Poštnina plačana v gotovini« V Ljubljani, dne 4. julija 1923. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesečno prilogo „Ob*lnska uprava". Uhaja »»ako »redo ob 5. uri zjutraj. — Cena mu je 12 Din. za pol leta. Za inozemstvo 26 Din. za pol leta. Pa * am« t n« Številke se prodajajo po 1 Din. Spisi in dopisi s« poSiljajo: Uredništvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inseruti pa: Upravništvu .Domoljuba*, Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Eoparska politika. Kadar vlada ne more spraviti rednega državnega proračuna za celo leto pod streho, zahteva od zbornice takozvane dva-naistine, da more gospodariti naprej. Kaj so dvanajstine? Ena dvanajstina je dvanajsti del dovoljenega državnega proračuna za prejšnje leto. Ker sedanja radikalna vlada v Belgradu še ni izdelala rodnega proračuna, si tudi ni mogla pomagati druga-ce~kflkor, da je zahtevala od narodne skupščine, da ji potrdi tri dvanajstine. Ko je to od Narodne skupščine zahtevala, je obenem tudi s to zakonsko predlogo zahtevala visoke nove davke. Ustavila je v zakonski predlog o dvanajstinah kratkomalo eno točko, v kateri se posebno kmetje in obrtniki neizmerno visoko obdavčujejo. Naravno je, da je proti tej nepremišljeni zahtevi vlade moral Jugoslovanski klub najodločneje nastopiti. V proračunskem odseku so vsi, trije zastopniki Jugoslovanskega kluba vlado dolžjli, da hoče s temi nepremišljenimi davki naše ljudi tako udariti, cla ne bi mogli gospodarsko več dihati. Opozarjali so vlado na slabe gospodarske prilike v Sloveniji. Kmetje nc morejo spraviti vina v denar, vsled dveletne suše so se hlevi izpraznil, kmetski pridelki nimajo vrednosti kakor stvari, Id jih mora kmetski stan in sploh delovno ljudstvo kupovati. Ali veste, kaj je odgovoril finančni minister? Itekel je, da bi se morali davki na zemljišče najmanj 15 krat povišati, ker je naš denar 15 krat manj vreden kakor pred vojsko. Finančni minister so lic*3e delati nekakega prijatelja ljudstva, ko ga kar naenkrat za več sto odstotkov davkov obremeni. Kako je to mogoče, da je vlada upala poseči ravno po davkih na zemljišče in drugih neposrednih davkih. Ali ne bi mogla denarja drugod dobiti za svoje potrebe? Kako so mogli srbski kmetje, ki tvorijo znaten del srbske radikalne večine na to pristati, da se posebno zemlja obdavčuje s tako visokimi davki? To je čisto razumljivo. Sedanji odločilni vladni možje so skoraj vsi sami bogati ljudje, ki so udeleženi pri velikih in dobroidočih podjetjih. Po teh virih državnih dohodkov niso hoteli poseči, ker bi s tem sami tudi nekoliko posegli v svoj žep. S svojimi srbskimi kmetskimi tovariši so pa napravili lepo kravjo kupčijo. V radikalnem klubu, iz ka-terejja so izšli tudi vsi ministri, so se nekateri kmetje zelo upirali proti tako visokemu oderuškemu povišanju davka na zemljišče. Mnogi kmetski poslanci v radikalnem klubu so pretili, da 1,, jo glasovali proti vladi. Da potolaži svoje ljudi, je napravila zopet novo krivico nad našimi kraji. Vlada je namreč predlagala, da bodo Jcmcttje v Srbiji plačevali samo polovico *«ovega davka v denarju, drugo polovico pa 7. nakazili na obresti, ki bi jih srbski kmetje morali dobivati iz svote, ki jim je bila z državnimi zadolžnicami priznana na škodo, ki so jo med vojsko pretrpeli. In te obresti bomo morali mi vsi plačevati od skupnih državnih dohodkov. Torej v naših krajih bomo morali plačevati celotno po viške davkov in še davke v Srbiji bomo pomagali plačevati. Ali ni to velikanska krivica? In še večja krivica je v tem, kar bomo sedaj povedali. Pri nas se plačuje davek od vsega zemljišča in v večji meri kakor v Srbiji, kjer tudi še vsa zemlja ni natančno po gruntovnih knjigah razdeljena. Pri nas so davčni uradi z vso strogostjo na delu, da iztirjajo do zadnjega vinarja vse davke, ne samo to. Davčne oblasti iz-tirjujejo davke v mnogo večji višini, kakor so bili za naše krajo odmerjeni. Poslanec Pušenjak jo na podlagi uradnih iz-lcazov dokazal, da so pri nas v petih mesecih toliko davka skoraj iztirjali, kolikor jih je bilo za celo leto V Sloveniji določenih. Ali je morda vzrok za to strogost v tem, ker dobivajo po finančnem zakonu iz lanskega leta davčni uradniki 3 odstotke od iztirjanih davkov zase? Ali hočejo davčni uradi pri nas s to neusmiljenostjo naše ljudi res spraviti na beraško palico? Ali davčni uradi ne vedo, kako prizanesljivi so glede izterjavanja davkov in nalaganja davkov v srbskih krajih? Ali moramo res mi desetine milijonov več plačevati kot je potrebno in da ti milijoni še poleg vsega drugega pridejo v korist drugim krajem? Kako je bilo mogoče, da so bili ti davki z večino glasov sklenjeni? Naši poslanci so v polni meri storili svojo dolžnost. Tako v proračunskem odseku kakor v zbornici so najsrditeje nastopali proti- tem kH-vicam, ki jih naklada vlada nam Slovencem. Vsi so bili v Belgradu navzoči in vsi glasovali tudi proti vladi in proti tem davkom. Ko bi bila celotna opozicija v Belgradu zbrana: demokratje, srbski zem!jor&d-niki in vsi bosenski muslimani, bi sc skoraj gotovo posrečilo dobiti večino-protit davkom. Med onimi, ki ga tttdi v tem žfc. kmeta važnem trenotku ni bilo v Belgradu je tudi veliki >pjijotcli: kmefskega staap gospod Pucelj, ki zna samo čez Slovensko ljudsko stranko zabavljati, ki je pa sam fe glasovi svojih strankarjev pomagal z glasovanjem za ustavo, t da imajo Srbi tako moč v državi in da gospodarsko vse druge kraje tako izkoriščajo. Sedaj pa ravno ti ljudje in njihovi očetje liberalci skušajo zopet begati slovensko ljudstvo in ga odvrniti od njegovega cilja; od vztrajnega boja za lastno politično in. gospodarsko samostojnost slovenskega ljudstva, kriv ptt tudi Radič, ki, s svojimi sedemdesetimi pa^. slanci doma čepi in pusti, da Srbi naše ljudi tako neusmiljeno izžemajo. Zadnji hudi boji ob priliki razprave o dvanajstinah so pokazali, da mora slovensko ljudstvo v tem boju za svojo samostojnost vztrajati. Kjer ni politične in gospodarske samostojnosti ,tam je sužnost. Dokler ne bo slovensko ljudstvo o svojih gospodarskih in političnih stvareh samostojno odločalo in bo v tem odvisno od Reigrada, nima pravo svobode. Boj za to svobodo bo mogoče še hud in zvezan z žrtvami, a vztrajnost in odločnost je še vsik-dar zmagala. V narodni skupščini je. poslanec Brodar krepko zavračal prekomerne zahteve vojnega ministra za ogromne kredite, ki našega kmeta tirajo na beraško palico. V naslednjem prinašamo nekatere odstavke iz njegovega govora. Gospodje! Naknadni krediti, katere najn je vlada predložila v odobritev, niso malenkostni, ker ti kredili znašajo eno petino vseh stroškov proračuna za leto 1922-1923, in nam kot zastopnikom ljudstva ne sme biti vseeno, kako se trosi ljudski denar, zakaj naše ljudstvo ga plačuje z najboljšim