112. Stevilka.                                 Ljubljana, fcetrtek 20. maja.                          V1IL leto, 1875.
SLOVENSKI NflROD.
Isaaja vaak dan, Icvzemdi pone<teljke in dnovn po praznihih, t«r velja po pasti projeman, za avstro-ogerske deiele za ćelu leto 16 gold., za put leta 8 gold. sa oetrt !eta 4 gold. — Za L|itbljano brez pošiijanja na dom za ćelo leto 13 gold., t.n <5etrt leta 3 #old. 30 kr., za en mrseo I gold. 10 kr. Za pošilianjo na dom as raćnna 10 krajc. za emjucc, 30 kr, za ćotrt leta. — Za taje dežele za usio leto 20 gold., za pol lota IO gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah b sa dljak* volja znliana cona in sicer: Za Ljubljane za -j«trt leta 2 goid. 50 kr., po pošti prejoman za četr: lota 3 gld. —  Za oznanila ae plačuje od četiri-
stopue petit-vrste 6 kr., 6e aa ozuanilo enkrat tiska, 5 kr, če se dvakrat in 4 kr.  če 30 tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj a« Izvole frankirad. — Kokopisi ae ne vraćao, — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi niši „Hotel Evropa". Opravu latvo, na kateio naj ae biagovoliio podiljaii  r:arrn.'..-iiii",   reklamacije,   u/.n;u:\\&, u j.  administrativne redi,   je v  „Narodni tiekarni1* v Tavčarjevi ^|A .   -,
Za kmetski stan.
Izpod Nanosa 13. maja. [Izv. dop.J
Učitelji, učiteljice, dnhovniki, uradniki, Častniki itd., vsi vprek se pritožujejo, da i majo preniajhene plače, s katerimi pušteno živeti ne morejo. Te njih pročuje nijso breeuBpešue kajti zdaj euema zdaj druzema se plača po-vekša ia tako po mogočnosti njih želji ustreza. Stan pa, kateri največ trpi, ki je naj bol j od Tseh druzib zatrt, stao, ki naj bolj potrebuje pripoboljška in podpore, stan, kateri je naj-potrebuejši in najkoristnejji, ta je najbolj za-neniurjen, najbolj zatiran, in taje naš kmetski stan. Tuđi od te fetrani napravilo se je uže veČ prose uj in pritožeb na vse strani, a skoro Tse je bilo bob ob ateno. Mogočni goepodje po kancelijab in dragod, kateri od krvavili žuljev ubozega kmeta žive, ponaSajo se proti njem kakor proti svojemu podlož-nemu ali sužnjemu in teli gospodov nij malo nego mnogo, mnogo preveč! Poglejmo v naše urade in videli bodemo skoro v slednjem, kako je napolnjen z uradniki, kateri bo za njih malo, breztrudno delo dobro plaćani. Crez njim naprej pisano uro ne sedijo pri delu, pač se pa raje manj časa v uradu mude, ker tu jitn je nekako dolgočasno. Če-stokrat ćele dneve izostajejo, ker gredo na na lov, na ples, ali na drage veselice, a so plačani vse eno.
Nij čuda torej, da je po njih mnenji še vedno premalo uradniškib močij. Se ve, če več jib je skupaj bolj kratkočasno je, laglje je napraviti pleše, izlete in druge veselice. Gorje ubuzega kmetovalca je pa če dalje večje, priklada za priklado se ma nalaga, tako, da breme davkov niti več nositi ne more. Vsak drugi, naj si bode duboven, nradnik, berič itd.   hočejo biti ia to tadi so,
dobro plaćani za vsak najmanja! posel in trud, marsikateri od teh zasluži po deset, dvajset in še več forintov na dan. Ubogi kmetovalec pa od vida do viđa teško dela, poti se, mraza in vročine trpi kakor nprežena živina, predno si pripravi zemljo, v katero vae svoje zanpanje stavi. Ko priđe zaželjeua jesen, katera ima poplatiti njegov trnd in delo, katerega je ćelo leto opravljal, splava mu upanje po vodi. Polje, katero je vsega na obilje obetalo, ga je prevarilo ia povr-nilo mu je kemaj dvojno seme, ali pa še ne Davke plaČati mora pa vse eno, in te, kakor so zdaj začeli, še za en Četrt leta naprej. Ti se vedno tirjajo, naj bode leto ali zima, pomlad sli jesen. Tukaj pri nas se letos davek tako oštro terja, kakor še ni-koli. Kdor ne more plačati, temu se zarubi Živina ako jo ima, ali pa tuđi obleka, to ne potem proda po vsakej ceni. Do sedaj so nadi ubogi kmetje kar največ mogoče obraćali, da so do kacega denarja prišli s kate lira i bo mogli davke plačevati. Pa zdaj se bodo začeli živinski hlevi prazniti ako Be nas vlada ne nsmili, kajti denarja vedno bolj primanjkuje. Spomladi je kmetovalec berač, ne ostane ma dražega, kakor oslabela živina, pa še ob to bode s Časom, ker mu jo bodo za davke prodali. Kako za boga je mogoČe, da bi pri nas kmetijstvo napredovalo, ko je v hlevu Čedalje menj blaga, torej tuđi menj gnoja, a brez tega naša pusta zemlja ne bode rodila. Pri nas nij nili euega velikega, še manj pa malega posestnika, ki bi mogel dokazati, da mu je mogoče po se-danjem nacrtu poljedelstva od svojega po-sestva pošteno živeti in davke plačevati. T/eba hode tedaj drngače pričeti, a najprej treba je dosti gnoja. Do sedaj je bilo še nekaj lepih gozdov v našib krajib, katerib les   je   vendar   kak   novec  k nam privabil;
teh gozdov je pa čedalje menj, to«5-Jtrkl|-. -čedalje menj zaslužka in dohodka. ^L«r^99^:>v viooreja in umno poljedelstvo moreta W^r^^ Siti naš kraj popolnega propada. To dvoje bi morala si. vlada ako bi jej mar bila blagost naše dežele, kar največ mogoče pod-pirati, a godi se pa ravno nasprotno. Za-ukazano je nekde od finančnega vodstva \z Ljubljane, naj bo strogo postopa proti onim posestnikom, ki nijso Še davkov plaćali, pa imajo živino, naj se ta zarobi in poprođa. Na ta način se torej podpira in navdašuje pridnega kmetovalca za živiuorejo ! Ko ima živina kako ceno, sam gospodar skrbi, da kako živinče proda, s katerimi novci davke plača, a ko je preveč v ceno, vsakeoiu se smili svoje blago. S tem pa. da se ubogemu kmetovalca živina rubi in potem na dražbi prodaje, nij pomagano ni vladi ni gospodarja, ko bi mu prav deset živinčet prodali, to gre vse za dijete, dolg je pa vedno enak, 5e ne še večji, a hlev prazen!
