ILUSTRIRANI SLOVENEC Leto VI 27. aprila 1930 Štev. 17 Pogled s Kongresnega trga ponoči na ljubljanski grad, obsvetljen z novimi žarometi ljubljanske mestne elektrarne Foto iiustr. Slovenec.) 13Ó Novi patriarh srbske pravoslavne cerkve Predstavilelji pravoslavnih Slovanov, zbrani ob priliki ustoličenja novega srbski'ga patriarha. Spredaj sede od leve na desno: Antonije, mi-tropolit rnske pravosl. cerkve v emigraciji; Varnava, patriarh srbski; Pavle, mitropolit bolgarski in dr. Gorazd, mitropolit pravoslavnih Čehov; zadaj pa stoji bolgarski jeroniouah Antonije. Varnava, dosedanji skopljanski mitropolit, je bil na arhirejskem zboru, ki se je vršil dne 12. t. m. v Belgradu, izvoljen za novega patriarha srbske pravoslavne cerkve. Novi cerkveni poglavar se je rodil 1. 1880. v Plevlju, I. 1910. je postal škof, a 1. 1920. skopeljski mitropolit. Pri sedanji volitvi je dobil tri četrtine vseh oddanih glasov in je kralj še isti dan potrdil njegovo izvolitev. Ustoličenje se je izvršilo z največjo slovesnostjo v nedeljo, 13. t. m. S pogreba patriarha Dimitrija: Pravoslavne redovnice, za njimi predstojniki pravoslavnih moških samosianov (igumeni) v žalnem sprevodu. Ta slika je velika redkost, ker je pravosla\ne redovnice jako težko dobiti na ploščo. Pogled na del razstave naših ročnih del v Kopenhagnu. (Glej »Ilustr. Slovenec« z dne 20. aprila.) Na levi: Novoustanovljeni red »Jugoslovanske krone«, ki je bil uveden z zakonom z dne 5. t. m. Red ima 5 stopenj, naša slika nam kaže i. in 5. stopnjo. Na desni; Pisatelj, prof. Ivan Gruden na mrtvaškem odru. Dne 9. t. m. umrli Gruden jc bil kot človek najplemeni-tejšega značaja, kot pisatelj (Peter Klemen) pa priljubljen podlistkar naših listov. 131 Na desili: Truplo švedske kraljice Viktorije, ki je pvcd kratkim umrla v Rimu, so prepelja i iz tamošnje vile »Svezzia« v domovino. Naša slika luuii kaže njenega soproga, kralja Gustava V. (X), njegovega drugega sina (na levi) in ostale žalne goste pri prenosu krste iz vile »Svezzia« na kolodvor. .Spodaj: Pogled na rusko provincijalno mesto na semanji dan. V sredini stoji katedrala, okrog nje pa na tisoče kme-ti.ških voz, ki so pripeljali v mesto predajat svoje pridelke. Spodaj: Pogled na zasedanje angleško-egiptovske konference, ki naj dokončne uredi obliko angleškega vrhovnega vpliva na Egipet. Konferenca se vrši v Londonu in je pričakovati skorajšnji sporazum. Spodaj na levi v krogu: Italijanska kme-tijsko-propagandna avtokolona, ki jo je sestavil Mussolini z namenom, da zainteresira ljudstvo za umno kmetijstvo in ki potuje sedaj po vseh italijanskih pokrajinah. Portreti k seriji Ljubljanska mestna elektrarna" Dr. Dinko Puc 1 j ubij. mestni župan. Alojzij Ciuha ravnatelj ljubljanske nrestne elektrarne, vodovoda in plinarne. Ing. St. Sonc, podravnatelj ljubljanske mestne elektrarne, vodovoda in plinarne. Fran Orehek načelnik upravnega odbora ljubljanske mestne elektrarne, vodovoda in plinarne že od 1920. Fran Rupnik podnačelnik upravnega odbora ljublj. mestne elektrarne, vodovoda in plinarne. 132 Ljubljanska mestna elektrarna Občinski svet dež. stolnega mesta Ljubljane je v svoji seji dne 14. marca 1896 sklenil zgruditi elektrarno v Slomškovi ulici. V to svrlio je najel posojilo 400.000 goldinarjev. Obratovati je elektrarna pričela 1. januarja 1898. Prvotno sta bila postavljena 2 parna stroja po 200 konjskih sil in dva parna Kotla. Takoj v prvem obratnem letu pa se je izkazalo, da je tako skromim elektrarna za ljubljansko mesto premajhna. Zato so že prihodnje leto 1899 postavili tretji parni stroj z 400 konjskimi silami in dva nova parna kotla. Tudi trije parni kotli kmalu niso več zadostovali in leta 