namenom, da ga Do vlada uporabila za stvari, ki bodo prišle največ v korist ljudstva. Imamo v pretresu kredite za ministrstvo vojne in mornarice, Za ministrstvo vojne in mornarice je biio v proračun za leto 1922 23 določeno 1 milijardo 127 milijonov 394 tisoč dinarjev, sedaj se pa zahteva v naknadnih kreditih še 363,558.302 dinarja. Skupna vsota torej, ki bi prišla v poštev za proračunsko leto 1922/23, znaša skoro poldrugo milijardo dinarjev. Ako vprašamo gospode iz ministrskih klopi, kako je moglo priti do tako velikega primanjkljaja, dobimo enostaven odgovor: vse se je podražilo, na kar se prej ni računalo. Gospodje, priznati moramo v enem oziru, da je to res. Toda naša dolžnost je, da se prepričamo, ali so se po posameznih ministrstvih upoštevali sklepi, ki so se storili takrat, ko se je delal ta proračun. V proračunu ministrstva vojne in mornarice vidimo, da je bilo takrat sklenjeno, da sc: ; zniža število aktivnega vojaštva v kadru za j 26.000 mož, to je od 135.000 na 109.000 vojakov. V kolikor pa je nam znano in gospoda vojnega ministra prosim za pojasnilo, če je to res, da se število aktivnega vojaštva ni znižalo. Če je to res, potem se seveda ne moremo čuditi, da je nastal tako velik primanjkljaj, kakor ga izkazuje to ministrstvo. Ako mi vpoštevamo 26.000 vojakov, ki stanejo našo državo letno povprečno okrog 300 milijonov dinarjev, potem dobimo približno vsoto, kakor jo zahteva danes vojno ministrstvo v naknadnih kreditih. V prvi postavki zahteva ministrstvo vojne in mornarice vojaško prehrano 83 milijonov 545.000 dinarjev. Proti tej postavki, bi ne imeli ničesar, ker hočemo in zahtevamo, da imajo naši vojaki, dobro in zadostno hrano. Ako pa vpoštevamo, da je ta V6ota večinoma že porabljena in ker še vedno dobivamo glasove iz posameznih čet, da hrana ni dobra, kakor bi bilo potrebno, da morejo vojaki vršiti svojo težko vojaško »lužbo, se nam zdi čudno, kako se je moglo toliko potrošiti. Pri tem bi opozorit gospoda ministra na to, da je ravno v nekaterih posameznih četah hrana vojakov slaba. Znan mi je slučaj, da so imeli v neki četi, kjer je bil dober oficir, ki je imel zmisla za vojake, dobro hrano in da so bili z vsem dobro preskrbljeni. Ko je pa ta oficir odšel in je prišel drug, se je pa hrana takoj močno poslabšala in tudi ravnanje z vojaki ni bilo več takšno kot poprej. V tem oziru prosim gospoda ministra, naj uvede natančno in strogo kontrolo, posebno v tem oziru, če se vojaki pritožujejo svojim predstojnikom, da nimajo dosti in dobre hrane, da te pritožbe vojakov vzame v obzir, jih natančno preišče in krivce kar najstrožje kaznuje. Isto tako je tudi z ravnanjem vojakov. Tu dobimo posebno veliko pritožb, Ce se naši vojaki pritožujejo svojim predpostavljenim radi slabega ravna- 21 nja, jih ti surovo zavračjo, kar je gospodu vojnemu ministru gotovo znano, ker sem baš zadnje dni stavil nanj vprašanje v zadevi več fantov, ki so se pritožili svojemu predpostavljenemu, a jih je ta zavrnil s ie-mi besedami: »imaš u srpskoj vojsci da cikneš, a posle da se žališ kod svoga kato-ličkog Boga.« (Ogorčeni klici na desnici: žalostno, sramotal Kaj takega nismo siisali v bivši Avstriji I) Vidite, gospodje, to žali čut človeka, to zali vojaka, ki ima srce za našo državo. Kako more poiem vojak imeli veselje do vojaške službe, ce t.e mu ua tak način ubija ljubezen do države. ,'iiiz sem gospodu vojnemu ministru tudi navedel tiste gospode, ki tako postopajo z našimi vojaki, /.ato je treba struge kontrole brez ozira, ali je Slovenec, Srb ali Hrvat. Treba je najenergičneje nastopiti •proti vsem oficirjem in podolieirjem, ki tako postopajo z našimi vojaki in jim delajo take krivice. V drugi postavki zahteva vojno ministrstvo 145 milijonov dinarjev za nabavo živinski, krme in steije. V proračunu za ieto 1&£/2J je v te sviiie določena vsota 95 milijonov dinarjev, zanteva se torej v la namen skupno ii40 milijonov dinarjev. Priznati moramo, da se je posebno živinska krma in stelja radi velike lanske suše v vsej naši državi zelo podražila, ioda tu pa moramo pogledati se euo postavko in vprašati, ali je res treba toliko konj iii vprezne živine, volov, oslov, mul itd., da jiri stalno vzdržujemo v naši vojski. l'o lanskem proračunu vidimo, da je v nasi vojski teh živa; i do 40 tisoč. Ce mi preračunamo, da nas stane lelno 1 konj okroglo 12.555 dinarjev, se pravi to z drugimi besedami, da imamo mi za vzdrževanje enega konja toliko stroškov, kakor če bi vsako leto kupili konja in to drago kupili. Ali bi se res ne dalo nekoliko zmanjšati te živine, konj, volov, oslov in druge vprežne živ ine. Ko sem to poizvedoval, sem čul, da ima pri nas vsaka baterija j 24 konj več, kakor se jih v resnici potrebuje in da pogine, v tem oziru bi prosil po- • novno gospoda ministra za pojasnilo v koliko je to resnica, dnevno 27 vojaških konj, torej letno okrog 9.000. To se pravi, da mo- , ramo mi vsako četrto leto vse konje znova 1 nadomestiti. Za slučaj pa, da bi mogoče prišlo do ! vojske v naši državi, mislim, gospodje, da bo j v naši državi vsak kmet, pa najsi bo to srb- j ski, hrvaški ali slovenski kmet rad dal dr- j žavi komoro, konje, vole in vse kar potre- i buje država, da jo obvaruje, če ji preti ne- j varnost od naših sovražnikov. Zato pač ni ! potrebno, da bi stalno vzdrževali v naši armadi toliko konj, katero vzdrževanje znači | tako veliko breme za naše finance. Seveda i pa tudi zahtevamo, da se kmetu-seljaku, ki 1 bi bil, kakor sem rekel, pripravljen dati vojski vse, kar ona rabi, tudi pošteno plača vrednost blaga. Tukaj moramo opozoriti gospoda vojne in mornarice na veliko napako, ki ni razveseljiva in ki je kriva, da naš kmet ne more zaupati vojnim oblastem. Bilo je leta 1919., ko se je mobilizirala naša vojska za koroško fronto. Tedaj se je od našega kmeta zahtevalo, da mora dati vse, kar vojska potrebuje, in naš kmet je res rad dal vse, kar je bilo potrebno za koroško fronto. Keklo se mu je, da bo dobil vse to, , kar bo imel škode pri konjih, vozovih in | opremi, povrnjeno. Predno je vojska odšla i na koroško fronto se je vse to ocenilo, ocenilo se je pa tudi zopet, ko se je vojska vrnila s koroške fronte. 