Banovinske davščine » Ban dravske banovine je objavil v »Uradnem listu« dne 16. aprila uredbo o banovinskih davščinah za kritje izdatkov banovinskega proračuna. za leto 1930/31, potrjeno po naredbi finanCnega ministra od svetnika TošiCa, Ta uredba je stopila v veljavo 16. aprila, pobiranje davščin pa se bo vršilo po5enSi s 1. aprilom. Razveljavljene so vse uredbe prejšnje mariborske in ljubljanske oblasti. V dravski banovinl se bodo pobiralo te davščlnfe, odnosno doldade: Banovinska doklada na dižavn« neposiedne davke. Na vse neposredne državne davke (zemljarino, zgradarlno, pridobnlno, družbeni davek, rentnino, uslužbenski davek) se pobira 40% banovinska doklada, kl jo odmerjajo in pobirajo davCne uprave. Te doklade so predvidene v proračunu v znesku 30.8 milljonov Din, doCim so bile v obeh lanskih pro-  raCunih Ijubljan3ke in mariborske ob- lasti predvidene skupaj z 9.33 milijonl Din. V mariborski oblasti se je pobiralo 50% na staro občno pridobnino, 50% na rentnino, 25% na družbeni davek In 50 od-stotkov na uslužbenski davek, dočim sta bili zemljarina ia zgradarina brez oblastne samoupravn« doklade. Banovinska davščina na plcsne priraditve In vesellce. Za vsako javno plesno prireditev se plačuje v mestih in kopališčih taksa od 300 Din, v trgih 180 Din in v ostalih krajih 80 Din in se more v mestih in kopališčih pavšalirati. Plesne šole so takse oproščene, Ce se ne točijo alkoholne pijače. Za vsako podaljšavo policijske ure se plačuje v mestih in kopališčih 100 Din, v trgih 60 Din in v ostalih krajih 30 Din tev se lahko pavšalira. Ti dve ('avSCin! pobirajo oblastva, ki izdajajo tozadevna dovolila in se dovolilo r.e sme izdati, Ce banovinska taksa nl plačana. Dalje se n& vse prlredltve, ra katere se plačuje od vstopa 20% državna taksa po tar. post. 99 a pripomba &, to je na prireditve varijetcjev, kabaratov in sličnih nočnih prireditev, poblra 50% banovinska doklada. Kinematografska podjctja plaSujejo 4% banovinsko takso od vrcdnosti vstopnic. V mariborski oblasti je doslej obstojaia 50% doklada sa varijeteje in slične prircditve (kakor sedaj), 50% doklada k državni taksi na potroške v hotelih, grostilnah itd., ki odpade, davščina na ponočni obisk gostiln, kavarn, barov in kartanje ter na podaljšanje policijske ure in 25% doklada k državni taksi na kinematografsko vstopnice. Banovicska taksa za sečnjo gozdov. To Je za naše kraje nova davSna ob!ika. V proračunu je donos te takse predviden v višini pol miiijona Din. Taksa za sečajo gozdov znaša 2% odprodajne cene lesa,, odnosno od vrednosti posekanega lesa, namenjenega ta prodajo, pri cemer se kot prodajna cena, odnosno vrednost računa vrednost na panju. Ta taksa se ne plačuje Ea les, ki ga porablja industrijalec iz Iastnega gozda kot sirovino za induitrijske izdelke in tedaj, če izkupiček Ea les v koledarskem letu nepresega 6030 Din. Takso plačuje praviloma kupec, Iastnik pa, če predeluje les Ie zaradi prodaje in ne uživa gornje oprostitve. Vsako sečnjo morata prijaviti prodajalec ln kupec, preden se sečnja začne, in sicer občinskemu uradu, v čigar okolišu je gozd ter morata navesti prodajno, odnosno kupno ceno (na panju) in predložiti v overovljenem prepisu eventuelno kupno pogodbo. Občinski urad predloži prijavo sreskemu načelstvu, ki odmeri takso in izroči stranki zaradi plafiila položnico banske uprave. Uroišarina na vino ia dnsrjs alkoholae tekočine. Na vino in vinski mošt, ki se proda ali podari za neposredni konsum ali pa ia prodajo na drobno, se plačuje banovinska trošarina, in sicer na vino v vičini 1 Din od litra (doslej 50 par) In na vinski mošt v viSini 0.60 Din od litra. Na vino, ki ima nad 18 stopinj alkohola, se plačuje banovinska trošarina po postavki za Spirit. Glede vin iz lastnih vinogradov veljajo dotični predipisi zakona o državnl trošarini. Trošarina se ne pobira, če množina podarjenega vina ne presega 5 litrov naenkrat. Na vse ostale vrste alkoholnih teko5in, ki se potrošijo ali na drobno prodajo v dravski banovini, se pobira banovinska trošarina v nastopni izmeri: na pivo 60 Din od hektolitra (doslej 30 Din); na escnce, ekstrakte in eterska olja z alkoholom 400 Din od 100 k<? (doslej 400 Din); na liker, rum, konjak In špirit 7 Din od hcktoliterske stopnje (doslej 5 Din) in na žganje 5 Din od hektoliterske stopnje (doslej 5 Din). Dohodok od to banovinske trošarino je prodviden v proračunu s 35.8 milijonov Din, torej za 3.2 milijona manj kakor je bilo predvideno v proračunih obeh oblasti za preteklo proračunsko Ieto. Davšgina na šmaraico. Na vsak trs šmaraice v območju dravske banovine se pobira banovinska davščina, in sicer za leto 1930 0.05 Din (5 par), za leto 1931 0.10 Din (10 par) in za leto 1932 0.15 Din (15 par) na leto. To davžčino plačujejo oni, ki plačujejo zemljarino od zemljišča, zasajenega s gmarnico. Te