K rubežni priđe en uradnik, en brič, dva žaudarja in nič manj, nego trije gonjači, vsi ti boČejo dobro, da še predobro plačani biti za svoj mali „trud". Nij Čuda, da uaš kmet v neki obupnosti kar tja v en dan živi, ne da bi ga kaj veselilo. Vse prošnje in pritužbe o tej zadevi so brezuspešne, ne pri' dejo do pravega mest«. Dokler se tako godi nemamo niČ dobrega pričakovati, pač se je pa bati slabih nasledkov. Star pregovor pravi: „Sila kola lomi".
Kranjski deželni zbor.
(XII. seja.)
Dr. Scbrev poroča v imena fiaančnega odseka o proračunu kranjskega zemljiŠno-odveznega zaklada in predlaga sledeče :
1.   Deželni   odbor   se   pooblastuje,   da
Mstek.
Nova puška,
Iz Celovca  15. maja [Izv. dop.]
kratek in lahkoumeven puduk. v orožji, po vprašanjih in odgovorih za ces. kralj, vojake, je naslov 54 strani obsegajoči slov. knjigi, katero je spisal in založil veiezaslu-ženi naš rojak, marljivi sodelavec na sloven-skem slovstvenem polji v stroki vojaskih ved gosp. stotnik 7. peš-polka bar. Marojčiča: Andrej Komelj, in katera je ravnokar v tiskarni družbe sv. Mubora v Celovca beli dan zagledala. Spisovatelj nam je uže dokaj znan po svoji dobro uredjeni knjigi: „Bojna alužba", katere drugi natis ima le še prav malo eksemplarov, in po brošurici: „Kratek poduk o zemljiđči", ki jo ne samo vojakom,
temveč tuđi   posebno   Ijuđskej   Soli   priporo-čamo.
V gori omenjeni knjigi nam g. Komelj kot izvedenec prav na tanko in razumljivo v kratkih vprašanjih in določenib odgovoiih popisuje najproje novo puško, njeno dolgost, pezu, težišče; potem si ogleda streljivo in poduči, kako se ima puška razdevati in se-stavljati, snažiti in braniti. Končno naru kaže, kako se imajo puške pregledavati iu kako se ž njimi streli v razne cilje. Za ovo dovršeno delo izrckamo gOBpodu strokov-njaku, ki je ob enem izprevidel, da je ne-obhodno potrebno euake vojaške vede tndi v milej našej materinščini našim vojakom podati, presrčno hvalo, ter ob enem upamo, da bode to delo v enakej meri, kakor druga njegova spisa, v obče zadovoljnost si prikupilo. Gotova resnica je, da se bode slovenski  vojak  avstrijske vojne s pripomučjo
materinega jezika lažje vadil in to na svojo in svoje domovine korist, ter na prid vo-jaške službe. Pa tuđi slovenska terminologija se je po delovaoji imenovanega gospoda močno pomnožila in to s trdno določonimi izrazi, ki povsem bistveni stvari vgodajo. Glede tega bi „Novo puško" slovcuskemu ob?in8tvu splob priporoČali in posebno tuđi istim slovenskim možem, ki se pečajo z na-rejanjem pušk in orožij; da ne bode treba »Udati v prihoduje mej slovenskim govorom čudno se glasečib izrazov, n. pr. „L-ršlua", „aufsoc", „studl", „šlos" itd. Istim pa, ka-terim je prilika in dolžnost podučevati pri vojaških vajah naše rojake, živo povdarjamo pri tej priliki, da se kolikor moč poBlužu-jejo lepega in ob enem razumljivoga jezika, ker tadi na ovi način velika hasen doraste, ia to v prid sedanjosti, v prid potomstva. Ugovor,   kakor da  bi  iz  proste vaši došli,
sklepa aravnavo mej vlado in kranjsko de-Jelo zarad državnih doneskov k zemljišno cdveznemu zaklada defiaitivno, y smisla aravnave, ki je predlaga fiaančui odbor. De-latt pa ima na to, da se državi nevračljiva svota poviSa od 175 000 gld. na 200.000 gld.
2.  Za zaklado đeželnega doneska   sa 1. 1876. naj se 20% doklada na direktne davke — izvzemši  doklado   za vojaščino — potem 20% doklada   na   davek   vžitnine   od vina, vinskega in sadnega mošta  in od mesa po-bira.
3.   Deželnemu odboru se ukaže,   da naj najvišje dovoljeaje za pobiranje teh deželnih priklad po navadnem pota pridobi.
4.    Deželnema odbora *e naroča,   da z opisom žalostnega ficancijalnega  stanja   de-žele, naprosi c. k. vlado,   da   se svota   po-viđa.
Dr. Bleiiveis naavetuje, da se v pr-ytm predlogu reče „vsaj do 200.000."
Po daljsej debati, katere se ndeleže poslanci Dežman, dr. Schrev, dr. Zarnik, Barbo, baron Apfeltrern in dr. Poklukar, se predlogi fiaančnega odseka in proračun kranjsko-zemljišno-odveznega zaklada gprejme. Skoro ćelo aro je trajala velika konfuzija ali zmešnjava, katere je bil naj-veČ g. Kaltenegger sam kriv, ker je vedno zopet pun ti I govoriti, da-si se je dvakrat sprejel konec debate.
Proračun kranjsko-zemljišno-odveznega zaklada iznaša v potrebšČinab: za deželuo komisijo 8580 gld.; za lokalne komisije 11.130 gld. Vračanje kapitala 231.100gld.; plačanje obresti na opravičene 364.632 gld.; razni izdatki 13.400 glđ. Skupne potreb-ičine: G28.842 gld.