900 kmetov je oddalo vojski to komoro, in škoda se je cenila na 240.000 kron. To torej ni posebno velike vsota, ki se je ocenila in to zakonitim potom s strani vojaške in civilne komisije. Toda ta škoda se še do danes ni izplačala. Mnogo kmetov je, ki niso dobili nazaj ne j konj, ne vozov, ne opreme. Gospodje, ako se postopa na tak način, i potem nikar ne pričakujte, da bo naš krnel | z veseljem ti al komoro za vojsko, ker ne more imeti zaupanja do naše oblasti, če mu ne : izplača tega, kar mu je dolžna in to po zakonu. To zahtevamo z vso pravico in dolžnost vlade je, tla to izplača. Ako vlada zahteva, da se naš kmet drži zakonov in zakone spoštuje, poiem, gospodje, mislim, da je najprej treba da gospodje iz vladnih klopi spoštujejo zakone. Zato je pa nujno po-trebno, da se ta dolžna vsota nemudoma izplača. Ministrstvo vojne in mornarice bi si (tuli lahko precej prihranilo pri prevažanju vojakov. Vedno čujete od naših govornikov-Slovencev zahtevo, naj naši vojaki-Slovenci služijo v slovenski pokrajini. (Toma Popovi'': Nasa zemlja je svugdel E, to vam ne valjal Vaši Slovenci treba da idu u Juznu Srbiju in Sumadiju, kao što i naši treba da idu kod vasi) Gospodje poslanci, odkrito povem, da vi dosegate ravno nasprotno, kar mislite doseči. Ce bi vi vedeli, kako nezadovoljni so naši vojaki, ki pridejo iz južnifi krajev domov, potem bi vi govorili drusftfe. Nt slabšega razpoloženja, kakor je to, da morajo naši vojaki služiti v krajih, ki jili niso navajeni, kjer je klima nezdrava, kjer razsaja malarija, na kateri umirajo naši vojaki dan za dnem. Vprašam vas, ali je to v interesu države v interesu naroda in vojske? Gospodje, če hočemo imeti dobro armado je treba prvič, da so vojaki zadovol jni, .drugič, da so vojaki krepki in zdravi, in ako hočemo to doseči je potrebno, da vojaki služijo v ti.stih krajih, kjer bi vse to imeli. Gospodje, ako bi se vpoštevali vsi ti razlogi, ki sem jih navedel v svojem govoru, bi bilo s tem mnogo pomagano našim financam, ki so itak slabe. Mi smo se nadejali, da se bo vsaj sedaj, ko je novi vojni zakon v pretresu, skrajšal rok službe. S tem bi se tudi država zelo razbremenila, prihranile bi se velikanske, več sto milijonske vsote vsako leto za vojsko. Toda žal smo se varali. Vidimo, da bodo ta težka, ako ne še večja bremena, kakor jih imamo danes, ostala še za bodoče. Mi bi želeli, da bi bil rok vojne službe kolikor mogoče kratek, kakor je to v vseh modernih državah. Najboljša bi pa bila narodna vojska, ki bi pro-vzročala najmanj bremen tako državi, kakor tudi ljudstvu. Ljudstvo bi pa tudi bilo najbolj zadovoljno, ker bi bilo doma pi'1 svojem delu, kar bi prišlo v dobrobit države same. Vzdrževati toliko vojakov v stalnem kadru, je pa samo nepotrebno breme za državo n razmetavanje denarja. Gospodje, ker vidimo, da se ne vpo-števajo naše želje in naše zahteve, ki bi bile v dobrobit državne finance, za državo in narod, zato mi ne moremo glasov ati za te kredite. (Živahno odobravanje in ploskanje na desnici.) Vofni zakon. Te dni pričakujemo, da pride vojni zakon v podrobno razpravo pred narodno skupščino. Poživljamo županstva, da takoj sporoče svoje predloge in nasvete o raznih točkah in določilih tega zakona, ki so po- trebna, da se spremene, izločijo ali pa na novo uvedejo. Za take predloge so v prvi vrsti poklicana županstva, ki imajo največ posla z vojaškimi stvarmi. — Zato naj pošljejo županstva brez odloga svoje predloge »Županski zvezi za Slovenijo« v Ljubljani, ali pa še bolje — naravnost Jugoslovanskemu klubu v Belgradu, in sicer še tekom tega tedna, ker se bode zakon — kakor izvemo iz poslanskih krogov — že v enem tednu podrobno razpravljal v zbornici. Vinska kriza. Narodni poslanec Anton Sušnik je skupno z dr. Hohnjecem stavil na ministra trgovine in industrije upit radi vinske krize, ki preti ugonobiti našega vinogradnika. Ker je v upitu jasno popisan vzrok in razvoj te krize, ga tu v celoti prinašamo. Pridelek vina v naši državi je tolik, da ga je nemogoče konsumirati doma ter so mora izvažati. Vino je eden izmed najvažnejših izvoznih predmetov. Kolikor sem mogel dobiti statističnih podatkov, bi se ga moglo izvoziti malo računano, okoli 1 milijon hiktolitrov na leto. V resnici pa se ga ni od jeseni leta 1921 do novembra 1922 izvozilo niti 100.000 hI. Vzrok je iskati v toin, ker nima naša država glede izvoza vina s tujimi državami nobenih trgovskih po-. godb. V jeseni leta 1922 se je sicer sklenila s Češkoslovaško republiko pogodba, po kateri bi mogla naša država izvoziti na Češko 500.000 hI vina, Češka pa nasprotno uvoziti k nam 500.000 hI piva. Ta pogodba pa se, kolikor mi je znano, še do danes ne izvršuje, največ menda vsled tega, ker češka v pogodbi glede carine in trošarine ni ničesar popustila ter bi bilo na meji od litra na carini, trošarini in prevozu treba plačali 6.40 čeških kron, vsled česar bi bilo naše najbol jše vino mogoče prodati liter samo po 3.20 Din. Ta okolnost je vsak izvoz vina onemogočila in naše narodno gospodarstvo je utrpelo veliko škodo. Težko prizadeta je med drugimi tudi Slovenija, posebno oni krcji na Dolenjskem in Štajerskem, kjer je vino za kmeta edini vir dohodka. Če kmet ne proda vina, si ne more nabaviti niti najpotrebnejših življenjskih potrebščin. Poudarjati moram, da večina slovenskih, zlasti malih vinogradnikov vsled popolnega zastoja v vinski kupčiji le s strahom gleda v bodočnost, da so mnogi že izročeni bedi in pomanjkanju. Dolžnost vlade bi bila, da priskoči vinogradnikom na pomoč ter z dobrimi trgovskimi pogodbami in z znižanjem prevoznih tarif omogoči izvoz vina. Pri tej priliki moram opozoriti tudi na to, da so tvorile ravno dežele sedenje Avstrije najvažnejši trg za uvoz vina iz Slovenije in drugih vinorodnih kraj v. Toda ta trg je vsled brezbrižnosti naše vlade, ki ni znala nasproti Avstriji ščititi interesov načih vinogradnikov, sedaj popolnoma propadel, ko je avstrijska republika proglasila vino kot luksuzno uvozno blago. Zato je nujno potrebno, da se pri prvi priliki trgov- ska pogodba z Avstrijo preosnuje tako, da se bo našemu vinu priznalo prvenstvo prdo 50 oziroma 100 kosov. Zakaj ta izjema pri pošti? g Papirnatega denarja imamo po izkazu Narodne banke z dne 22. junija v prometu za 5488 milijonov 700 tisoč dinarjev. g Češkoslovaška kupuje zlato. Kakor poroča »Prager TagblatU, je češkoslovaški bančni zavod kupil potom nngleške banke okrog 2500 kg zlata v znesku 40 do 50 milijonov češkoslovaških kron. CENE. g Ceno na žitnem trgu. Mol« po K 30.—, koruza K 13.—, otrobi K 8.—, pšenica K 19.