Katolški cerkveni list« Odgovorni vrednik in založnik: IMr. •Mtmrz lir. J J. V Četertik 22. Listopatla. !*$». Izla^anjc LaTrctaiiNkili litsinij k rasli in hvali presvcte in brez madeža Device Marije, Matere božje. (Dalje.) II. Sreda lavretanskih litanij. Sveta Marija. za nas J{oya prosi! presveto Trojico nar pred na pomoč kli-eemo sveto Marijo, nar vredniši Božjo porodnico. Kakor namreč ona v cerkvi, ktera je že tamkej gori v časti, med vsimi svetniki nar imenitnimi mesto ima, in je nar bližej presvete Trojiec postavljena: tako jo tudi cerkev, ktera je tukej v vojskovanji, pred drugimi svetniki nar bolj časti, in za presveto Trojico nar pervo na pomoč kliče. Vcrh tega jc sveta devica Marija s presveto Trojico v nar tesneji zvezi, zavolj ktere se precej za presveto Trojico časti in na pomoč kliče. Ona je hči Očeta, mati Sina, nevesta svetiga Duha. Hčere Boga Očeta in sinovi so. kolikor jih v njega in njegoviga Sinu veruje, ktere vera po umu, in ljubezen po volji proti Bogu žene. r\jhn je dal oblast homjim otrokam bili. kteri verujejo v nje-tjovo ime". Jan. I , IV. I»a Marija devica ni samo v tim oziru hči Očeta, ampak to častito ime ji še v posebnim pomenu gre. Jezus Kristus jc Sin Marije kakor človek, in Sin božji ne po posinovljenji, temne po natori. Torej je Marija devica hči Božja po tesneji zvezi, kakor po golim posinovl jenji. Kavno tisti Sin namreč, kteri je sohilin Očetu po božji natori. je hotel sohilin bili Marii devici po človeški natori. Mati Sina. To je nar bližji zlalita. nar tesneji zveza, tako tesna zveza, de se mati brez sina. in torej Mali božja brez božjiga Sina še clo mislili, tedej Mali od Sina se clo \ mislili ločili ne more. ..Meso Kristusovo je meso Marije, prati s. Augu-štin. — Od te zveze Marije s Siuam pise po učenosti, svetosti čudežev in po svoji pobožnosti do Božje porodnice tolikanj sloveči s. Bernard. ..Ker ..je Bog po cnovoljnosti v vsili, je vender sr so--sebno z Marijo, s klero mu jr taka enovoljnost Ju zveza bila, dc ni samo njene volje, temne tudi „ nje no nieso s sabo sklenil, in tako iz s\ojiga in ..iz bitja Oevicc eniga Kristusa storil, ali marveč en Kristus postal: kteri, akora\no ni ves od Boga, .nc ves od Device, jr vender ves Božji, iu ves .Device; pa vender ne dva sina. tcniuc en Sin robcdvehu. Nevesta s. Duha. Duša vsaciga pravicniga postane nevesta Božja po veri. ljubezni. pra\ici. usmiljenji, devištvu. ..Zaročil se bom s tabou pravi Bog po preroku Ozeji 2. II). VO. ..r pravici in v sodbi, in r milosti. in usmiljenji in v veri". Sv. Pavel piše vernim: (Po vašim sprcobcrnjciiji) sim ras zaročil mozu , de bi vas kakor čistit devico Kristusu zročil (kakor nevesto možu).- Ali Marija devica je v dosti višjim pomenu nevesta Božja ali svetiga Duha. Zakaj sveti Duh je ni sabo za- ročil samo po veri, ljubezni in drugih vlitih čednostih, ampak On je še na novo, prečudno in nar velicastneji vi ž o ženitnino z njo imel, ker je njeno telo in njeno dušo, de bi vredno prebivališč Sinu božjiga biti zaslužila, posvetil; pa tudi vse, kar per natornim rojenji moč moža stori, je per spočetji Kristusa sv. Duh storil, in s svojo vsigamo-gocnostjo moč moža namestil; in tudi, kar jc Device matere natorniga, z nekako nenavadno nikdar videno močjo popolnama storil in podpiral. To je ravno, kar je Angel Gabricl Devici rekel z besedami: -.Src// Duh bo prišel r le, in moč \arvikiiya te t,O td,senčita-. laik. 1, 35. In zato pravimo v apostolski veri: r Kteri je spočet od s. Duha-. Iz tega se razvidno zastopi, de se po pravici 31 arij a devica nevesta s. Duha imenuje. To Devico tedej , kakor Božjo prijatlico. pre-sveti Trojici v zvezi, pervo za Bogam častimo, hvalimo in na pomoč kličemo, in ji pravimo „svctau Marija, ker je z Bogam, ki je vir vse svetosti, v nar le-neji zvezi; ker je bila Bogu nar prijetniši in nar ljubši: ker je bila nar prosteji od vsiga madeža greha, in pozemeljskiga oskrunjen ja, in nar bolj uterjena v guadi, ker je bila z vsinii mnogovrstnimi čednostmi in danili milosti nar obilnisi obdarovana. O prelista, o brc/, madeža, o sveta Marija, liri veeniga Očeta, mati včlovečenc Besede, nevesta s. Duha, blagovoli mi tebe hvaliti; sprejmi mojo nevredno molitev, in prosi svojiga Sina, mojiga Gospoda in Boga, de moj um razsvetli, mojo voljo omeei: daj mi v sili, v nevarnostih, iu per napadih vidnih in nevidnih sovražnikov moč svoje pri-prošujc občutiti. Dopolni moje želje, o sveta Marija. prosi Boga zame -- za nas vse! Src t a mati bo«j a — za nas Boga prosi! Nar pred katolška cerkev sveto Devico z njenim lastnim imcuam pokliče: zdaj se pa prestopi k njenim hvalniui imenam: pervo jc: Sveta mati bn/ja-. O preveliki dar! o sosebno časiivno ime! o čudni