V dobodkih: dobodki obvezanih 83.912 gld.; dohodki iz deželnih davkov 267.816 gl. 80 kr.; dohodki od države 274.113 gl. 20 kr., in skupni dobodki 3000 gld. Skupna svota dohodkov 628.842 gld.
Poslanec dr. Schrey poroča v imenu finančnega odseka zastran povišanja priklade na užituino za 10% za 1. 1875. za zemljišno-odvezni zaktad in stavi sledeče nasvete:
1. Da se pokrijejo primanjkave, ki bodo poleg odobrenih proračunov nastale v kranj-ekom zemljišno-odveznem in deželnem zaklada za leto 1875. — naj se, razun na najvišjem mestu uže potrjenih 10% priklad na ažitnino od vina, od vinskega in sadnega mošta i'q od mesa pobćra od 1: jnlija leta 1875. naprej Se dragih 10% priklade   na to
ažitnino sa zemljišno- od vezni zaklad, in za deželni zaklad tuđi 10% več te ažitninske priklade.
2. Đeželnemu odbora se naroči skrb za to, da zadobi ta sklep najvilje potrjenje in da vse potrebno stori zarad poberanja te povijane priklade, kateri se brez debate odobrć.
Dr. Razlag poroča v imena šolskega odseka zastran postavne predloge, zadeva-joČe odvezo zemljišč od dajatev v denarjih in stvareh za cerkve, dnhovne redove, žnp-nije in njih organe, in stavi sledeče nasvete :
Slavni deželni zbor naj pritrdi prilože-nema postavnemu nacrta.
Dalje predlaga sledeče resolncije:
a)    Deželnema   odbora   se   naročuje   ta postavni   nacrt   v   najvišjo    sankcijo    predložiti ;
b)   c. kr. vlada se pozivlje, za izpetjavo te postave izdati potrebne pred piše in
c)  predložiti postavne predloge v ustavno ravnanje,   da se pridobi oprostenje dotičnih obravnav gledć na koleke   in   pristobine   in
d)  deželnema odbora so ukazuje, izdati občinam primeren podak o tej zadevi.
V generalnoj debati se oglasi poslanec Kramarič. On se izjavi proti tej postavi, ker kmetovalec naturne pridelke ložje daje, ko denar. Pridelki se dajo, kjer in kadar jih kmet ima, denar pa se izterjava po vladnih organih brezobzirno, to nže vemo.
Posl. Schaffer govori za postavo, ker ona ustreza Željam ljudstva.
Dr. Zarnik: Jaz sem predlog barona Abfaltrerna, ko je to postavo predlagat tuđi podpisal, ali si svobodo glasovanja pridržal. V principu sem tadi jaz za to postavo; da bi se pa sprejel a uže denes, proti temu sem pa jaz ođločno. Jaz sem se informiral pri možeb, katerib se ta postava v prvej vrsti dotikava. Ali njih mnenja so bila jako raz-lična. Eni so bili za to, eni proti. Zato jaz mislim, da se stvar na tanko prendari ia da se skliče enketa, katera naj bi določila, alt se spremene te dajatve v denarne ali ne. Jaz mislim, da naj se ravnd s to postavo tako kakor z predlogom poslanca Obreze in stavim predlog, da se naj predloženi postavni nacrt izroči deželnemn odbora, ki naj v tem po celej deželi izvešča dobiva in potem po-roča v prihodnjej sesiji.
Poslanec vitez Langer govori za postavo,
krepki vojaški novinec bolje razumel: to se reče „feršlus", nego pa če mu poveš: ovi del paške imenujemo „zaklep" itd., je povsem neopravičen. Vojak se mora dan denes n&iti, in hitreje in bolje bo zapopadel posamezno stvar, če ma jo v pravej materinščini poveš, nego pa v grđej mešanici. Da se ta in tam tadi nemŠki terminologični izraz pridene, nij na škodo; ali tuđi domači izraz naj bode poznan. („Nova puška* veljd pri pisatelji 20 kr., pri knjigotržeih 26 kr.; „Bojna ■lnžba" pri pisatelji 20 kr.; „Podok o zem-ljiSči"  7 kr.)
Pri tej priložnosti projavimo ob enem došlo nam vest, da je nekđaj izobraženi podčastnik koroškega polka g. Robas s pomočjo g. c. k. stotnika A. Komelja izdelal „S1 u ž • b n i ku ali „Službeni reglement", ka-terega je visoko vojno ministerstvo natančno pregledalo in potrdilo, ter obljubilo 200 iz-
tisov za vojake slovanske narodnosti na skupne stroške kapiti, če se takoj tiskom priobči. Ob enem je nak&zalo imenovanemu podčastniku denarno nagrado. Kakor nam dobro podačen prijatelj dopisuje, se bode „Služebnik" v kratkem tiskal in tako do-bimo Slovenci skoraj da kmala vse potrebne knjige za vojaški pođuk. To tem radostneje poudarjamo, ker se nam to čini velik na-predek, ki smo ga glede vseh zaprek dosegli. Može pa, ki so se gotovo s težkim trudom in z hvalevredno pazljivostjo ove lepe naloge poprijeli in v povzdigo slovenske olike, slo-venskega uma in dlana na slavo domovine in države častno sodelujejo, hočemo verno svoje imenovati in jim mesto odločiti v listib našega slovenskega slovstva.
_______                 Dragotinin. *)
•) Večkrat kaj.                                 Uredn.
ker je v obče uže težko pričakovana. Govornik opisnje kako se godi pri birah in kake tnsalte morajo prenađati dotičniki dostikrat od pijanih kmetov. On misli, da uže z do-8tnjanstvenega ataliSČa do dahovnov bi mogli odpraviti te dajatve.
Poslanec Lavrenčič je proti postavi, ker po njegovom moenji vsaj v kraji, kjer j# on doma kmet lažje daje pridelek, nego de-nar. Tađi je zdaj pomanjkanje dahovnov. Zdaj ako duhovna nij, tadi bire nij, potem pa se bode moglo vse eno duhovna plače-vati, če bo ali ne bo, ker bodo c. kr. dav-karije denar pobirale.