—, oves K 14.40. g Cene žitu. Novi sad, dne 80. junija, pšenica: baška, 78 kg, 440; baška, 74 do 75 kg, 2 do 3 odst., 430; baška, 76 do 77 kg, 427.5 do 437.5;-baška, 77 do 78, 2 do 3 odst., 435. Ječmen: baški, 64 do 65 kg, 800. Oves: baSki, 310. Turžčica: baška, 267 do 280); baška okrogla, 280 do 825; bela 315. Fižol: baškl beli 700. Moka: baška »O« 670; *2r 635; »5« 575; »6t 500; banatska >5c, postavno Belgrad 562.5:' »7.5< 390. • g Vinski trg. Stanje vinogradov po državi povsod povoljno. Zaloge lanskega vina so razen v Dalmaciji še povsod velike. Izvoza ni in tudi za v bodoče ni izgledov za izvoz. Cene zadnjih dni v Vršcu 7 do 7.5 odstotna vina 1.25 Din, 7.5 do 8 odstotna 1.50 do 1.75 Din, 9.5 do 10.5 odstotna 2 do 2.5 Din, 9 do 10 odstotna črna 2 do 3 Din za liler. — Vinska trgovina v Avstriji je nekaj živahnejša, vendar kon-zum vina stalno puda. Isto velja za Češkoslovaško, kjer bo (udi izgledi vinske trgatve dobri. V Italiji je kupčija tudi oslabela. g Gospodarska zveza notira danes sledeča cene: Semena: Domača detelja črna, plombirana, garantirano čista brez predenice po Din 45, Lucerna ali nemška detelja po Din 40. Semenska pesa >Eckendorfere in >Mnmuthc po Din 18. — Gnojila: Kalijeva sol, 42% po Din 150 za 100 kg. Kostni superfosfat z 18% v vodi raztopne fosforove kisline po din 260 za 100 kg, z vrečami. Rudninski superfosfat s ca 16% v vodi raztopne fosforove kisline po Din 190 za 100 kg. Vrečo po 100 kg. Cene veljajo pri odjemu originalnih vreč, pri vagonskih pošiljatvah se iste znižajo. — Krmila: Lanene tropine po Din 5 za kg. Vreče po 50 kg. Orehove tropine, vsebujoče 42% beljakovin in maščobe po Din 3.50 za kg' z vrečami. Vreče po 75 kg. — Vinogradniške i n k m e -tijske potrebščine. Drevesne škropilnice bakrene po Din 400. Modra galica po Din 12 za kg. Žveplo, dvojno rafinirano, po Din 4 za kg. Trierji (žitni čistilniki) tvrdke Heid po Din 3500 znamke I A. Trierji (žitni čistilniki) tvrdke Ileld po Din 3000 znamke I B. Mlatilnice na ročni iu gepeljni pogon po Din 4000. Mlatilnice na gepeljni pogon s siti in tresali po Din 5500. Gepeljni na 36 obratov po Din 4500, na 24 obratov po Din 4000. Poleg tega so na razpolago vsakovrstni poljedelski stroji, kakor: Čistilniki (pajtelni), plugi, brane poljedelske, brane travniške, brzoparilnlki, guojničae sesalke, vodne sesalke, kose, brusi za kose itd, ŽIVINA. g Mariborski živinski sejem. Dogon: 6 konj, 10 bikov, 175 volov, 352 krav in 12 telet, skupno 561 komadov. Cene za kilogram žive teže v Din: debel! voli 12.50 do 15, poldebeli 11.75 do 12.50,'plemenski 9.25 do 11 50, biki za klanje 10 do 14, klavne kravo debele 11.25 do 12.50, plemenske krave 9.50 do 11.25 krave za klobase 8.75 do 10. molzne in breje krave 10 do 12.50. mlada živina 12 do 13, teleta 14.25 do 16.50. Meso: volovsko I. vrste 26 do 27.50, II. vrste 24 do 25, od bikov, krav, telic 21.50 do 23, telečje 1. vrste 25 do 26, II. vrste 20 do 24, svinjsko sveže 35 do 40 Din. g Slanje in približna vrednost živine v Jugoslaviji. Na podlagi uradnih podatkov poljedelskega ministrstva je bilo število živine 1. 1922 sledeče: goveda 4 milijone 58 tisoč 415 glav, bivolov 31 tisoč 038, konj 1 milijon 43 tisoč 528, mezgov 15 tisoč 2, oslov 86 tisoč 36, prešičev 887 tisoč 20, ovc 8 milijonov 461 tisoč 504, koz 1 milijon 801 tisoč 409, perutnine pa 13 milijonov 810 iisoč 223. — Približna vrednost je bila sledeča: Goveda 1818 milijonov dinarjev, bivolov 04 milijonov Din, konj 5250 milijonov Din, mezgov 32 milijonov 500 tisoč Din, oslov SO milijonov Din, prešičev 935 milijonov Din, ovc 2550 bilijonov Din, koz 540 milijonov Din, perutnine 276 milijonov Din: — Skupna vrednost živine znaša približno 17.850 milijonov Din. IZVOZ IN UVOZ. g Fraurozi proti uvozu tujih via. Naše mini^ strslvo trgovine in industrije je dobilo poročilo od generalnega konzulata v Parizu, da so francoski vinogradniki započeli živahno akcijo proti uvozu tujih vin. Ako jim akcija uspe, bo naše vinogradništvo utrpelo precejšnjo škodo, ker se je v Francijo uvažal dober del naših vin. g Priprave za iivoi žita i i Rusije. Iz Moskve; poročajo: Spričo predstoječega izvoza žita so oblasti dale v popravilo 40 tisoč vagonov. V celem bo samo za žitne transporte na razpolago najmanj 180. tisoč vagonov. g Rusija bo izvažala žito. Iz Moskve poroča ruska telegrafska agentura, da bo po dosedanjih računih znašal izvoz žita vsaj 2 in pol milijona ton. RAZNO. g Slovaški sadjarji so imeli predkratkem zborovanje, na katerem ae je pretresalo vprašanje, kar ko bi letošnji sadili pridelek najbolje izmirii-IiJi. Povdarjalo se je, da je na Slovaškem 10 milijonov sadnih dreves, ki dajo na leto povprečno 20 tisoč vagonov sadja. Ker je ta množina tolika, da je domači trg s sadjem popolnoma preskrbljen - >a ga so precej dosti lahko izvozijo, zato je treba omejiti uvoz (pomaranče) ter podpirati izvoz. Sadni pridelek je vreden 180 milijonov češkoslovaških kron. Laneko leto je znaš jI uvoz sadja na Češkoslovaško. — 20 milijonov češkoslovaških kron, a irozilo se ga je samo za 4 milijone češkoslovaških kron. — Stanje vinske trte in vinska kriza. Iz pohorskega vinskega okoliša pišejo: Trta je po rezi dobro in hitro poganjala ter je bilo upanje vinogradnikov na dobro letino utemeljeno. Pomladanski mraz ni škodoval. Razne vrste so cvetele že prve dni junija. Hladno vreme junija pa na cvet ni ugodno vplivalo. Pozne vrste še sedaj niso ocvetele. Opaža se sedaj, da se grozdje močno vsiplje. 1 udi grozdni sukač nastopa mnogoštevilno in povzroča ogromno škodo. V zadnjem času se pojavljata še peronospora in grozdna plcsnoba, katerih učmkovit0 pobijanje ovira slabo vreme. Upanje na dobro leto pri nas se je torej'zelo zmanjšalo. Sedanje neugodno vreme ima že znaten vpliv na kakovosti letošnjega pridelka. Veliki obdelovalni stroški, vi-, ' šoke. «ene Vinogradniških': potrebščin, neopravičeno, visoko obdavčenje vinogradnikov ter nizke, cene lanskega pridelka, Iti še v veliki meri ni razprodan, tirajo naše vinogradnike v obup. Vinogradniki, bo-•iite torej previdni pri prodaji lanskega pridelka!. g Vinska borza v Zagrebu. Iž Zagreba poro-. Jajo: Nedavno je neka vinska anketa pod predsedstvom grota Kulmerja pokreuila vprašanje, da bi se za vino tržilo tudi na zagrebški borzi za blago in'vrednote ter da bi se cene notirale v oiicielni tečajnici. Anketa ie sklenila naprositi borzo, da bi se taki dnevi trgovanja iu notiranja vina vršili spo-žclka vsako sredo. Predsedništvo borze je prošnji ugodilo in se v sredo dne 4. julija ob 10. uri prične trgovanje z vinom po borznih običajih'v zgradbi borze. To sredstvo bo mogoče piecej omililo našo vineko krizo. . g Za čebelarsko razstavo v Sarajevu jc dala vlada podpore 25 tisoč dinarjev. Razstava se vrši meseca septembra. g Odkritje petroleja. V okolici OsijeUa sO odkrili izvor tekočine, bi jc povsem slična petroleju in kt tudi dobro gori, če so zapnli. Bol za ceste. V finančnem odbor« bije jo naši posJan- bolj propadajo, nar na jug, nazaj pa skoro m pare. Vladi je predložila v dvanajstinah za julij, avgust, september 146 milijonov dinarjev :za ceste ih mostove v' Srbiji in Črni gori in 2 milijona 600.000 kron za Slovenijo, dasi bi pravilno moralo priti na nas skoro 15 milijonov. Tako nam je samostojno-liberalni centralizem samo za julij, avgust in september samo pri cestah odjcdel več kot 12 milijonov dinar-jev. Kaši poslanci: dr. Kulovec, Pušenjsk in Žebot so v finančnem odbora nastopili s tako silo, da so se končno radikali omajali v toliko, naj ccslni in finančni minister sama določita se nadaljno svoto za