1905 je bil montiran že četrti parni stroj z 800 konjskimi silami in dva nova parna kotla. Centrala mestne elektrarne je tokrat obsegala šest parnih kotlov in štiri parne stroje, skupno 1600 k. s. Potreba po električnem toku pa je rastin od leta do leta. Takoj po vojni je nastalo v Ljubljani zopet veliko pomanjkanje električnega toka. zato sta bila postavljena v skrajni sili teta 1925. dva Die.sel-motorja po 450 k. s. Koncem leta 1928. je bila naročena parnotnrbinska naprava za 4t0() k. s. Naprava je dokončana ter že oddaja električni tok v omrežje. Električna centrala ljubljanska premore sedaj 6600 k. s. in more oddajati elektr. tok tudi industriji. Zgradbo, shrambo za premog in zidano ograjo je gradila Ljubljanska gradbena družba. V kotlišču je montirala tvrdka I. Brnska dva nova kotla in napravo za čiščenje vode. V strojnici je postavila tvrdka Škodovi zavodi parno turbino, ki je direktno zvezana z dinaino-strojem tvrdke Siemens-Schnckert. Ker vode v vodnjaku ni vedno dovolj, je bilo potrebno postaviti na dvorišču centrale hladilnik za ohlajevanje kondenzačne vode. Gradbo je izvršila tvrdka Ogrin. Z avtomati moderno opremljeno novo stikalno napravo za trofazni tok, kakor tudi na istosnierni strani je dobavila in montirala domača tvrdka Jugoslovanska Brown-Bove-ri, ki je postavila tudi baterijo z avtomati za odcepe vseh kabljev zJi istosmerni tok. Novi motor-generator (800 kw), ki pretvarja trofazni tok v istosmerni in obratno, je izdelala ista tvrdka. Tako oddaja poslej elektrarna tok tudi v okolico Ljubljane. Pogled na ljubljansko elektrarno od šole na Ledini. Na desni: Leseni stolp /a ohlajevanje kondenzačne vode. —- Spodaj: Parna turbina Škodovih zavodov, ki proizvaja 4100 HP. Naprava za čiščenje vode na levi v ozadju stari kotli. Pogled na ozadje elektrarne iz Kotnikove ulice. Na desni: Pogled na pročelje elektrarne v Slomškovi ulici. Pogled na notranjščino elektrarne s turbogenerator« jem v ospredju. Na levi: Napajalni črpalki za nova kotla. 133 Dobave tvrdke BROWN DOVERI za mestno elektrarno v Ljubljani Levo iu desno: Stikalna plošča za tfofazni tok. Kot iz dopisa na drugem uestu razvidno ima mestua elektrarna ljubljanska stroje, ki proizvajajo istosmerni in take, ki proizvajajo izmenični tok. Da je mogoče s stroji za izmenični tok dajati električen tok v omrežje istosmernega toka, ali pa obratno od strojev i.stosmernega toka napajati omrežje izmeničnega toka sta postavljena v centrali dva pretvarjalca, tako-zvana inotor-gcneratorja. Eden manjši je bil postavljen pri prvem povečanju leta 1925., a drugi večji z učinkom 800 k\v je sedaj dobavila tvrdka Jugosl. elektr. d. il. Brown Boveri. Ta stroj je pravzaprav impozantna grupa petih strojev kot kaže slika 1. Delov.inje vseh strojev v elektrarni se poslužuje in kontrolira na siiknlni plošči, ki je prav moderno zgrajena. Nii stikalni napravi, ki je srce vse centrale, se ludi deli in razvaja pioizvajani tok. .Slika 2. in 5. kažeta Litoželezna razdelilna baterija. stikalno ploščo za napravo izmeničnega toka, ki je bila jostavljena od tukajšnje podružnice tvrdke Brown Boveri eta 1925. ter sedaj dopolnjena v kolikor je zahtevalo letošnje povečanje. Stikalna plošča izgleda lajiku straSno komplicirana, a je pa kljub temu posluživanje iste najenostavnejše, ker vrše več funkcij automatične naprave. Stikalna plošča v stari elektrarni že davno ni ustrezala zahtevam moderne dobe, ker je bila grajena v začetku razvoja elektrotehnike. Pri tvrdki BroAvn Boveri je bila naročena nova stikalna plošča s štirinajstimi marmornatimi polji. To ploščo montirano na licii mesta prikazuje slika 4. Istosmerni tok se po debelih bakrenih tračnicah vo