primik! Kaj so vse hvalnc in častiv ne imena ljudi proti temu imenu svete Marije device: »Mati božja L Po tisti sloviti zmagi katolške cerkve v per-\im Kfežan-Kiui cerkvenim zboru čez krivovcrca Nestorja in njegove tovarše, so bili po vsih krajih v znamnje '.inage od kristjanov cerkve pod imena m Božje matere sozidane in posvečene, iu enoglasno je bila .Marija od vsih imenovana po razsodbi s. cerkvcniga zbora »sveta mati božja". Od tacaš ima tudiperstavik k angelovimu češenju: »Sveta Marija, mati božja" itd. svoj začelik. In njeno če-šenje. akoravno popred pogosto iu razširjeno, je vender potem po obujenji od božjiga Duha še bolj pogosto in razširjeno bilo, tako de ga skorej ni bilo najti, kteri bi bil „sveto Marijo" brez perimka „matere božje- imenoval. In po pravici; zakaj ona je v resnici rodila človeka, kteri je z Bogam veni osebi sklenjen bil; in res je bil iz nje rojen Bog, oblečen s truplam, kteriga je iz Marije device nase vzel. Angel Gabricl je Marii rekel: vSveto, ktero bo rojeno iz tebe, bo imenovano Sin božji", to je, ne bo drugi sad tvojiga telesa, drugi pa Sin božji, ampak eden in ravno tisti sad tvojiga telesa in Sin božji; eden in ravno tisti Bog in človek; eden in ravno tisti rojen od vekomej in v času. Gotovo, če je Sin 31 arije Sin Boga Narvikšiga in Bog, je gotovo 3Iarija devica „31ati božja". Tako visoka jc ta vrednost marternstva bož-jiga, de jo noben človeški ali angelski um ne lene dopovedati, temuč še zapopasti ni vstani. Kakor vrednost Kristusova vso angelsko in človeško vrednost deleč preseže; tako tudi vrednost presvete Device vrednost vsih stvari deleč deleč preseže. Zakaj kdo je Jezus, čigar matije? On je Sin božji, pravi Bog. svitioha Očeta, podoba njegoviga bitja, svitloba večne luči, čast sveta, slava sveta, lepota sveta. nOd ktere je rojen Jezus, kteri bo imenovan Kristus". Ker tedej besede: »Sveta mati božja", toliko hočejo reči, kakor besede: Od ktere je rojen Jezus itd., jih vselej z gorečnostjo, z vso pobož-nostjo, z vsim scrcam in z listini /.govorimo in recimo: O zares sveta, ja nar svetejši mati božja, ki si Boga s scrcam in s telesam spočela in rodila, pri ti tvoji neskončni vrednosti, pri preobilni in ncizprazcnljivi meri milost, pri neizrečenim veselji tvoje duše, ktero si po božjim marternstvii dosegla, tc prosimo, de bomo po tvoji sveti priprošnji vredni znajdeni, ravno tega tvojiga Edinorojeniga v svojih scrcili spočeti in roditi. »Sveta mati božja, za nas 11 »ga prosi !- Sveta devic devica — za nas Boga prosi! Z besedami »ucvic devica- hoče s. mati katolška cerkev reči: »nar inicnitncji med vsinii devicami". Tako tudi od praviga Boga pravimo : ..Bog vsih bogov, Gospod vsih gospodov-. Ps. 135,2.3. in od Kristusa: „Kralj kraljev, iu Gospod gospodov. Skr. raz. 19, 16. Zakaj bo pa imenovana Marija »devic devica?" Zato, ker je njeno devištvo bolj popolno, kakor devištvo ne le ljudi, temuč tudi angelov. Zakaj angeli imajo devištv o po natori, Božja mati pa po milosti; angeli morajo device biti, devištvo presvete Device je bilo prostovoljno; angeli ga imajo v natori, ktera ne more terpeti, presveta Devica pa v slabi natori. — Devištvo Marije pa tudi devištvo ljudi preseže. Zakaj njeni sklep, devištvo ohraniti (v kterim ravno devištvo obstoji), je bil bolj popolnama, bolj terdin, bolj žlahtin. Bolj popolnama zato, ker jc izviral iz veči gnade, iz bolj pGpolncma, ja iz nar bolj popolnama ljubezni do Boga. Bolj terdin, ker jc z vedno obljubo vterjen in od vsiga nasprotniga poželenja prost bil. Zakaj ker Božja mati vnetila greha ni imela, tudi puntanja mesa v sebi še čutila ni. Bolj ž lah t in. ker zavoljo nar višjiga namena, namreč zavoljo porodnice Sinu božjiga vravnan. „Bevic devica" sc imenuje tudi zato, ker njeno devištvo ni bilo kakor scer navadno devištvo, temuč čudno, edino, imenitno, in po celini svetu v vsih časih še nikdar slišano. »Čudno". Zakaj ona jc mati in devica vkupej; imela je Sinu, pa moža ni spoznala; človeku zaročena, in po s. Duhu rodovitna: brez madeža noseča, brez bolečine porodnica. Devica pred po-rodam, devica v porodu, devica po porodu. Devica noseča, devica doječa, devica, ki moža nc spozna. Dna je veselje matere z častjo devištva imela, in ni je štela nc pred sabo sebi enake, ne za sabo. ..Edino." Le ona sama jc zlato krono devištva z rodovitnostjo marternstva ozaljšala. Le ona sama je devica in mati, mati Božja, vedno devica, devica brez sebi enake. Zato jo cerkev v neki pesmi imenuje: ..Sosebna devica": res sosebna, zakaj natora, ja elo gnada nikoli take ni rodila; svet je nikoli ni vidil: um ne le človeški, temuč tudi angelski je ni nikoli take spoznal. Bes sosebna — zakaj med svetimi je ona nar svetejši: med čistimi