slovenske ceste in mostove, ln 29. junija jc minister za javne zgradbe v narodni skupščini izjavil, da sc (vsled of.tre zahteve Jugoslovanskega kluba) vsota namenjena za srbske ceste zniža za 5 milijnonov dinarjev ter da se 4 milijone od tega določi za Slovenijo. Krivica s tem sicer še ni poravnana, a doseglo sc jc vsaj nekaj. Značilno je, da pri vseh teh sejah poslanec Pucelj niti ust ni odprl za pravice Slovenije, in ga celo k sejam ni bilo Tako »astopa Pucelj slovenskega kmeta v naj- važnejšem trenutku, ko gre zalo, za kaj sc bo obrnil in potrošil denar slovenskega poljedelca. Razgled po svetu Razmerje med Anglijo in Francijo so vedno bolj poostruje. Angleška vlada zahteva od Francije, naj se spusti v dogovore z Nemčijo na podlagi zadnje nemške ponudbe, toda Francija ne mara o tem nič slišati. Zato je angleška vlada zagrozila, da bo javno izjavila, da Francija dela na propadu eele Evrope in bo sama začela pogajati se z Nemčijo. Angleški obroe okrog Francije in Male antante dobiva, vedno jasnejše oblike. Z Rajajo-se je: Anglija v sporu radi ribiških ladij sporazumela, delavska stranka', ki bo prej ali slej dobila vlado v roke, odločno nastopa" proti francoski zasedbi Porurja in zahteva od vlade, da prizna sovjetsko republiko, z Nemčijo vodi konservativna stranka (ki sestavlja vlado) neka pogajanja, poleg tega angleška vlada podpira Hia-žarsko, Bolgarijo pa ima sedaj itak v svojih krempljih. V Belgradu so — kakor se vidi — slepi in ne vidijo na nobeno oko. Zunanja in notranja politika, kakor jo seda j vodi Belgrad, pomenja konec. d ŽalosSua obletnica, 28, junija srno praznovali žalostno obletnico. Na ta dan pred dvema letoma so slovenski liberalci ia samostojneži izročili slovenskega kmeta najhujšem« nasilrdkn, ki je kdaj ropal in izmozgaval slovensko ljudstvo, belgrajske-mu centralizmi). Centralizem pomeni skupino temeljnih državnih postav, katere dajejo vso moč in vse pravice izključno v roke beograjskim mogotcem in kapitalistom. ht priznati "moramo: Belgrajski oblastniki sijajno izrabljajo to moč ter so tekom teh dveh let iztisnili že tako množico premoženja iz slovenskega kmeia, da bo kmalu pol Slovenije do vratu zadolžene. Se nekaj let, in preje cvetoča Slovenija bo le šc dom beračev in siromakov, ako ne pride pravočasno avtonomija. Kdo danes more šc ostati Slovenec in trpeti v hiši z Domovino« in »Kmetijski list«, ki šc'vedno zagovarjata največje nasilje, ki s.c je v slovenski zgodovini zgodilo nad Slovenci — samostojno-liberalni centralizem. d Laž ima kraike noge, »Kmetijski list« je pri svojih lažeh zopet enkrat doživel temeljito blamažo. Znano je, kako bš se radi polastili slovenskega zadružništva, da bi ga potem čisto po belgrajsko plačkali (ropali) v svojo osebno in strankarsko korist. Zakaj tem ljudem je vsaka reč kupčija: pcjjjtika, mandat, zadružništvo. Ker pa sarni zadružništva ne znajo ustvariti in se jim tudi ne ljubi, so začeli vabiti že obstoječe zadružništvo v svoje okrilje. Toda kdo more danes samostojnežu le en sold še zaupati? Zato so poskusili drugače. Za-čeli so ogaben boj proti našemu zadružni, šivu: obrekovali so, lagali, sumničili, samo da bi zadruge odtrgali Zadružni zvezi. Toda nikdar se še niso tako hitro ugriznili v je-zik kot to pot. Kmetijski list« jc bil pri. siljen prinesti sledeči popravek: »Ni res, da jc na občnem zboru Zadružne zveze posestnik Bore iz kamniškega okraja očital, da ni dobila njegova zadruga kljub garancijskemu pismu 17 po. sestnikov naprošenega kredita v znesltu 2 milijonov kron, da pa je dobila klerikalna kapitalistična družba „ takoj drugi dan na to posojilo v znesku 2 milijonov kron, pa čeprav jc za posojilo jamčila samo družba kot taka. To pa zato, ker je eden glavnih funkcionarjev kapitalistične družbe prof, Remec, ki je podpredsednik' Zadružne zveze; res pa je, da ni niti na-sednii dan niti sploh kdaj v zadnjem času dobila nobena kapitalistična družba od Zadružne zveze posojila v znesku 2 milijonov kron, tem manj kapitalistična družba, pri kateri bi bil eden glavnih funkcionarjev prof, Remec, ln res je tudi, da kaj takega na občnem zboru ni nihče očita!. Tudi ni res, da sc je na zadrijcm občnem zboru Zadružne zveze vodsvu očitalo tudi, da za zadruge in za podpiranje zadružništva ni denarja, pač pa, da je imela Zveza toliko denarja preveč, da je dala poslancu Janezu Brodarju 800,000 K v volilne namene; res je nasprotno, da Zadružna zveza ni dola nobenega zneska poslancu Brodarju za volilne namene in da se kaj takega tudi ni r.a občnem zboru očitalo. — Ljubljana, 16. junija 1923. — Z odličnim spoštovanjem: Zadružna zvez* r Ljubljani, registrovana zadriiga ■/. omejeno zavezo. — Legat. d Paroli. Puclju je kol odgovornemu uredniku »Kmetijskega lista« vložena tožba radi obrekovanja, ki ga je storil »Kmetijski' list < proti Zadružni zvezi. »Kmetijski list« si misli: le obrekujmo m lažimo, saj nam nibče nič ne more, zakaj Pucelj je poslanec in ga ni mogoče tirati pred sodišče, Pucelj bo gotovo vse storil, da ga narodna' skupščina ne bo izročila sodišču. d Koliko novih davkov odpade na Slovenijo? Novih davkov, ki nam jih je kljub najostrejši opoziciji naših poslancev naložil sarnoslojno-liberalni centralizem, bi morala plačati Slovenija 37 in pol milijona dinarjev in sicer zemljiškega davka nekaj nad 31 milijonov dinarjev, c-slalega neposrednega d: ka pa nekaj nad 6 milijonov. Torej je zopet kmet tisti, ki bo največ plačal, Zahvalimo sc liberalcem in samostoj-nežem,- ki so glasovali za centralizem. d Med srbskimi kmeti vlada radi povišanja zemljiškega davka veliko razb 'je-nje. Verjamemo. Saj je belgrajska gospoda srbskega kmeta prav tako odirala in ga odda kot našega. Seveda pa je pri nas odranje veliko bolj dobičkonosno, ker s pomočjo dobrih davčnih instrumuetov, k« jih jc ustvarila avstrijska vlada, pri naS Jahko pretaknejo zadnjo luknjo v žepu, ao-čhn v Srbiji ni takega aparata. d Kako je samostojno-liberalni cenfra-Ikcffi povišal davke. Zemljiški davek, I« je znašal 1. januarja 1921 na 100-K čistega donosa 22.50 K, bo znašal po novem 1200 kron. Glasovali so za centralizem samo* stojneži in liberalci, oziroma slov, kmetje sami, ki so zapeljani po »Kmetijskem listu« m «Domovini« volili samostojneže in liberalce. d Novi davki, ki bodo tako globoko posegli v žepe slovenskega kmeta in ki »mo jih zadnjič pojasnili, so bili v narodni skupščini v prvem branju sprejeti. Naši poslanci so glasovali vsi proti {manjkal je samo eden, ki je bil nujno zadržan). Poslanec Pucelj pa se sploh zadnji čas ni udeleževal sej in tudi pri glasovanju ni bil navzoč, d Radičeva stranka je sklenila, da z jzirom na prepoved njihovega shoda vsako zvezo z radikalno vlado prekine in se z njo ne bo spuščala v noben pogovor več. Svojo agitacijo je prenesla