(Konec prihodnjič.)
Politični razgled.
V Ljubljani  19. maja.
Vsi itvžolni zrhori ražen gališkega so Rvoje seje končali, a dalmatinski se ima denes sniti, ker sedaj zarad potovanja ce-garjevega po Dalmaciji nij mogel zborovati.
MtMttajmkn „Š. u. M. Ztg." pripove-duje, da se na Dunaji sploh pričakuje, da je cesar iz jaga nekaj novega prinesel, morda padec tega ministerstva. Čas bi pač bil, da se ta ttpanja enkrat izpolnć.
€)ijf>r*ki nkrajni levičnjaki so imeli 17. t. m. deželno konferenco, ki je pa bila slabo obiskana. Ta Košutova stranka torej gine.
Na Vrancosicetn je počil glas, da hoče princ Napoleon (strijčnik Lula-vov) izdati manifest v republikanskom zmislu i rt proti svojej familiji. Ta „prino" se je uže prej mej demokrate in svobodomislence silil, ali verjel mn nij nihSe prav. — Govori se, da Tbiers misli obiskati ruskoga kancelarja v Baden-Đadenu.
Mtnlifnni v Benetkah so napravili nemSkemu prestolnema naslednikn, ki je prepotoval skozi njih niesto prijazno demonstracijo % glasbo in baklađo.
Turitee oblasti poročajo sveta, da so obesili dva Tarka, ki sta bila obsojena na vedala zarad podgoriškega pokolja. Šest jih je pa v Škader privedenih, ker so v prisilne delavnice obsojeni.
HistntMfic je za 4 tedne Lauenbnrg odpotoval. Ruski car je Nemcem pomagal tuđi v Belgiji, kakor telegraf poroČa. Tako bode prepirica končana.
TVentifei škofje objavijajo v „Germa-niji" odgovor na ministersko pismo od 9. aprila ia se opravi čuj ejo zarad svojega za-držanja v novej dogmi papežke nezmotnosfi ter pravijo, da se bode papež v pravičnih državnih terjatvah rad podal.
Dopisi.
O<1 Štive 13. maja. flzv. dop.j Zjtt-traj 1. majnika je učiteljsko društvo za okrajo Kozje, Sevnica in Brezice jako prijeten izlet v Turnaki grad in v Leskovec, napravilo. Vreme bilo je posebno ugodno. Živo sprem-stvo ptičjih pevcev, mej koji mi smo posebno krasno drobenje ondi v množini bivajočih slavčekov radostno poslašali in obSadovali, nas je dobrodejno zabavalo potoma od Vidma Čez Krško i dalje mej lepimi vinogradi, mej krasnim zelenim hrastovjem in bukovjem, do Turoskega grada. Na vrh dospevSi za-donela je pog.Nedvedu uglašena „Mili kraj" iz krepkih grl naših pevcev, mej katerimi je bil tuđi, nam vsikdar dobro došel gost g. Gr5ar, učitelj na Čatežu, spretni tenorist. Grajski oskrbnik g. Pavlin nam je voljno privolil ogledat si ne Je vrt s6  vsemi vnao-
jimi napravami, temaS tađi notranja poslopja Anastazija Grltna. Marljivo obdelani in z raz-notorimi cvetlicami obuejani in z premnogim drugim lepotiCjem ozalšani vrt daje radova-nema očesu kaj dobrođejen vtis, kaki red i kaka natančnost med razno vrstni mi eadeži v steklenih poslopjih. Pripozaati se mora, da tu vrtnar g. Josip Donda svojo reč nmeje. — Tadi notranji grad, sobe io sobane so isvrstno lepe; stsnam pi vsako jake malarije in slike posebno okusno pristoje. — Od-hajaje so pod košatim drevjem krog nmetno izdelane kositarske miže stojefi zopet zapeli: „Zakletev viharja", „moja sabllca" in „glas domovinski", da je od me val o na okrog. V Leakovcu pa so nam v g-ostilni g. Virka fri-Snim pivom i okasnimi klobasami dobro po-Btregli. Od tod Čez pol nre vrnivši «e za-5el se je zbor na Vi dinu.
Predsednik g. Jamšek otvorivši skupščino pozdavlja navzoče i Še posebno uže zgoraj omenjenega gosta iz Kranjskega. Povdarja tuđi važnost majnikovo glede prememb šol-fikih i učiteljskih, ki jih je nže narodil po-mlajeni majnik in na njegov poziv odmeva po sobani navdušeni trikratni „živijo-i slava klici" daritelja raajniSkih Sol. postav, sedaj po zanemarjenej Dalmaciji potajočemu ce-sarju.
Naznanja tadi, da so one „primerjav-nice" danajske mero in utezi z novo metcr-eko, za koje je po zadnjem društvenem sklepu vodstvo pri okr. dol. svetih prosilo, uže do-file, ter jih mej'učitelje r^zdeli (vsaka lola je po 8 različnih takošnih primerjaluic dobila) Učitelj Jare predlaga, da naj društvo pristojno zahvalo izreče, za tako brzo preskr-bitev Šolam tako koristnih učenih pripomoč-kov; kajti malo takšnih okr. Sol. svetov, da bi se za šolski napređek tako njujno bri-gali, kakor je to pri nas. — Se sprejme. G. prvosednik se takoj izjavi, da hoče izro-JSeni ma nalog vestno rediti, in to Se tem več, ker je one primerjalnice predsednik okr. Sol. svetov, okr. glavar g. Josek vsem šolam dobrovoljno iz svojega podaril. S trikratnim „slava" društvo naznanja svojo zahvalo pod-porniko našega šolstva.
Iz zapisnika prve dež. konference Štajerske se preberd važniše točke. Ker pa for-mulari za šolski tednik (\vochenbach), kakor je bilo skleneno v dež. uč. konferenci, Se đosedaj našim Solam nijso doSli, pozivlje se vodstvo zopet, da se v tem obziru prosilno do okr. Sol. svetov obrne. Dalje tuđi g. načelnik naznauja, da je đež. zbor v Gradci proSnjo, da naj bi se v penziji starejSim učiteljem vsa leta Stela, a ne 4 za 3, kakor v postavi veleva tišti nesrečni paragraf, nav-zlic peticije 18 društev odbil.