nar čiste ji: nebeški čudež, podoba kreposti, oboj-niga sveta, vidniga in nevidniga veselje. „Imcnitno". Zakaj ona je vsa od vsih strani devica: Devica po mesu, devica po duhu: devica v pogledu, devica v dotikvanji; devica v mislih, devica v željah; devica v besedi, devica v djanji, devica v občutji. -Po celini svetu v vsih časih nikdar slišano". Kdo je namreč kdej slišal, de bi dev ica bila, ktera je rodila, ali de bi mati bila, kteri je devica ostala? — Vso zastopnost, ves um preseže, de devištvo čast matere doseže, ali de bo deviška čast z rodovitnostjo matere ohranjena. Torej bo po pravici -devica", to je pena med devicami imenovana. Pa ona je tudi vodnja devic, ker je perva obljubo devištva Bogu storila, in naslednjim mlajšem bandero devištva odvila in povzdignila, za kterim seje po nji toliko tavžent devic, moških in ženskih podalo. Pred Kristusam in sveto Devico je bilo pač malo devic. Potem pa, ko sta Kristus in presveta Devica bandero devištva razvila in povzdignila, se je kmalo velika truma devic zbrala, ktere so po samostanih in tudi med svetam v cvetji svoje mladosti svoje devištvo Bogu posvetili, in se pod ban-derain Marije dcvice zoper hudiča in meso srečno in junaško vojskujejo. Tega prečudniga kardela banderonosnja in vodnja jc Dev ica Božja porodnica — ..Devic devica*. (Dalje sledi.) Svetiga Avguština izpoveil vere. kar tiče gnado, v kteri in po kteri populita most vere obstoji. £Za poterjenje v »veti veri). L Ze sim, vsigamogočni Bog, Trojica. mojiga serca pogledovavcc in preiskovavec, vsigamogoe-nost tvojiga veličastva iu veličastvo tvoje vsigamo-gočnosti izpovedal. Kako si se h koncu časov ponižal. človeštvu k pomoči priti, to hoecm zdaj pred tvojim obličjem v svoje zveličanje z ustmi izpovedati (spoznati), kakor k pravičnosti v sercu verujem. Sicer sc od tebe, Bog Oče sam, nikjer ne bere, dc bi poslan bil: od tvojiga Sina pa piše apostel: ..Ko jc pa konec odločeniga časa prišel, je poslal Bog svojiga Sina (Gal. 4. 4.)... Ko pravi -je poslal", kaže očitno, dc je na svet poslani prišel, ker seje, rojen od ved ne Device Marije, ko resnični in popolni človek prikazal. Pa kaj pravi od njega pervi evangelistov ? ..On je bil na svetu, in svet je skoz njega storjen fJan. Kje je tedaj poslan v človeški natori. kjer je vselej bil in je po Božji. Zakaj jez verujem v sercu in izpovem z ustmi, de to poslanje je delo presvete Trojice cele. II. Kako si nas ljubil, dober Pastir, kako sama ljubezen te je bila do nas, o ljubezni poln Stvarnik! Zakaj ti tudi svojimu lastninili Sinu prizatie-scl nisi, temuč si ga krivičnim v roke dal. Bil ti je pokorin do smerti križa, jc nosil naše grehe na svojim telesi, jih jc na križ perbil, in križ;.! greli in smert. Storil sc je človeku enakiga (Psalm. >^7, 6.) incd mertve dan, jc imel moč, svojo dušo dati, in jo spet nazaj vzeti, on ti je za nas premagava-vec in klavna daritev, in zato prcmagovavcc, ker klavna daritev. On ti jc za nas mašnik in daritev, in zato mašnik, ker daritev. Po pravici torej živim v nepremakljivim zaupanji, de ti vse moje rane ozdraviš skoz njega, ki na tvoji desnici sedi, in za mene priprošnje opravlja. Mojih ran. o Gospod, je veliko, in velike so, pa še veči in boljši je tvoje zdravilo. Jaz vem in spoznam, dc vojvoda tega sveta mnogo zoper mene ima. Pa prosim te, Gospod poln ljubezni, reši me skoz našiga Odrešenika , ki na tvoji desnici sedi, nad kterim vaj-voda tega sveta ničesar ni najti mogel, kar bi bil zamogel imenovati svoje. Opraviči me torej , te pro- sim. skoz njega, ki nobeniga greba dopcrnesel ni, v kteriga ustih se laž ni znašla. Skoz našo Glavo samo, v kteri madeža ni, reši mene, ki sim njegov desiravno zaničljiv in slab ud mojih grehov in hudobij, vsiga, kar sim se zadolžil in kar sim zamudil: napolni me s svojimi svetimi čednostmi, stori, de bom krepek v lepim zaderžanji, in de bom stanoviten v svetih opravilih noter do konca po tvoji volji. - III. Obupal bi bil zavolj svojih mnogih grehov in hudobij, zadolženja in brezbrojnih zamud, s kterimi sini se pregrešil, in se brez preneha pregreham v mislih, besedah in djanji in v vsim tem, v cimur >r človeka slabost pregrešiti zamore, ko bi ne bila tvoja Beseda bila meso postala in med nami prebivala. Pa zdaj si ne upam več obupati; zakaj, cc smo bili s tabo spravljeni, ko smo vunder le tvoji sovražniki bili, čem več smo zdaj oprosteni tvoje jeze skoz njega? Vse svoje upanje, vse svoje upanje, vse svoje zanašanje stavim v njegovo predrago kri, ki je zavolj nas in našiga zveličauja prelita bila. V njej dobim zopet moč življenja. Xa njo se vpirajc koperniui skorej k tebi priti, ter se ne zanašam na svojo pravico, temuč na tisto, ki je iz tvojiga Sina, Boga in Gospoda našiga Jezusa Kristusa. l Konec sledi.) Hoigar Hejtiimnek. i Halje.» Marina je poslušala duhovnov pogovor s Petram . in serce ji je poskakovalo, kolikorkrat je duhoven Petru kako resnico dopovedal in dokazal, ter njegovo nasprotno in napačno misel overgel. In k«» je Peter skesan poterdoval, de duhovnovim besedam nima kej nasprotv ali, de mu je resnica zblo-deuo serce pre>inila. in napačne predsodke in vmis-like razkadila: je Marina od veselja solze točila, in oci \ nebo hvaležno povzdigovala. Zdelo se ji j«-, d»- zdaj že lahko umerje, ko je vidila moževo spreobernjenje; duhovnu je rekla pri odhodu ,-llog Vam poverili!