinnor    umu..'j
Ul

Izdajatelj: Dr. Josip Bohinjec. — Urejuje: Ivan Tavčar. — Za Narodno tiskarno odgovoren: Fran Jezeršek.