(G. Vrečko, za katerega so nakateri nemSkutarski učitelji tako marljivo agitirali ob času volitev je, kakor znano, nz dobro motiviranim?!" govorom v dež. zboru kot poročevalec one pravične proSnje odbil. — Ravno za ta slučaj je g. V. svoje dni ne-kemu osobno obljobil, da se za zbiranje tega §. hoče potezati. — Res mož beseda, kakor vsak nemSkutar! G. Poljanec v obilno uro đolgem govoru razklada prirodoznanstvo (koji govor misli priobČiti „Slov. UČ.U)
G. Omikov govor o „koledarji" nij bil sicer tako dolg, a vendar tadi mikaven. G. Jarec predlaga: ker je druStvo Staj. učitelj, sveze (lehrerbunda) ud, in ker smo uže prva leta nazoanjali i poročali naše društvene za-
đe ve v nPiid. Zsitachift", a ker je pozneje jela slovenske učitelje i slov. SoJstvo ne pre-miSljeno napadati, smo imeli azroka do-volj, isto opustiti, a zdaj pak je „P. Z.u dobila dragega urednika, obče čislanega g. Trunka, izostali so tuđi vsi napadi; na nas Slovence bi menda prav bilo, da se voli zopet, en dopiflovalec, ki naj bode naSe društvene zadeve popolnem objektivno v nP. Z." poročal. Predlog se prejme in voli se tukoj za poročevalca nadučitalj g. Jvan Ornik.
G. Poljanec naznanja, da pridejo 3. maja zagrebSki učitelji v Brezice, ter želi, da bi po mogočnosti tadi naSih učiteljev kateri tja prišel, ter pozdravi 1 naše hrvatske tovarile. Na to drufftvo g. Poljancu naroča, da naj on zagreblkim učiteljem naš bratovski pozdrav izroči.
Jarec priporoča, da naj bi druStvo obilo seglo po „malej fiziki" od g. prof. Netoličke, kojo je poslovenil g. Lspajne, ker je na-vzočina to popolnoma ljubo, se takoj njemu nalaga, do prihodnjega »hoda za vse na-vzoče ob enem naročiti pri prihndnjem shodu proti povratu stroškov razdeliti. G. Ulčar svojo nenavzočnost primorao opravičaje; ker je bilo aže blizo dveh po polu dne, se ostale točke odlože za prihodnji shod, ki bode 3. ]unija v Kapelah, in določivši Se druge točke dnevnega reda predsednik zbor sklene.
Mej skupnim obedom so krepko doneli glasovi domovinskih pesnij, koje je tuđi vele znani župnik g. Ribšel (tadi učiteljsk sin) za enega pomnožil. G. nadučilelj Dernjač pa nas je kratkočasil z jako originatnimi poezijami, ki jih ima v debeloj, blizu sto let starej knjigi — res starina   čudne  vrste.
Domače stvari.
—  (Iz kranjskega deželnega odbora.) Đeželni odbor je imel zadnji vtorek sejo.    Novo  izvoljeoi   deželni   odbornik   dr. Zarnik je bil izvoljeu tadi v deželni  šol-s k i svet. V svesti amo si, da bode tam narodno učiteljstvo možato  zagovarjal. — Zarad dolenjske kmetijske Sole je na dr. Zar-nikov   predlog    skleneno,    da   se   graSčina Grm še enkrat   pregleda   po   strokovnjakih. Kot taki so bili imenovani gg.: državna po-slanca   Pfeifer   in   Laoger,   grof  Margheri, Dovomeski    župan    Ricoli,    graSČak   Trenc, Rudež, in vođja mariborske vinogradne Sole Giithe.
— (Defravdacija na ljubljanskoj c. kr. poSti).   Binkoutai poneđeljek je  ne-tiadoma   izgiuol   nemšk   urađnik   tukajšnje poSte   —   pustivši   v   tiradu   prazno postao kaso.   Splošno se misli, da jo je potegnil v  ' Hamburg, kamor so se aže dotični policijski   , organi obrnili telegrafično. Poštene slovenske  aradnike  so   prognali,   in jih   a tacioii  : neroskimi nadoraestili. Je-li to tuđi ne ruska  ' „kultura" ?
—   (Banka Slovenija.)   ObČni zbor  . banke   „Slovenije"   bode   31. maja t. 1.   po   ! polu dne ob  4. uri. — DelniČarji, kateri so 15% oa  medčasoe  liste  vplačali   in se ob-Snega   zbora  odeležiti   žele,   se opozornjejo, da medčasue   liste do 25. maja t. 1. v ban-kinej blagajnici vlože in si izkaznice (Legiti-   ' oiationskarte) preskrbe.
—   (Dr. GostiSa,) načelnik pravosod-aega oddelka hrvatske vlade, rojen Slovence   . iz Črnič nad Idrijo, je umri. Pogrebni govor  J govoril   ma   je Dalmatinec vseučiliščni pro-
fesor Vojnović, ki je rekel na konca: „Ne> zamieraj poštena dušo, da tebe Slovenca preda hrvatskoj zemlji Dalmatinac koji na svojoj učiteljskoj stolici sliedit ćt te kao uzor".
—  (Iz   Ptuja)  se  nam   piše:   VČeraj 17. t m. je po  selo   kratke;   bolezni   urari tukajSoji   odvetnik   dr.   Kajetan   Križan, bivši slovenski pesnik in do svoje smrti  ođ-ločen narodnjak. Slovenci izgube v njem bi-stroumnega   in   značajnega   zagovornika   in vćstnega podpiratelja narodne omike ia na-predka.
—   (Iz   Celja)  se nam  17. t. m. piše : Denes se je tu več učiteljev,   odbornikov in ndov   našega   štajersko-slovenskega   nfiitelj-skega   društva   zbralo in ti «o se mirno po-svetovali o svojih zadevab.   Toda župan naš dr. Neckerroau  nij  mogel   teh slovenskih učiteljev pri mira pnstiti, ppndtikal seje nad tem, da se odborove neje tudi drugi ud je in  ćelo   v  Celji   udeležujejo.    Poklical   je mej zborovatijem predsedoika k sebi, ma grozil s  tožbo  in   ukazal,  da se neodborniki    od-stranijo!    0, ubogi slovenski  učitelj,  nikjer nij varen!