-* Petru pa je srečo vošila k dobrimu začetku in ga e kaj početi, pa kmalo se spomui. gre in poklekne na molitev nik ali klečalo, pred kterim je bila na zidu podoba usmiljeniga Je-žuška, in tako persercno Boga hvali, de se v molitev zgubi, in še očeta ne sliši, ko jo kliče, de naj 11111 vode piti prinese. Oče pogleda, in ker jo vidi vso zamaknjeno v molitvi, mu kmalo v misel pride, kaj de pomeni Marinino šeptanje. Franca čez nekaj časa vstane, gre na ravnost k očetu in ga hoče objeti. Petru se je zdelo, de je nedolžin angel, milo se mu je storilo zavoljo njegovih grehov in ni se vredniga štel hčerine ljubezni, torej ji tiho reče: »Počakaj deklice, počakaj, de se svojih grehov poprej spovem, potlej te bom objel in blagoslovil. Duhoven jc še nckolikrat prišel, se s Petram v verskih rečeh dogovarjat. Poslednjič že ni Peter vedil več koga še, dvomi so bili zginili, vsa vera mu je bila jasna, in vse pregrehe in napake je spoznal. Tedaj mu je skcrbljivi Juhovin še zakrament sv. pokore dobro razložil, govoril je od spraševanja vesti, od obžalovanja in terdniga sklepa sc poboljšati, 11111 je razjasnil česar in kako se je spovedovati, in mu obširno povedal, kako de je treba za grehe zadostovati. Tudi od keršanske pra-vice ga je podučil; me zlajšati spraševanje vesti, je preštel ž njim poglavitne grehe, grehe zoper sv. Duha, v nebo vpijoče in pluje grehe, iu mu je razložil pomen vsili božjih in cerkvenih zapoved. Posebno ga je pa opominjal, dc naj obilno in per-serčno moli in prosi razsvitljenja, de naj velikrat misli na poslednje reči, Kristusovo terpljenie, v božjo pravico, pa tudi v njegovo milost in Ijubezin. Peter je vidil, kakor v zcrkalu vse svojestor-jene krivice, in se je spomnil vsili grešnih djanj, besed, želja, misel, obilnih zamujenih dolžnost in dobrih del, — in groza ga je tresla pred toliko butaro na duši. Tudi Marina je imela prid iz duhov novih naukov, jih poslušaje je skoraj pozabila bolezni in slabost, ki so dan ;ia dau hujši prihajale. Ko je duhoven odšel, sla se nasproti tolažila, kej omenila miniiiih časov, in Peter je žaloval, de je on nzrok vse nesreče. Želel je, de bi mogel svoje krivice se popraviti, in vselej je globoko zdihnil, ko je pomislil , de je on vse v revšino pahnil. Naj bolj ga je .skerbela Franca, kaj dc bo to deklice počelo, ako nju dva Gospod Bog iz sveta pokliče, iu ko mu je Marina povedala, do se je tudi svojiga ma-liga deleža anala iz ljubezni do nje, in zdaj tudi iz ljubezni do njega, potlej se že celo ni mogel vpokojiti, in prihodnja zgodba hčere mu je bila tesno na sercu. Pa Marina mu je take skcrbljive misli zlajševala, ker mu je dopovedovala, de Franca je dosti bogata, ima namreč neprecenljiv zaklad v Bogu in v svojim neoskrunjenim pošicnji. Očetovo zdravje se je sicer nekaj boljšalo. vender ni še mogel vstati, pri materi pa ni bilo ni-kakoršniga upanja, de bi še okrevala. Ko ji je bilo hudo, je Franca nikoli ni same popustila, in ker je vedila, de sama težko moli, ji je iz spomina, ali iz bukev mnogotere molitve narekovala. Tudi brat Šimen je zlasti zvečer hodil pogledovat, kako je z materjo; po dnevi pa ji je pošiljal zdaj take, zdaj take zdrave juhe, in druzih lahkih jedil, ktere je mogla njegova žena pripraviti, desiravno nerada in zoper svojo voljo. Proti očetu se je Himen nekaj zlo omerzno obnašal, ker mu ni mogel pozabiti, de mu je hude reči na vrat navalil. Sin Janez, koči-jaž, je prinesel starišem puterh ali čutaro dobriga vina v pokrepčanje. Oče ga sicer ni pokusil, ali mati ga je kapljico vžila, in ji je dobro storilo. Enkrat je bil tudi sklenico žganja prinesel, pa k sreči je ravno zdravnik pričijoč bil, kteri ga je ojstro pokaral, de naj taciga strupa nikar v hišo ne nosi, ako ne želi očeta, ali matere še bolj naglo pod zemljo spraviti. Uboga 31arina se brez pomoči že več ganiti ni mogla, jedla ni nič, večkrat so jo med-levce opadale, in le malo je govorila. V voljo božjo vdana, je vidila, de bo skorej ugasnila, in ker ni imela kej na vesti, kar bi ji bilo posebni strah delalo, je utolažena in pokojna ločenja pričakovala. Samo to je še vošila, de naj bi peršla »simen in Janez še, se ž njo poslovit. Oče že ni mogel pričakati, de bi sc le toliko ozdravil, de bi v cerkev šel in ondi sv. zakramente prejel. Ker pa le ni šc mogel, in ne smel hoditi, je duhovin hotel njegovo hrepenljivost poprej vdovoliti, in je obljubil, ga doma spovedati. Odločen je bil k temu pondeljik, v nedeljo pa sta oče in mati vse otroke k sebi poklicala; vsak je imel pri tem svoj posebni namen. (Dalje sledi. ) Sedajnji obsir katolike cerkve. Spi:-al Valentin Šežun. (Dalje.) XIII. Avstriansko cesarstvo. 