stranka tudi v Vojvodino, kjer se Nemcem mnogo škoduje in so v zadnjem času nemški poslanci že z ozi-r'om n« to začeli stopati v opozicijo proti vjfadi, da bi s tem utrdili svoje stališče: d Napad na Pašiča. Pretekli teden 27. junija je na ministrskega predsednika Pa-šiča, ki se je ravno odpeljal iz narodne skupščine, streljal neki 25 letni fantalin Srb Raič. Oddal je sedem strelov iz revolverja v avtomobil, v katerem se je Pašič peljal, pa ni zadel razen z eno kroglo, ki je šla skozi roko in jc rana povsem nenevarna. Drobci šipe od avtomobila so ga tudi po obrazu nekoliko oprasnili. — Napadalca so takoj prijeli. Izpovedal je, da je demokrat (liberalec) in da je zato streljal na Pašiča, ker le-ta ostreje ne nastopi proti Radiču, Seveda se je v tem zlagal (Čisto po demokratsko) in se je izkazalo da je streljal zato, ker ga Pašič ni hotel zopet sprejeli v službo, ki jo je imel preje pri komisiji za rcparacijc v Pasavi in je prejemal mesečno 2100 frankov. Fant jc popolnoma pokvarjen. Kot demokrat je pač imel v tem oziru dobro šolo. Njegov brat je izrazit orjunaš. — Če bi bil Raič hrvatski radičevič ali celo slovenski klerikalec, bi danes »Jutro« in »Domovina« in »Kmetijski list« vso Slovenijo obesila na brzojavne drogove od Soče do Vardarja. Tako pa je Srb in slovenski liberalci mu postavijo še spomenik. d Orjunci, ki so vzeli patent na patriotizem, sc radi odtegujejo vojaški službi s tem, da jo pravočasno odpihajo v zasedeno ozemlje, kjer postanejo navdušeni — fašisti. Tako je dognal vojni okrttg mariborski. d Škofijska gimnazija v št. Vidu nad Ljubljano je imela koncem šolskega leia 307 dijakov. Dovršilo jih je razred z odliko 81, z dobrim uspehom 183, ponavljavni izpit so dovolili 34 dijakom (23 iz enega predmeta, 11 iz dveh predmetov), razreda ni dovršilo 6 učcncev, netzprašani so ostali trije. d Ljubljanska mestna občine je začela fraditi veliko novo letno kopališče ob jubljanici nad Malim grabnom, d Petindvajsetlotnico mašnišlva bodo letos praznovali sledeči duhovniki: Ažman Andrej, katehet meščanske šole v Ljubljani; č e m a ž a r Franc, H a r t m a n Jožef, župnik v Blagovici; J a n c Ivan, župnik na Culo; dr. Ivan Kn ific, profesor v Zavodu sv. Stanislava v št. Vidu; Knol Adolf, župnik v Krašnji; Koželj Franc, župnik v Zapogah; K r ž i š ni k Jožef, profesor v Zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu; Lavrič Andrej, dekan v Vipavi; Rebolj Blaž, župnik v Doberniču; S c h a u -er Avgust, župnik v Koprivniku na Kočevskem; dr. Ivan Zore, univerzitetni profesor v Ljubljani in Zupančič Franc župnik v Starem trgu pri Kočevju. Sesli se bodo 18. julija v knezoškofifskem zavodu v Št. Vidu nad Ljubljano. K. Z. v Kpitaliču je imela na praznik sv. Petra in Pavla občni zhor. Nasprotniki so nekaj hoteli motiti govornika, tajnika O. K. 'i*, in pogrevali stare fraze proti Dom< bo bla-slovil stolni kanonik dr. Opeka, ki bo imel tudi slavnostni govor. Na zborovanju po blagoslovitvi bo govorilo več govornikov, med njimi tudi zastopnik SKS Z iz Ljubljane. Po zborovanju bo veselica "na župnijskem vrtu po'eg »Doma«. Sodelovala bo šentjernejska godba in več pevskih zborov. Prijazno vabimo vse okoličane, zlasti še naše organizacije. Želeti bi bilo, da slednje prijavijo svojo udeležbo pripravljavnemu odboru v Št. Petru. d Na Vačah pri l.itiji bo v nedeljo, dne ID. julija I. javni nastop litijske orlovske srenje. Spore:!: Ob pol 10. uri sprejem gostov. Ob 10. sv. maša v farni cerkvi, nato javno zborovanje. O pol dveh Litanije, nato jnvtm telovadba Orlov, Orlic in obojnega naraščaja. Po telovadbi nastopijo pevski.-zbori i» Smartna in Moravč; Pri--prireditvi sodeluje, društvena godba iz. Radeč. Za • okrepiilo Ijo preskrbi j<3iio. d Šentjakobski Orel v Ljubljani. Slavnost desetletnico in blagostovljenja prapora se bo vršila po sledečem sporedu: V soboto «lne 7. julija ob pol devetih zvečer mirozov in bakljada po mestu; podokuica k umiri in ustanovitelju šentjakobskega Orla. — V nedeljo, 8. julija: Po prihodu vlakov (okrog 8. ure) zbiranju udeležencev ua Medijalo-veni dvorišču; obhod v sprevodu v župno cerkev sv. Jakoba, kjer bo ob pol 10. blagoslovljenje prapora. Nato cerkvcni govor in sv. maša. l'o sv. maši slavnostni obhod po mostu z, razvitim praporom. -- Popoldne ob dveh peto lilailije v župni ccrkvi sv. Jakoba. Ob treh javna telovadba na prostoru pri Uiitkarji«, drama v 3 dejanjih. 3. Slarnostni govor na senčnatem vrtu pred Kat domom. Govori prol. g. dr. V. Sarabon. 5. Nastop Pevsko zveze iz Ljubljane. Poje sledeč« pesmi: n) Premrl: Pesem žerjavov, b) Lajovic: Pastirčki, c) Foorster: Ljubica, d) Novak: Gorski kraj, e) Ba-juk: Djevojka je ružu brala, sloiaška narodna, i) Bajuk: Težko travi, črnogorska narodna, g) Dcv: Veseli lotni časi, h) Dev: Njega ni. t«. Nastop Orlov in Orlic. 7. Srečolov, turška kavarna itd. Za mrzla in gorka jedila, kakor tudi za pijače, tudi abstinenčne, bo poskrbljeno. LUCINE KAD SKOFJO LOKO. Vse okrog nas sc jc že vnelo za izobrazbo ljudsva v krščanskem smislu. Končno smo se tudi mi ojunnčili in bomo r nedeljo dne 8. julija t. I. ustanovili »Katol, štor. prosvetno društvo«. lt«g daj svoj blagoslov! — Naši vrli laiuje in dekleta bodo prnv ta dan tudi prvikrat pokazali svoj nastop z v prizori! » ijo igre > Divji lover«. — Domačini in prijatelji iz okolire prijazno vabljeni! — Odbor. VERD PRI VRHNIKI. Vsem darovalcem dobitkov in mlajev, vsem, ki so sodelovali in tako pripomogli, da .ie nnša priredite? sijajno izpadla: Iskrena hvala! — Prostovoljno gasilno društvo na Verdu. RAKEK. Naše verno in delamo ljudstvo Ostane zvesto slovenski ljudski stranki, četudi se repenči po demokratskih shodih postajni načelnik Joras. Njegov zvesti pomagal je m-adniče Pavlovčič. Slednji iu pa liberalec Tavčar, ki prnv nič ne zaostaja v libo-ralui zagrizenosti za svojim vodjem .Terasom vznemirjata dan za dnevom naše verno ljudstvo s svojo demokratsko agitacijo iu hočeta m vsak način podvreči Rake Žerjavov i komandi. Vedite p«, da stojimo na braniku! KOLENOAVAS — STRUGE. Umrla j« 15. juniju v najlepši dobi v 32. letu vrla žena Terezija Noše iz Kolenčevasi. Zapustila jc moža in 5 nedoraslih otrok. Bil« je članica tretjega reda v Strugali. Tovarišico iz tretjega Teda so jo v polnem številn spremile k večnemu počitku ter ji zapele pred hiše in na pokopališču na-grobnico. Bila je vsem priljubljena, kav spričnje nad vse krasni pogreb. Počivaj v miru! ŠENČUR PRI KRANJU. V nedeljo 24. 