—  (Iz Planine) se nam piše: V pone-deljek je v Logatcu neki mali otrok posest-nika Gostiše v mlako,   ki iz svinnkega Iileva iztoka, zlezel in se vtopil. — Dulžili so nad-ležae   cigane,   da   so  ga  vzeli   a  naposled so našli revčka v laži.    Pretečeni četrtek je pa    gosp.   Mayer,    tukajšnji    zdravnik    ti-stega gada. ki je v aprilu AmbrožiČevo  Re-ziko usmrtil, ujcl in ga kut morilca k smrti s špiritom obsodil.
Vsem bolnim moč in zriravje brez leka in   brez stroškov po izvrstni
BevaJesciere dn Barry
t» Fjonfion**.
28 let nže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdra-flla ta prijetna zdravilna hruna, pri odraSčonih i jtrocih brez tnedicin in stroškov; zdravi vse bolozni r želodcu, na živcih, da\jo prsno, i na jetrah; žleze i naduho, bolećine v ledvicah, jetiko, kašulj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanjo, slabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavjo, silenje krvi v glavo, Sumenje v ušesih, slabosti in blcvnnje pri nosefcth, Dtožnost, diabet, trganje, shujSanje, bledićico in pre-tilajenje; posebno se priporoča za dojenee in jo bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spric©-pal zdravilnih, brez vsake medicine, moj njimi spri-iovala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V, Beneka, pra-rega profesorja medicine na vscučiliSči v Maribora, cdravilnega svetnika Dr. Angelstoina, Dr. Sliorelanđa, Dr. Campbella, prof. Dr. Dćdti, Dr. Uri, grofinje Caatle-ituart, Markizo de Breban a mnogo đruzih imenftnih jeob, ae razpođiljava na posebno zahtevanje ziiatonj.
Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Sprifievalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerja,
Bonn, 10. jul. 1852.
Revaleaciere Du Burry v mnogih slučaj ih nagradi vsa zdravila. Posebno koristim je pri dristi in ^riži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t d. pri kauinju, pri prieadljivem a bolehnetu draženji v icalni cevi, ziiprtji, pri bolchncm bodenji v obistib n mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in ,n neprecenljivo sredstvo no sumo pri vratnih ia prs-lib boleztiih, ampak tudi pri pljučnici in Buđciiji v grla. [h. S.) Rud. Wtirzer, zdravilni evetovaleo in člen nnogo učenih družtev.
Wine lioster, Angleiko, 3. decembra 1842.
Vađa izvrstna Revalesciere jo ozdravila večletne
nevaruoatne  prikazni,   trobuduih   bolezni,   zaprlja,
>olne čutnice in vodenico. Propričal sem se sain gledi
,?aSega zdravila,   ter  vas toplo vsukemu priporoCam.
James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. IzkuSuja tajnoga sanitotnega svetovulca gosp. Dr. Angelstoina.
Berolin, 6. maja 1856.
Ponavljaje izrekam gledć Revalosciero du Barry rsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Augelstein, tajni sanit. svetovalec
Spričevalo St. 7G.921.
Obergi mpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj putient, ki je uže bolehal 8 terinov za straS-limi bolečinanii vnctic joter,  ter  uičesar  použiti  nij nogel, je vsled rabe Vade Rovalesciero du Barry po->olnama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik.
M on to na, Istra.
Učinki Revalescfere da Barrv so iz vrstni.
v Ferd. Clausberger, c. kr. okr. zdravnik.
St. 80.416. Gosp. F. V. Beneko, pravi proftesor medicino na vscueilišču v Mariboru (Neinćija), piSo v „B erliner Klinischo Woehenschri ft" od 8. aprila 1312 to le: „Nik<l.ir no zabiin, da je ozdravila enega mojih otrok lu takozvana „Kevalenta Ara-bica" (Revalescicre). Dete je v 4. mesecu vedno već in vcf hujSalo, ter vedno bljuvulo, kar vsa zdravila K^jso bila v »tami od pravi ti; toriu Revalescićre gaje oidnaila popoluomu v 6 teduih.
St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Dtlaseldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji.
Št. G4.210. Markizo do Brehan, bolehaje sedem let, mi nesptinji, treslici na vseh udib, sbujšanji in hipolioudriji.
St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrb-nika, Veliki Varaždin, na pljučuein kašlji in bolehanji dušuika, omotici i tiščanji v prsih.
.Št. 7f>.iJT0. Gospoda Gnbriela Tešncrja, sluSa-telja višj« javne trgovinsko akademije dunajske, na skoro brezuadejui  prsni Itoleeini in pretresu ćutnio.
bt. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljcnji, nespanji in hujSanji.
bt. 75.1(28. Barona Higmo 10 let ne hramote na rokali in nogah i t. d.
Revalosciere jo 4krat teČneja, nego meso, ter se pri odraščeuih in utrocih prihrani 5Ukrat već na ceni, gledu hrane.
V plehiietih pnSioah po pol funta 1 gold. 50 kr , 1 font 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold.  !H) kr., 5 fon tov 10 gold., 12 fantov 20 £olđ., 24 fiiutov 3*i gold.,
—  BevftloBciere-Biscniten v pužicnh a 2 gold. 60 kr in 4 gold. 50 kr. — RGvalGscitjre-Chooolatee  v prahn ili v plo^icah za 12 ti^s 1 ^old. 50 kr., 24 Um 2 gold 60 kr., 48 ta«  4 gold.   50  kr.,  v   praha  za   120 ta 10 gold., sa 288 ta« 20 goiđ., — xa 576 taa M gold.