13. Sedmograško ali Erdcljsko (veliko k neživo j. Ta lepa dežela od Xemcov Siebenb iirgcn, po latinsko Transsv Ivani a in po madžarsko Er-delv, to je, zagojzdna dežela imenovana, sc meji proti jutru in poldnevu s turško Moldavo in Vlahijo, proti večeru in polnoči pa z Ogersko deželo in prav majhno z Galicijo. .Mnogoteri in obilni so pridelki te dežele, ktera ima dalej tudi bogate jame, kjer se zlato, srebro itd. dobi. Ljudi živi tu do 2 milijona in lOO.OOO. Ti so: a) Madžari, blizo 750.000 proti zahodu in scvcrju . posebin del njih so Seklerji ali Sikulci proti turški Moldavi. Obedvoji govorijo madžarsko; od 1. 1570 do 1700 jc bilo madžarsko dvorni jezik v Sedmograškim. b) X em c i, tudi Saksoni imenovani, do 400.000. Te je bil v 12. stoletji ogerski kralj Gejsa II. sem poklical in jim strani proti Valaški meji odkazal. Oni govore nemško v 7 ali 8 zlo pokvarjenih narečjih; pa se vonder še sliši semtertje tudi čisto nemško. c) Valahi, ali kakor sc sami imenujejo, Komuni, do 830.000. Ti so nar bolj proti ogerski meji vseljeni. Oni so mlajši nekdanjih Dakianov, ki so v starih časih tu prebivali in se z Rimljani, ki so se bili od časa cesarja Trajana sem vselili, pomešali. Oni govore posebin jezik, kteriga vir je kakor italianskiga, španskiga itd. latinski. d) Cigani, 20—50.000, ki so v začetku 15. stoletja sem prišli. e) Armenci do 9000; ti so v 1. 1672 v deželo prišli. fj Judje do 5000. Ti bi smeli sicer po postavi od 1. 1780 samo v mestu Karlsburg prebivati; ali oni so vonder le po ccli deželi nastav ljeni. g) Rulgari, ki so v I. 1690 sem prišli in zdaj v krajih Alvinč in Deva prebivajo. h) Ser bi. i j Poljaki v Klauzcnburgu. k) G rek i v Kronstadtu, in 1) Xcmci, Landler imenovani, ki so ▼ poznejših letih, zlasti iz \\ urtemberga, tje prišli. Zastran verskih zadev ni nobena dežela v Avstrii , kjer bi katolška cerkev v primeri do števila prebivavcov tako malo otrok imela, kakor v Sedmograškim. a J Katolčanov latinskiga reda jc, kakor eni pišejo, do 28S.000. Asalav dc Scndroe jih je za leto 1825 samo 182.500 naštel. Ti so večidel .Madžari in Seklerji; oni imajo do 200 farnih in 1170 poddružnih cerkva. V mestu Karlsburg ima njih škof svoj sedež: ta je zdaj čast. gosp. Nikolavž Kovač od Cik-Tusnad, rojen 26. Proscnea I. 1769. Sem grejo tudi Katolčani ar m en s k iga reda s 4 farnimi cerkvami. bj Katolčanov gerskiga reda je do 490.000. Ti so sami Valahi (Romunij. ki so se v 1. 1697 s katolško cerkvijo zopet sklenili. Njih škof, zdaj Janez Lemeni, rojen 23. .Malotravna 17!*»0, stanuje od leta 1733 v vasi Ralasfalva (Rlasendorf), spodnje Relograske županije; poprej je biltergFa-goras škofijski sedež za gerško-kaiolske Valahc. — Ta škofija ima 1240 farnih in 396 poddružnih ccrkva. c) Staroverco v jc do 616.000. Ti so sami Valahi ali Romuni s 750 farnih iu 5sO poddružnih ccrkva. Ti Staroverei imajo v llcrmanstadtu svojiga škofa: v I. 1843 je bil Bazili Moga, zdaj je neki Sanuga njih škof. d) Luteranov je čez 250.000. Ti so večidel zgorej imenovanih Nemeov (Saksonov) in nekaj Madžarov. Tudi na novo vseljeni Nemci (Landler) so Luterani. /e te leta sc je slišalo, dc je bil Iu-teranski fajmošter Štefan Ludovik Hotli iz vasi Mesen v \Yurtembcrg, kjer jc preveč ljudi, prišel, \Yiirtcmbcrgianc (švabc) nagovarjal, de naj na Erdcljsko gredo, kjer tam je še dosti sveta in kruha. Slu jih je bilo res več in so tudi kakor Luterani med Saksoni stanovanje dobili. Le dve družini teh vviirtembcrgianskih popotvavcov ste bile katolške vere. in to je bilo uzrok, de jih mcil \cmci v Sed-mograskim ni hotel noben sprejeti, dokler je bil Karlshur>ki katolški škof za nje zvedil, in jih na s\oje pristave vzel. Ta luterški fajmošter Hotli je bil letaš od puntarjev v Klauzcnbiirgu vstreljen, ker t je prav vnetiga za avstrijansko cesarsko hišo kazal iu je 4 otroke zapustil. Žena mu je bila že popred umerla. \a predlog ministra Baba so svitli cesar z ukazani od £6. Velikoserpana t. 1. vsakimu teh Hothovih otrok do spolnjeniga £4. leta po £00 gold. na leto iz c. k. derzavniga zaklada plačevati dovolili. Sedmograški Luterani imajo £55 farnih cerkva in £ poddruznicc. \jili pastorjev je čez 270. e) Kalvincov je čez 340.000. To je večidel Madžarov iu veliko Seklarjev. Farnih cerkva stejijo oni oš I. poddružnic 191 in pastorjev čez 6tH>. - f J S o c i n i a n o v je 40—50.000, nar več med Madžarji in Seklarji. iu imajo 107 farnih, 2£ poddrtiznih cerkva in čez 120 pastorjev. Ker ti krivoverci poglavitno resnico keršanske vere, sv. Trojico namreč zaveržejo. se jim tudi Lnitarijcm pravi, in od Kristusa oni nič boljši ne mislijo, kakor nekdanji Arijani. kterih nauke je hil sv. Xi-cejski cerkveni zbor v I. 325 tako glasno zaver-gcl in preklel. — Ker ti krivoverci vero v tri božje osebe zaveržejo, Jezusa Kristusa samo za človeka spoznajo, kteri jc le veči razumnosti imel: tako oni tudi imena kristjani ne morajo biti vredni in njih kerst je prazna reč. Oni zaveržejo tudi njegovo potrebnost, ker od izvirniga greha itd. nič vediti nočejo. — Začetnika te grozne krivovcrc ali prav reči bogakletstva sta bila sosebno 2 Laha, Le I i in F a iis t So ein. Ko je namreč Lcli Socin slišal, kako Luter in drugi nove vere kujejo in veliko ljudi na svojo stran dobivajo, je hotel tudi on kaj taciga početi. Nc zadovoljen, de so imenovani zapeljivci toliko keršanskili resnic ali zavergli ali popačili, jc L. Socin stalne resnice keršanstva, to je presveto Trojico, božjo naturo Jezusa Kristusa, z besedo vse skrivnosti zavcrgcl! Zagrozili so se Katolčani in Protestaiitjc nad toliko prcdcrznosljo. Socin jc mo- gel iz Laškiga in Nemškiga pobegniti, in je prišel na Poljsko, kjer je več plemenitnikov ga poslušalo. Leli Socin je sicer 1. 1562 v Cirhu na Svajcarskim umeri, ali Faust Socin, Lelioviga brata sin, se jc zdaj s posebno vnemo naukov svojiga strica poprijel, njegove zapušene pisma bral, in se noter v Sedmograško perklatil. Njegov velik spošto-vavec je bil zdravnik Jur Blandrata, kteri je bil spervič od katolške vere h kalvinski prestopil, in s tim še nezadovoljen, potlej še Socinian postal. Blandrata je bil dalej Sedmograškiga velikiga kneza Janeza Sigmunda Zapolia k Socinianstvu zapeljal, in od tod je ta huda kriva vera, ktere sicer nikjer terpeti niso hotli, ravno na Sedmograš-kim se bila tolikanj vkoreninila. Blandrata je bil, preden je umeri, od Jezuitov zopet h katolški veri perpeljan: ali Ijulika, ki jo je on sejal, jc še zdaj v Scdmograškini. Kako jc ta dežela tolikanj ob katolško vero prišla, sc bo v idilo per popisu Ogerskiga kraljestva, s kterim je bila do I. 1535 vedno zvezana. Od tiga leta do 1713 je imela ona svoje gospodarje, ki so bili večidel avstrijanskini cesarjem nasproti in prijatli Turkov. Od 1. 1713 do 1. 1S4S je bilo Sedmograško brez opoveranja pod avstrijansko oblastjo, le pod cesarjem Joželam II., kteri je toliko reči prcnarejal, so bile njegove prenaredbe ljudi zlasti Valalie zlo zmotile. Dva prekanjena človeka, llorja in Kločka sta vedila te zmote po svojih mislili oherniti, sta ljudi slepila, dc sta od cesarja Jožefa pooblastena, kmetam zoper njih gruntne gosposke pomagati, in vstal je bil tako strašin punt, v kterim so bili kmetje čez 264 gradov požgali, in brez usmiljenja vse plemcnitnike, ki sojihvpcst dobili, pomorili. Zdaj jc mogel Jožef II. z vojsko punt zatreti, kar sc je bilo še le I. 1784 zgodilo; llorja in Kločka sta storila smert hudodeluikov na moriši. — Politiško je bila Scdmograška dežela do vlani razdeljena v 3 dele: 1. Zemlja Madžarov z 1 milijonam in 210.000 prcbivavcov, kteri so zopet razpadli v 11 županij in 2 okrožja. 2. Zemlja Seklarjev z 299.000 prcbivavcov, ktera je bila razdeljena v 5 stolic. 3. Zendja Saksonov (Nemeov) s 494.000 ljudi v 9 stolicah in 2 okrožjih. Vikši gosposka čez vse te ljudi je bilo poglavarstvo v Klauzenburgu, kteriga svetovavci so bili iz spoznovavcov katolške, luteranske, kal-vinske in socinianskc vere sostavljfcni. Po-prejšni poglavar graf Jožef Fr. Teleki sam jc bil Kalvinec. Neki grof Ladislav Teleki, silovit Kalvinec in zopcrtiik katolške vere, je bil to poletje Košutov poslanec v Parizu. Od mest imenujemo (u: a) Klauzenburg (Kalosvar), glavno mesto Sedmograškiga med vinogradi, vertmi in njivami per vodi Samos. Tukaj prebiva čez 22.000 ljudi, večidel Madžari, zraven tudi Nemci, Armenci, Gerki, Valahi in Judje. Prav lepa je tu katolška stolna cerkev brez zvonika. Tudi cerkev sv. Trojice je lepa in ima 2 stolpa. Verh tega imajo tudi Lutcrani, Kalvinei in Sociniani v tem mestu svoje cerkve. Xe le Katolčani imajo tu latinske, modro- in pravdoslovske šole (177 učeneov večidel v scineniši patrov Pia-ristov, in v tovarštvu plemenitnikov, kteriga je bil kralj Štefan Batori postavil in M arij a Terezij a še bolj razširila) , ampak tudi Kalvinei in Sociniani. b) Karlsburg (Karolv-Fejčrvar) tudi Beligrad imenovan, šteje do 11.000 ljudi. 