7. jo imel dr. Stanko de Glc-lia v društvenem domu predavanje o škodljivosti alkohola na telo iu dušo. Iskrena, domača beseda g. predavatelja je šla vsem k srcu. Bog mu plačaj! Upoštevajmo njegove misli! RIBNO PK1 BLEDU. O Voliki noči tega leta je pri vojakih v Skoplju umrl Anton Valant iz Ribacga vsled slabih vojaških razmer. Bil je edini sin in zelo marljiv, zato njogovi dobri starši tembolj žalujejo po njem To j« Sc drugi »lučaj v kratkem času v naši župniji. IZ KRŠKEGA OKRAJA. Letošnje leto je nam obetalo jako dobro letino, pa kolikor dalje smo, toliko »labejše je vse. Lansko leto suša, letos pa prevelika moča. Sena se dosti nakosi, hvala Bogu, aH kaj, ko se vsled neprestanega dežja take težke sutl. Trt« je nasta- vila obilni zarod, toda je vsled dežja oiiran« cvetu, tako da se je težko nadejati dobre trgatve Kakor se že sedaj kaže, bo brez nadaljnili ujm dosti manj grozdja kot lani in v kakovosti bo j? leč za lanskiui. To pa zato, ker ga jo nekaj g.' pred 14 dnevi odevelo, dosti ga pa še celo ni in to o sv. Petru, ko bi moralo biti že debol« kot brinjove jagodice. Ljudje s strahom iakajo bo. dočnosti. Ker jc bilo lansko leto dosti vina, se slabo prodalo. Žito jc po večini rja osmodila p'., nico so hrošči kakor pravimo žužki snedli, kakor lani, ko je večina gospodarjev morala pšenico u some kupiti. Kaj bo pa letos, ko je vočiua gospo, dar je v morala pšenico za seme kupiti. Kaj bo i« letos, ko jc ne bo nihče imel produti. Kje so hae-tijski strokovnjaki, da bi iznašli kakšno HreiUlT« zoper ti ga skodljitca, ker obrati jih ni mogote, Kmetje so vsi obupaui. Žo govorijo, da bo Jo ma! rali opustiti setev pšenice. Sadja tudi nc bo preveč; največ kažejo jabolka in češplje, pa ie Jo tndi rja ua listju. Fižol nam sinodi rja in pa listnate uši. ki jih pri nas še nihče ni n« ližolu vidri. DOL. LOGATEC. Ljudski oder v Ljubljani uprizori v nedeljo ilnc 8, julija t. 1. ob 8. uri zvečer v društvenem domu v Dol. Logatcu veseloigro v štirih dejanjih: lilapccT. Igra j« polna humorju iu se je na Ljudskem 6dru v Ljubljani ponovno uprizorila. Upamo, da bo tndi Logatčanom in okoličanom juku vsajala. Feilerjei/ Elzafluid Povsod kupiti morete! Ako ustanovite, da Fellcrjev pravi Elzafluid kje nemorete dobiti, prosimo sporočite, takoj oobito sporočilo za Vas najugodnejše mosto, kje to prodaja To Je najboljše ' ltar sem !ysoiorm IS din • lOneški čaj od 1 dinarju dali« i originalno Hadikum francosko žcanje velika Idonioa 18 din.; Elza mrCesni pražok 7 din.; strup k« podgane in miSi 7 din. 'A* piimot se pakovanjo posebej raluna. Na te ceno se raCuna sedaj še 5% doplatka. Adrestrati natančno: EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA DONJA, Elzatrg Stev. 16, Hrvatsko. V vsako hišo .Domoljuba'! Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo. Spisal I. Mohorov. (Dalje.) VII. Udarec za udarcem. Zadnja smrtna slučaja v Anžetovl družini sta b'.la -A ližala Anžetovo z nekaterimi sostanovalci. Ko je začelo iti z Anžetovo družino navzdol, se je nehote in nevede začelo zanimati sosedstvo zanje. Zdaj niso bili ti ljudje z dežele več tuji, 1 >11 £ so vsem drugim mestnim slični: stradali so, trpeli so, umrli so in so bili do pičice prav talu, kakor sto drugih mestnih trpinov, ki so morebiti od rojstva že stanovali v mestu, in niso poznali drugega načina življenja, nego takega, ki so ga živeli. Smešen ponos in zaničevanje, ki so ga čutili in kazali vsi ti bedni izprva nasproti Anžetovim, je ugašalo vpričo nesreč, ki so bile začele padati nad nove priseljence. Zlasti se je bilo izpremenilo obnašanje stare ženice, ki je stanovala v istem hodniku kakor Anžetovi. Bila je to čudno posebna starka, ki je hodila poleti in pozimi zavita v rumeno volneno ruto in z malim koškom pod pazduho; zvečer se je redno vračala s polnim koškom in otroci so pravili materi, da nabira pomarančno lupine, divji kostanj, šiške in razno listje. Včasih so udarjaii od njenih vrat presunljivi duhovi. Izza zaprtih vrat so jo slišali godrnjati. Otroci so se je bali. Uverjeni so bili, da je čarovnica. In kakor da bi jim hotela vcepiti strah do sebe, je bila do otrok čudno neprijazna. Grozila jim je s palico, zmerjala jih s priimki, ki jih niso umeli. Anže-tovi otroci so bežali pred njo, večji sosednji pa so ji nagajali, ji hodili na vrata razbijati, polivali tla pred njenimi vrati, da je stopila s suknenimi čevlji v mokroto, polagali ji prekljo v hodnik, da je padala in se vriščeč podili za njo, ko je s koškom z doma odhajala. Nekega dne je ženica nenadoma odprla vrata v Nežino kuhinjo, da so otroci bežali v izbo pod posteljo. Ženica je gibala z brado, ki ji je bila rahlo poraščena s sivimi dlakami in je začudeni Neži dejala: »Če me ne poznaš še, ti mlada, me poglej, taka sem in teta Reza mi je ime.« Neža se je nasmehnila: Glejte no, teta Reza ste.« »Da,« je rekla ženica in sedla k ognjišču. ;>Zato, ker smo sosedje in je sosed sosedu potreben in ni treba, da bi se drug drugega bali in sramovali.« Govorila jo nato presekano in nekam čudno nejasno, ka-kf.r da vmes mnogo misli, pove pa samo pogine stavke. Ves dan da je sama in molči, a da človek ves dan ne more molčati. Neža da ima otrokel Otroci so težka reč. Zlasti otroške bolezni, ki jih je kakor greha Pa da se ona razume na otroške bolezni. ::čaj naj pijejo!« je velela in za hip presekano vprašala: »Nimaš?« Izvlekla jc zavoj raznih zelišč in ga položila na mizo pred Nežo. Potem je segla v žep in položila pest rožičev poleg *aja ln rekla: »Daj jim! Otroci so sladkosnedi. Tete Reze se jim nI treba bati. Mir pa morajo dati, kadar počivam. « — Neža je spoznala po par obiskih, da je ženica dobra, dasi udaška. Pa je na otroke nekam nenr.ravno osorna, se ji je zdelo čudno, dokler ni izvedela za projlost tete Reze. Precej imovita vdova je bila in ie izšolala tri otroke. Dva sta ji umrla, tretji je bil ura.Inik. Zaradi njegove žene ai mogla biti pri njem. Pošiljal ji je mes~č' > pjdpo-ro, toda mati jo je užaljena pošiljala redno nazaj. »Na svoji ženi zatlači grlo, ki ne je zaradi nje zavrgel, -: je viknila, ko je pripovedovala Neži o njem. Še drugo čudno lastnost je opazila Neža pri njej. Spoznala je, da se teta Reza neskončno boji smrti in da zato pije neskončno čajev. »Kavopiješ?« se je zavzela nekega dne nad Nežo. »To je smrt! Pij čaj z mlekom k Četrt ure pozneje je prišla k Neži s piskre-kom svojega čaja, da naj Neža pokuša. Neža je pokusila in vzkliknila: »Teta, kako morete lo pilil To ni čaji To je trpotčeva voda.« »Nič boljšega! : je prikimala teta Reza. »Kri hladi in čisti. ' Nekega naslednjih dni pa je rekla: >Vem za travo, ki vsakega pijanca v treh tednih ozdravi. . In nato je povedala, kako da se trudi s kočijažem Tonijem, ki pa njene nasvete in zdravila zaničuje. »Zato pa ti rečem, da ga bova kmalu kropile,« je zaključila in prinesla naslednji dan Neži dotične trave in spravila Nežo v veliko zadrego, ker je bil Anže doma. »Daj mu,« je rekla teta, »boš videla.« »Oh, saj ni treba!« »Molči, da ni treba!« je odvrnila teta, »Toni ga zavaja, če še ne pije, pa bo. Zato mu daj!