—  Prodajo: Barry dn l*arry  & Couip.   na   l>u-»a*i, IVnIJflaohKttBHe   St.   8,   v  £JablJ»ul   Ed Muhr, v <WruU«l brutje Obar anzmey r, v Ins-fesruJtea Đieuiitl & Frank, v   Celovei P.  Birn« bucher, v Lou«l Ludvig Mllller, v Mariboru AL   Morio,   v Blenna   3.   \i.   $tookh&uflen,  v Zagrebu v Iekarmci ustuiljenih sca ter, v ^er-novlvali pri N. Šnirhu,  v  Oseku  pri Jul. Davidu,   lekarju,  v   Gradcu  pri   bratib   Oberranz-mcyr, v Teme* var u pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju,   pri   C.   M.  Jahnerju,   lekarjti,   v Varai* tliuu pri  lekarju  dr. A. lialterju,   fcakor  v  vaob meatih pri  dobrih   lol-^rjih ia   ^pustinjskih trgovcih; tuđi razpoiilja dnoajaka tuda na vse krnje po poitnih n&kaznioah ali povxetjih,
Naznanilo prodajalnice!
Tovarniska zalogu platna in novošegnega blaga
lia X)-u.nsLji, •Wosefst€t(lt,   JKocitfj*4S*e9  š-tcv, 36,
Vhod  Bkozi „Alserstrasse",
je sklenila, svoje izdelko, no voč kakor dosedaj iz-ročevati le prodajalnicam 27 krajcarjevim, tomu5 preskrbljevati prodajo v volikem in na drobno sama, ter določila za vao predmeto enotno ceno za 1 kos 30 vatlov za gold. 7.50, tucat z 12 kosi za 3 gold. in sicor sledečo predmete pravobarvanega porkalina po 30 vatlov, batiBt, jaconete in mousoiino, novo-Segno robe za obleko, škotske in gladke barve, vol-
nata preja, holandsko, bolfaško in domače platno, beli širting tu širl'on na srajee, žnorice in barvani parhant za obleko, angleška platnena roba za do-mačo obleko, beia dvojtkanina in damaškova roba, barvani posteljni kanat'as, beli in riimoni nanking, pisana roba za me bije, bela obrobljvna zagrinjula, damaškovi in dvojtkaninovi robei. Đaljo tucat li! belih robcev od runiburške^a platna, najfineji, žepni robei i d batista z barvoiiimi obrobei, servijeti od dvo jtkaniuc in damaŠka, bclo in barvane čiato platnene desert, mrske jiike »brisače, batistni in kotonni rubei za na glavo, barveno in plavo, gospodsko žepno rutice, in vsi v to stroko spadaj oči predmeti. Naručila iz deželo ao baš tako vestuo in po-štono izviHiijojo, kakor bi so izbralo osobno a kar no dopado, so tak oj vzemo nazaj, Adresa je:
An die Fabriks-Niederlage,
■loclig-asso   Sii   in   AVloii.
NB. Za poskušnjo razpošiljamo tuđi polovične koso 15 vatlov in pol tucata G koaev.         (50—12)
Razglas.
Z đoToljenjem Bodnijskitn se bodo po zapuščini kanonika g. Jurija Zavafinika, -ostali predmeti, kakor zlate in srebrne po-sode, cerkvena obleka, me] temi tlve korski S raj ci z dragocenimi obrobei, dalje obleka in periio, pohištvena uprava in končno knjige budući  četi tek in petek, t. j.
dnć 20. in 21. maja t. 1.
in sicer prvi predmeti 20., kujige pak 21. od 0—12. ure do polu dne in cd 3 — 6. ure po ptilu dne v gref L am bergo vej Liši za kanonike v mestu, oa Šolskeni trgu hiao. št. 298, v prostovoljnej javiiej dražbi prodajale onim proti gotovej plači na tnestn, ki naj-več  ponudijo.                                    (167—3)
Ljubljana,  13. maja  1875.
Dr. Jarnej Suppanz,
c. k, notar. Tržne cene
v Ljubljani  19. mnja t. 1. Pšenica 4 gld. 80 kr.;   —   rož 3   gld. 40  kr.j
— ječmon '2 gld. 80 kr.; —  ovos 2 gld.  10   kr.;  — ajđa y gld. 70 kr.; — proso 2 gld. HvJ kr.; — kortiza 3 gold. 10 kr.; krompir a gld. — kr.; — fižol 5 gld. 40 kr.; masla funt — gld. 53 kr.;  —  mast   —  gld. 50 kr.; — špeh friaen — gld. 40 kr.; — speh povoj on
—  gld. 42 kr.; jajce po la/a kr.;  — mleka bokal   10 kr.j govednino fuut 27 kr.; — teletnino funt 25 kr.; svinjsko meso, funt 28 kr.   —   aena  cont  1  gld. 55 kr.; — slame cent 1 gld. 15 kr.; — drva trda 6 gold. 40 kr.; — mehka 4 gld. 80 kr.
Danstjsfta borz**  19. maj*.
(Izvirao talegratiAnn poručilo.) Knotni dri. dolg v bankovcih  .    70 gld. 40     kr. Cnctui drž. dolg v srebru      .    .    74    „    70      „
ltt60 drL posojilo.....111    ,    80      »
Akcije narodne banke                902    .    —
Kreditne akcije    ....      235      .75         ,.
London........111      ,    30         h
Napol. .........8    n    89      _
G. k. cekini.......5    „   23
Srebro.........102    „   55       „
Piccolijeva lekarna „k angelju".
Farmacijske specijalitete
<*'»brici J»iecolij*i,
lekarj a v Ljubljani,  na   dunajskej cesti. Anaterinova  ustna voda in zobni
l>ruNOk. lioljSi, nego vstika druga zobna voda in zobni pratkik, pravo sredstvo zoper zobobul in ustnu bolezni, zoper gnjilobo in niajunjc zob, zopur dit'teritiH aii vnetieu grlu in Hkorbut, prijetnega duha in okusa, krepl dalje zubno meso, in je sploh iiupriiiicrljivo sredstvo za či-stcujo z6b. Kcilur gu enki'ut puskusi, dal mu bode gotovo prednost, vzlic vsiiu onakim izdcl-kum. 1 staklenica UU kr., 1 škatljn 40 kr.
XtlOJ8 OlJBf pošiljauo na ravnost iz mesta liurgen na Norveškom, bruzkusno in na slabo-diđcče, 1  originalna stuklunica W0 kr.