3Iočnaterdnjava, ki jo je bil cesar Karel VI. tu postavil, je bila to poletje edin kraj, kamor puntarji niso priti mogli. V terdnjavi je lepa katolška stolna cerkev sv. Mi-bcla, s spominki viteza Janeza Huniadi in njegoviga nesrečniga sina Ladislava itd., dalej lepi sedež sedmograškiga katolškiga škofa in njegovih korarjev, kterih je devet. c) V valaškini tergu 11 a I a s f a 1 v a ima gerško-katolški škof svoj sedež, in v kapitelnu je deset korarjev. d) M a ros - Vasarhcli v prav prijetni in rodovitni strani per vodi Maros. Tu je 11.000 ljudi, večidel Seklarji in Madžari, tudi veliko Ciganov, in malo Nemcov in Valahov. Kalvinei imajo tu veliko cerkev, nar lepši na Sedmograškim in modro-slovske šole; Katolčani samo latinske. e) He rm a n n s t a d t (Nagv-Seben), nar lepši Sedmograško mesto v veliki ravnini per vodiZibia, ima čez 19.000 ljudi. Tih je blizo 10.000 Lute-ranov, ki imajo v sredi mesta veliko cerkev; druga luteranska cerkev je per bolnišnici. Tudi Kalvinei imajo v tem mestu svojo cerkev. Nekdaj so bili tudi patri Jezuiti, in cerkev, ki so jo bili oni sozidali, je zdaj farna cerkev Katolčanov. V treh predmestjih lleriuannstadta stanujejo večidel Valahi, ki imajo svojiga starov erskiga škola. 1") B is trie v prav lepi s sadjem napolnjeni dolini, ima do 6600 ljudi, ki so večidel Lutcrani, za ktere je tu 19S čevljev dolga in 57 čevljev visoka cerkev. Katolčani imajo v tem mestu latinske šole, ravno tako tudi Lutcrani. g) Kronstadt (od Saksonov Kriinnc, Kroh-nen, od Madžarov Brassd imenovano), imavScd-mograškim nar veči kupčijo. — Tukaj prebiva do 38.000 ljudi, večidel Saksonov (v mestu) in nekaj Seklarjcv in Valahov v 2 predmestjih. — Katolčani imajo lepo cerkev sv. Petra in Pavla. Nar bolj krasno poslopje mesta je cerkev Ltiteranov, vsa iz rezauiga kamna z mnogimi lepotijami ozalj- šana na 22 toškanskih stebrih z 23 sežnjev visokim zvonikam. V „Zgodnji Danici" Nr. 27, sir. 215 smo že vidili, de je 170.000 prebivavcov na Sedmograškim bilo k vojaški Granici perpisanih. Ti so bili do 1848 razdeljeni v 5 regimentov, namreč: a) Seklarskih konjikov od 1. 1762, b) I Seklarjcv, pešeov, c) II Seklarjcv, „ d) 1 Valahov (Romunov), pešeov, e) 11 Valahov (Romunov), „ in vsi v 1. 1762 od Marije Terezije postavljeni. Kako se bo ta dežela, ki jo je 1. 1H4S—1£49 punt tolikanj razdjal, zanaprej vladala, je prihodnjim časam prepušeno. (Dalje sledi.) Goltat II. Rajnki \Vittmann, Rczinski škof, (Bog mu daj večni mir in pokoj !) kteriga verno ljudstvo kakor svetnika časti, je nekaj od 1 a ž n j i v i h prerokov sadanjiga časa pisal. Med njimi jc eden, ki se mu pravi Goliat 11. (naš ranjki rojak Ravnihar bi bil rekel: G olj o t — galjot). Ta krasni prerok, pravi on, je veliki zabavi j i vi gobce (das grosse La-stcrmaul), kteri nad keršansko vero, nad katolško ccrkevjo, nad duhovstvam, in vsimi pobožnimi otroci božjimi korenjaško jezika; kteri v toliko dnevnikih bi djal, de se je z njimi v var in bran sklenil, svojo trapost razglasujc. L'ni fdiščan, pravi sv. pismo, je 40 dni za-poredama ob zoru in ob mraku iz stana fdistej-cov prikoračil, ter božje ljudstvo, njegoviga pomazil j eniga kralja (iz božje milosti —), iu njegoviga Boga zaniče/al. Peršel je pa pastirčik David v božjim imenu, ter je s kamuicem iz svoje pastirske prače terčel ošabno čelo, in obmolknile so za vselej usta prekliujavskc. Vsak kristjan, bodi si tudi vsedin iu priprost, naj bo drugi David zoper druziga Goliata. —it. TOittinaiiii svojim bogoslovcam. Vi, ljubi bratje, dobro veste, dc vživanja nc-dolžniga veselja ne zaveržemo (ne prekličcuio); vsako razvedrenjc , vsaki kratkočas, cehi vsako veselico, pri kteri mera, konec in meja, s ramo ž-ljivost in poštenost predsedež ali saj stražo imajo, mladimu spolu radi privošimo. Tode pohlepnost ali, bolje reči, s te k I j i n a za kratkočasi to je taka reč, ki se ne pred zdravo pametjo, ne pred sto lani sv. vere, še pred sodnico redovne policije ne da opravičiti. Ta brezpostavna in brezmejna pohlepnost po vživanji požre v svoje brcznicrno brezno vso krepost, ves red , vse spoštovanje do Boga in božjiga z življenjem steklih vživavcov vred; in resnima je beseda: ..Kjer se ta epikureizem. ne več zagernjen. ampak z golim čelani skoz sprednje \rala v hišo plazi, mora kristjanizem skoz zadnje vrata iz hiše4*. Kazslcd po kcr*aiiskiiii s vel m. Od avstrijanskiga ministerstva uka so za avstrijansko vseueeliša iz IMuj iga poklicani: Ur. \\ a c ker nage I iz Bazehia (rojen I. 1HI6 v Be-rolinu na Pruskim), de bi na Dunaji: Dr. Ilahn, iz Meidelberga. de bi v Pragi, in Dr. Kergel iz lirezlave. de* bi v Olomueu nemško literaturo učili. Ze poprej je bil na