« Včasih sta se ženi pomenili o življenju v mestu in teta Reza je slikala živo sliko pekla nevešči Neži: »Mesto. Kup zidu in bolezni in hudobo. V mestu se še otrok ne rodi zdrav, ne dober. Si prišla v mesto? Haha! Po bogastvo! Umirat si prišla, vsi boste konec vzeli. Mesto! Jaz ga kolnem.« »Pa vendar bivate v njem! t »Bivam, ker je moj mož tu pokopati in ker imam plačan pogreb.« »Pogreb imate plačan, pa se smrli bojite?« r Smrti? Ne, smrti se ni Ireba bati. Saj ji ne moreš ubežati! Pa se je boš bala! Ampak tiste samote na zadnjo uro se bojim. Moj mož je rjul, ko sem ga pustila pet minut samega.« »Gotovo Vas bo obiskal sin.« »Njega ne maram, vrata mu zaprem, če pride!« Neža je čudeč se strmela v zenico m si stavila nehote vprašanja, ki so ji bila do-tedaj povsem tuja. Kaj bo napravilo mesto iž nje in njenih otrok? Morda jo bodo tudi njeni otroci na stara leta zavrgli ln jih bo ona klela, kakor Roza kolne svojega sina. Kaj bo z Anžetom? Ali bo umrl v mestu, in bo ona, njegova žena, ostala v mestu, kjer bo pokopan? Ona sama, bo-li podobna ču-dakinja, ko Reza in bo osorna z otroci in ji bodo nagajali in jo Imenovali čarovnico in veščo? — (Dalje.) PRFIf S If* Podpisana Bokal Frane in Ivana I ieE.li\S.9u. posestnika iz Zg. Loga pri Litiji št. 6, obžalujeva, da sva neosnovano žalila Franci-ško Skaija, posestnico od istotam št. 4 in njene hčere in sinove, ter se jim vsem zahvaljujeva, da so odstopili od sodnega preganjanja. BOKAL FRANC in IVANA. PEtfMl lf* Podpisana NEŽA ERŽEN, po do-rntifi\Lilw. majie na *Panteh« iz Stražišča 37 pri Kranju, sem obdolžila rine 22. t. m. posestnika Ivana Pretnar iz Rečice št. 33, pri katerem sem prenočevala, da mi je bilo vzelo nekaj blaga iz mojega zavitka, ter povzročila hišno preiskavo. — Podpisana obžalujem vse, kar sem povzročila, ker som se pozneje prepričala, da nimam nikake škode pri mojem blagu od strani Pretnar-ja ali njegove družine, ter obžalujem vse te govorice in se zahvaljujem, da me g. Pretnar sodnijsko ne preganja. NEŽA ESŽEN. PRODAM. — Cena po dogovoru. — JOSiP PEČAR, Dobrava štev. 3, p. Jezica pri Ljubljani. 3954 \?ll!0rp/ž f! v Okrogih, 1000 rodov. trt, dve tretjini še za rigolanje, z zidanico in vso opravo, za Din 15.000, in HIŠO r. zemljiščem za vinograd, za Din 5000.— PRODA ALEŠ JAKLIČI, Ravnik 15. p. St. Rupert, Dolenjsko. orpmsta ŽELIMO. Hira, stanovanje. — Prednost ima rokodelec. — Kraj pove uprava lista pod štev. 3872, Mizarskega pomočnika za pohištvo iu dečka kot VAJENCA za mizarsko obrt SPREJMEM. Hrana in stanovanje v hiši. TOMO JEGLIČ, mizarstvo, Kaninagora -St. 4, p. TREBNJE, Dolenjsko. ' 3858 NAPRODAJ JE: Nov, fini ročni MLE-• KARSKI VOZ, razna KONJSKA OPREMA, OTOMANA in 05 kg VITRI-JOLA. Sprejmem UČENCA, ki ima veselje za sedlarsko obrt. — IV. ČERNE, sedlar, Zgornja Šiška. ALOJZIJ NOVAK, krojaški mojster v DOMŽALAH sprejme učenca za krojaštvo ter se tudi lahko nauči ŽENSKO KROJAŠTVO. na vozu NAPRODAJ; ima ____________3—4 konj. sile, v dobrem stanju, pripraven za pogon poljedelskih strojev. — J. ŠINKOVEC, KAMNIK. 3982 Bencln-motor Je, pozor! UGODNO se bo KUPILO na prostovoljni JAVNI DRAŽBI, ki se vrši dne 11, julija ob 11. uri, Cesta na Gorenjsko železnico 22 a: Ljubljana: par težkih zanesljivih KONJ, 3 TEŽKE VOZOVE za vsako vožnjo, več KONJSKE OPREME in drugo. BBBH»H«BSIBBiS!a!BRBB«BBHBBB FELIKS KOSMAČ Krasi], Pungrad 30 IZDELOVANJE in poprava KLOBUKOV. BBBBBtBBEE2i£S3t3Kifii8B BJU|H BI ■ ■ 4 Poroč. prstani Double verižice Sienske ure Budilke Že ne ure Uhani t>ajstcre]$atrgovir.s ur.zlalntne ir j srebrnloe p CUDEK | LJUBLJANA 22, Pre: ernova 1 rOišH-fseiiSioe stenice- buriti in V3a golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolja pr izkuš. in splošno hvaljena sredstva kpt: proti poljsk in hišnim mišim 28 K, za podgane 28 K, za ščurke 30 K, za stenice 28 K, r.ničev. moljev 10 in 20 K, proti mrčes. 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh in' pri živini 10 K, za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinkt, proti mrčesu na sadju in na zelenj. 10 in 20 K, proti mravljam 10 in 20 K. Preprod. popust Pošilja po povzetju Zavod za eksp: M. JONKER, Petriniaka ul. 3. ZAGREB 1. PRIZNANO NAJBOLJŠE »peklenske kose« jHOLLENSENSEN) priporoča založnik in sarao-prodaja te znamke za Jugoslavijo, tvrdka: F. S. ŠKRABAR, ViŠNJA GORA. — Preprodajalcem Ugodne cenel 1/51 KUPUJE po najvišjih dnevnih cenah V. H. ROHRMANN, LJUBLJANA, St. Petra nasip štev. 27 (za vodo). 2218 Cie. Gle. TransBtlsntiqiie Francka linija Kalkrajia in RBjudflbnsiŠa ioiti|a t RmerlMo. Havre-Newyork samo 6 dni. Glavno zastopstvo ra Jugoslavijo: Slovenska banka d. d, v Zagrebu. Vozne listki in tozadevna pojasnila daje: mmm, zastopnik v Ljubljani, Kolodvorska ulica 41. MMiijO V gsaijM&iialil SčžnOŽteU O Efra®(!3€i ia mc&cl „»" (uterni acp), ntttprliiresteiSe, # niafSrpcžnfijše in najceneje Strice sšren sedonM fleljc 9 Na Zeifo positcnio popis in ponudb«. Spremi zastcpssf^l sc sprtimeio, # « (maline, robidnice, borovnice, brusnice in rudeče jagode) kupi vsako množino KONZERVNA TOVARNA NA VRHNIKI. — NAKUPOVALO se iščejo, oziroma naj stavijo ponudbe. 'i635 cestnih svetilk Več petrolejskih skoro novih, PRODA radi uvedbe električne rat svetljave občiua DOL. LOGATEC. 375) Lepo posestvo pradi, gozdovi in vse premičnine. Več pove Anici KraSovec, mizar, Brezova reber 12, p. bemif, D01, Modna in manufakturna trgovina in L Gončar „Pri Ivanki" LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 29 prodaja razno manufakturno Nago po za 20 odstotkov ZN1ZANIH CENAH dokler troia ta zaloga ■ml Popolnoma name naložite satsi denar o VZAJEffiM POSOJILNICI v ljubljani r. 7.. z o. k. sedaj poleg nunske cerkve, poleti 1.1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«. Hranilne vloge se obrestu- ®|( brez odbitka rentnega in in-jejo po T '5 validskega davka. Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 5 Va Hranilno vloge vezane na dobo pol leta po 6 Vn %. Večji vezani zneski se obrestujejo po dogovoru. Zadružna gospodarska banka d. d. Telefon št. 57. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Telefon št. 57. v lastni palači (vis a vis hotela „Union"). ===== Kapltel in rezerve skupno nad K 60,000.000 - - Podružnice; Djakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, štbenik. Ekspozitura : Bled. Interesna skupnost s Sveopčo 2anatti(sko banko d. d. v ZaBrebu in jijeno podružnico v ,, „ r ^jema0,"viole'vZkotmTaSntMn^' ^bardii-a vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize sprejema vloge v- tekoCem In ™ vložne knjižice ter preskrbuje vse bančno in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razrodne loterije. izdaja konzorcij »Domoljuba«. V Odtfovorni urednik Anton Sainik v Ljubljani, ~TUka Jugoelovantka ^tiskarn*