Pravi sajdlicev pulver.   Naroj* 80  z
čistu koiiiu iiih tvarili, i akatlju 80 kr., 1 tucat fikatfclj G gold. 00 kr.
Pravo   vinsko   žganje   z   soljo,  v
pomoć bolehnenm človudtvu, pri vsih notranjih iu vnaujih prisadili, zoper većino boluznij, posebnu za vsakovTstno runu itd. 1 stuklcuica 40 kr.
Eliksir iz Kine in Koke. N«jboijsi do
sedaj znani želodučni likćr. l'oapešujo cirkulacijo in prubavljenju, ter ruzlićne organe in udu z nova itkrepi in oživi.  1 stckloiiica bO kr.
GlyCerin-Creme, j0 posebno izborno sredstvo zoper ruzpokanu ustuico in kožo na rokali. 1 llucon ilO kr.
Lancaster-lilijna voda. Toaletni z»kiati.
Specijalno, da se ohrani koža krasna, nježna in muhka, se jej dajo prednost pre<I vsunti uiiiivalniuii vuilumi, lepott<jcni in lepotienim Ni-edstvom, katera so cesto Škodljiva. 1 stcklo-nica 1 gold.
Rajževi   pulver.   izkijueijivo iz vegeta-
bilienih tvurin, posebno zdrav za kožo, katurej podeli izvirao brhkost in ćvrstost, kar se na-hajn le pri mladini. 1 paket IO kr., 1 škatlja 40 kr.
Sok iz   Tamarinde.   po mrzlih sredstviu
iztlaćen. Učitikujo znaiuenito krouiluo in olaj-đajoće. 1 steklenica 40 kr.
Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico.
Ućiuek tega leka ju dokazana istina in vsaki bolnik, ki je luk uf.e poskusil sam na sebi, se bodo radostno prcprićal, da je najniočneje in zanesljivejšo sredstvo do seilaj znanili zoper l»onttvijujoto so mrzlico. 1 steklenica 80 kr.
Bluroćilu so izvršujejo vračajočoj so pošto proti i>uHtuciuu povcetju.           (132—lti)
CraUnO IlSlZIlIIIlilO*        mic iz Gorice.  —  Ambro2io iz Trsta.
90   mqii T875                        —   dr- Frank  iz  I>u«aja-   —    Thieriot
-0. maja i»iu.                       Polak   ^   Gorjce   _   flanaMchuh  [%
Javne dražbe:   Jan. Pezdircevo     Trsta
iz Grubelj, Mikl. Kodovičovo iz Velške           PH Slona: Brandl iz Dnnaja. —
gore, 21. maja (L-H. Crnomelj).  -     Brvar iz pulja.  - Arati iz Trsta. - ,
Tom.Spenkotovo iz Huje, 22. maja (I.     Lengel iz Kaniže. — Holcor iz Beljaka.
^rap.))'                                                          — Braune iz KoČevja. ■- Hofendoner
'1'UJCI*                         iz Beljaka.
18. maja:                          v     Pri naliči:  Milner iz Dunaja.  —
iTMpat Ueise iz Dunaja, — Di- | Skarja iz Eranja. — Krenz iz Dunaja.
Ono lepo, tiyo gospico a 6rno obleko in bulim pajčolanom, katerej sta v sredo v o polu danskej uri sledila dva gospoda z glavnega, trga v Later-manov drevored do prve hisis v Šiški, prosi eden izuioj istih dveh gospodov za znamunjc prijaznega spomina pod naslovom „Beli najčolau" v opravni-štvo „Slov. Naroda".
TraTnik
v tukaJHiijeiu mvMluviu kok«1u , znotraj nicjo nicstno okolice, 1"J oralov velik, ju na prodaj ali voh kot celota, ali pak v male parcelo razduljen. Kupne pogodbo spnjeina „Annoncen-Bureau" v LjuTa-Ijani (Ktlrstouhuf, -JOti).                               (1B8 -1)
Natečaj.
Na deželnt'J realnej /jitnnaxiji v J'ttijeiu
jo   počotkom šolskega leta lbTf/(i  razpisana  profesorska služba za prirodoslovje.
Pruailci za to uiesto, s katerem jo združeno 1000 gold. letne plače, dalje pr:ivc» na petkratni, v pokojniuo vračunjeni pridavek tillO gold., in aktiri-tt'tni pridavuk v letnein znesku S20O gold., naj vlužis avojo prošnjo z dotičnimi prilogaini najdulje do
koncu iu uja t. 1. deželnemu odboru štajerskemu.
Nataučnejo jo obaežono v št. 107 tega lista.
Gradec,  13. inarca 1875.                     (161—3)
Od štajerskomu deželnega odbora.
: Kranjsko mtlustrijaliio Utro :
m                                       prodaja vse                                       ,
■ nove   meterske,   trgovske   železne  utezi ■
■              po postavnem predpisu in uradno cimentirano               '
v sledečib cenab:
I 50Decimtr. (V, kilo)   1,     2,     5,     10,    20 kilo    !
a               24 kr.            fcr. 40, fer. 60,11.1.10 2. ~,  3.60 ^ Usu  ,
■                Utezi   8e   dobivajo   ali  v Mklatfi&c'i v  Ijjul>-  ■
m Ijaiai (poHlopje parnega mlina),   ali pak v mcstneni uradu  ■
m za ciinentiranje pri gunp. Jos. Czcki*ny-ju.                     ,
a              Odjemaikoni  v večjej nieri io prodajalcem se dovoli  a
pripadajo6i rabat.
Sprejemajo   se   tuđi   staro   zeleznc   ut«ži  po
poBebueni dogovora meslu gotovega denarja. "              Vsled zakona od 23.   julija   1871-   1.   je  dolžnost
■  vsacega,   nove   utezi   v   oajbližjej dobi vpeljati in morejo  '
■  se uže Hedaj lehko rabiti izključljivo, ker je  koncem tega  ■
■  leta oštro prepovedano rabiti  staro vago  in je torej želeti  ■ u v občoem interesa,   ka se stare   utezi   kmalu   zameoijo   z  ,
novimi.                                                                            (1G0—2)      B
Isdajate^ lc arednik. Josip JnrCic.
L.»tjiiiiu» in u»k „W4rouno tibkarun"*.