Dunaji poklican Dr. Bonic iz Kra-Ijovieca ( Konigsberg). Kakor rOcsterr. Volksfrcundu od I I. t. m. pove. so ti možje, ki so tako za vse-uei-lisue profesorje dozdaj katolških avstrijanskih viksili šol postavljeni, večidel Protest a 11 tje. De bi bile nemške protestanške vladarstva kedaj kteriga Ka t o Irana za profesorja per svojih prote-stanških viših šolah postavile, se dozdaj skorej ni nikoli slišalo. Na vero se potem takim tukaj ni gledalo, ampak samo na materialno učenost, od ktere se sliši, de hi jo imenovani štirje možje imeli. — Drugač pa je na Neapolilanskim. Ondotni kralj Ferdinand II.. kterimu so bili od protestanških Anglezov podpihovani puntarji 1.1848 toliko hudiga sturili. iše katolško vero na vso moč per svojih podložnih vživiti in vterditi. Torej je on v novi postavi za šolstvo ukazal, de mora slchern, ki hoče kje učenik ali profesor biti. ne samo tisto reč, ki jc ho učil. dobro razumeti, ampak tudi katolško vero. to je velik katehizem dobro znati. Itimskim J u d a m zdaj hudo prede. Veliko dražili srchcrnih in zlaiih reči. ki so jih bili puntarji iz cerkve poropali, — se jc per Judih spravljenih najdlo, pa dosti je že raztolčcnih in prelitih! Iskra. Vernost se bliža, pa ne mislimo! Misli si živo praviga kristjana, kteri iz vere živi. in spoznati boš mogel. de nič ni imenitnišiga na svetu. Taki ve krotiti poželjivost in ima vse svoje nagnjenja v oblasti. Svojo dušo ima v miru iu po-terpcžljivosti in vse strasti v varnih bersdah. Je ponižin v sreči, serčin v nadlogi, krotak celo do tistih, ki mir sovražijo, nezamcrljiv proti razžal-nikam . občutljiv do terpljenja svojih preganjavcov, zvest v obljubah, zanesljiv v pcrjatelstvu. nepremakljiv v spolnovanji dolžnost: bogastvo mu ne dela nepokoja, zakaj on ga ravno tako malo ceni, ko ga ima, kakor če ga nima: čast pred ljudmi gane mice, ker je čast per Bogu njegov zaklad. Tako jc on veči kot celi svet, kteriga si on misli kakor pest pepela. Tako visokosti svetno modrijaiistvo ne stori, ki si perzadeva hudobije zatreti z novimi hudobijami. ki uči hrupni svet zaničevati, de hi si hvalo sveta perdobilo: ki. ne dc bi Gospodu služilo. v modrosti časti iše: na mesto družili strast posladi prevzetnost, naj hujši zmed njih. in po takim jc n jegov a čednost nečednost. Kristjana pa vera viši povzdigne, kakor njegova krepost sama, ga stori pred božjimi očmi večiga, kakor je pred človeškimi očmi. Kristjan odpusti brez napuha; jene-samopriden brez hrupa: kroti poželenja, in si za to kej ne domišljuje: on sam ne pozna časti in za-služenja svojih dobrih del; ne de bi se z dopad-Ijivostjo na se oziral, mar oči od svojih dobrih del odvrača, in se jih po nekakim pomenu sramuje, bolj kot se grešnik sramuje svojih grehov, ne iše hvale, temuč še le skriva svoje djanja pred ljudmi: karkoli dela, povsodi z ljubeznijo dolžnost spolnuje; dela le v pričo božjiga Očesa, kakor de bi ne biloni-kakoršinc človeške sodbe; terpi in ne želi spoznan biti. Gcraiuh. Maj ti s i svobodin, večji suzin ! Pri poželjivcu je meso gospodar, duša je v železji: govedo je svobodno, njegov gospodar v nesramni sužnosti zdihuje. — Kcdar sc meso ogloda, se kterikrat začne duh zavedati: kcdar se začne mertvašina po truplu pasti, tedaj večidel začne duh nekoliko bolj svobodno dihati. Bog hotel, de bi pri množili ne bilo prepozno ! Zakaj to sc reče z drugimi besedami: Belo moko sam vžiti; otrobi Bogu siliti. Bog nas vari tega ! Darila za lir. Ignacija Kiioblehcrja. misijonarja v srednji Afriki. Od poprej . . no gld. — kr. Ccftpnd Anton Zamik, duhoven v Voglih 3 „ — „ — Franc W»hinc, kaplan v Sent- Vidu per Ziljčah............1 ., 30 — Luka Aleš. kaplan v Blokah, t cekin «♦ — Anton AVonea, kaplan v Dobropolji 2 — Peter Kristofič, mestni kaplan v Kočevji..................3 — Jožef Rozman , rieliant v Trebnim 5 — Jožef Le.sjak. kaplan „ 3 — Jožef SSterbenc, p .. 3 — Janez Zupin, fajm. vSent-Rupertu 5 — (iašper Ganperlin, kapi. „ 2 — Mihael Sluga, r „ 2 — Juri Krašovic. kapi. v Žužemberku 1 — Janez Suler, fajmošter v Zgornjim Mokronogu................1 — Juri Lavtižar, kaplan v Zgornjim Mokronogu................<; — Janez Skubic, kaplan v Zgornjim Mokronogu................5 — Franc Kaligcr. fajm. v Doberneah 1 — Jožef (aolob, kaplan v Doberneah l ■— Jožef Koh. fajmošter v Mokronogu 1 — Valentin Pretner, fajm. per e. Križi 2 Skupej . . n n ' n v rt rt » n n rt n rt n rt n n rt r n » n n ;> rt v rt ' n n » rt n i Hi) g Id. 30 kr. Opontin. Pervi paragrafi »cerkvenih zgodb- od gosp. Hicingerja so že posebej natisnjeni in se bodo per perložnosti razposlali; vsakteri jih pa zamore tudi sam ali po sporočniku v tiskarnici gosp. Jož. Blaznika prejeti. Natiskar Jožef Blaznik v Ljubljani.