osebe morajo do 15. septembra vsakega leta prijaviti občinskemu uradu število šmarničnih trsov. Občinski urad overovi prijave in predpiše davščino, kl se mora plačati do 15. decembra, Donos te davščine je predviden v višini 250.000 Din. Snodstotaa banovinska taksa cd prenosa nepremičnin. Od vsakega prenosa nepremičnin v območju dravske banovin.e se pobira \% banovinska taksa. To takso pobirajo oblasti in uradi, ki pobirajo državno takso od. prenosa nepremičnin. Taksa je v proračunu predvidena v višini 6.7 milijona Din in pred3tavlja novo banovinsko davščino. Taksa na živi&ske pctns !iste. Ob prodaji, odnosno izdaji žlvinsktb. potnih listov se pobira banovinska taksa v višini 3 Din za drobnico, odnosno 6 Din za velike živali (za eno glavo živine). Takso pobirajo sreska načelstva, odnosno občinski uradi. Ta taksa predstavlja novo davčno obliko in je v proračunu predvidena z 2,400.000 Din. Drcge bancviuske trošarine, davščine ia takes. Od premoga, ki se potroši na ozemlju dravske banovine, se plačuje banovinska trošarina, koje iznos je predviden v višini 1.8 milijona Din. V mariborski oblasti doalej ni bilo te davščine. Od uporabe električnega toka se plačuje banovinska trošafina v višini 2?» odškodnine, kl jo plača uporabitolj za tok. Dohodek od te trošarine je predviden v višini 1.4 milijona Din. Ta trosarina Je v mariborski oblasti obstojala v predvideni višini 1 milijona Din. Banovinski davščini so podvržena vsa motorna vozila: osebni in tovorni avtomobili, traktorji, motocikli. Dohodek te davščine, ki je že obstojala v obeh oblastih, je predviden v višini 800.000 Din. Od poslopij, oproščenih državnega neposrednega davka, se plačuje letna bano«| vinska davščlnapo številu stanovanjskih delov, in sicer za 1 stanovanjski del 10 Din, za dva dela 12 Din, za tri dela 15 Din, za štiri dele 35 Din, za pet delov. 40 Din in za vsak nadaljnji stanovanjski del še 20 Din. Donos tega davka je predviden v višini 1.5 milijona Din. Na lovišča, ribolove in na lovske karte ja naložena banovinska davščina, koje donos je predviden v višini 300.000 Din. V NAŠI BRŽAVI. Delmika družba za izvcs kmetijskih prfdolkošr. Proglašcn je zakon o izrednem kreditu za organizacijo izvoza kmetijskih pridelkov. Tekom leta 1930 — 1931 bo dal finančni minister trgovinskemu na razpolago izredni kredit od 50 milijonov Din. Iz tega denarja se bo osnovala delniška družba za izvoz kmetijskih pridelkov iz naša države. — Družba bo oproščcna vseh državnih ter samoupravnih taks, državnih in samoupravnih davkov, doklad in drugib. bremen. V DRUGIH DRŽAVAH. Londonska razorožifvena pcEveiova- nja. Zaključna seja londonskih razorožitvenih posvetovaiij je bila v torek, dne 22. aprila. Oi> tej priliki je bila tudi podpisaaa pogodba med pomorskimi velesilaml. Najvažnejše na pogodbi glede razorožitve na morju je ta-le določba: Ako bi Francija, ki z Italijo vred k angleško-amerižki-japonski pogodbi ni pristopila, hotela svoje bojno brodovje povečati proti tozadevnim željam Angležev, bo imela Angleška možnost, na to odgovoriti soglasno z Ameriko in Japonsko. Izključitcv vsake možnosti spora med Ameriko in Japonsko daje Angliji svobodno roko zbrati svoje brodovje v evropskih, afrižkih in indijskih vodab. Vsaka od petih velesil, ako bo ogrožena po gradnji novih vojnih ladij od kake druge države, ki se ni pridru- žlla pogodbi, bo upravičena po predhodnih posvetovanjih z drugimi v pogodbi navedenimi združenimi država^ mi, povečati pomorski gradbeni program. Zdrnženfs poljsklh kmstsklh strank na Poljskem. Poljske kraečke stranko so sklenil&, da bodo nastopale v gospodarskih in političnih vprašanjih, ki sa tlčejo kmetskih zadev, enotno. Gre za ojačenje strank, ker grozi vlada polkovnika Slaveka, da bodo na jesen volitve. Ghasdijeva akcija v Indijl. Ghandljev nastop za uničenje solnega monopola, ki |je imel skraja izključno miroljuben značaj, se je prelevil v krvave nemire. Angleške oblasti so bile v za5etku mnenja, da bo ostalo Ghandijevo gibanje osamljeno in se razblinilo v ni5, ker se mu začetkom niso prikljuSile Ijudske ranožice. Sedaj se je pa polastilo indijsko gibanje za osvoboditev vseh ljudskih slojev. V Indiji ni več nobenega mesta in ne večjega kraja, kjer bi že ne bilo prišlo do krvavega obračuna med prebivalstvom in policijo, ozlroma vojaštvom. Ker so je pokazalo, da je policija preslaba, je moralo poseči vmes vojaštvo. Po megtih patrulira z vojaštvom ojačena policija na oklopnih avtomobilih. V velikih mestih kakor Kalkuta, Bombay in Karacbl ]e prišlo do številnih smrtnih žrtev, ker so domačini napadali skladiJca monopolske soli. Ghandi poziva vse moške, žene in deco na najodločnejši odpor napram angleSkim oblastim. Njegovega sina so aretirali in ga obsodili na tri mesece, istotako je že pod ključem več zclo upiivnih Gliandijevih prijateljev.