ialisov 15.000. ,.Š:a;crc" izhaja vsaki : datiran z dnevom prihodnje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 5 kron, ta Ogrsko 6 kron 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 7 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rora na visokost poštnine. Naročnino je plačali naprej. Posamezne št. se prodajajo po 12 v. uredništvo in uprav-nišlvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in a> sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80 — za Vi strani K 40'— za <■/, strani K 20 — za '/„ strani K 10 — za '/i« strani K 5— za V»t strani K 250 za '/e< strani K 1. -Pri večkratnem o/:1 se cena primerno zniža. Štev. 4:7. V Ptuju, v nedeljo dne 25. novembra 1917 XYIII. letnik Naprej proti Italiji! Vsak dan nove zmage naših in nemških čet proti Italiji. — Ogromne številke vjetih in plena. — Na Ruskem zmagala Leninova revolucija. Zmaga za zmago! Odkar obstoja človeštvo. še ni bil nikdo tako podli izdajalec, kakor italijanska vlada savojskega kralja-pri-tljikavca. Ali nikdo tudi še ni bil za svoje izdajsto tako grozovito tepen, kakor ravno Italija. Vil bitkah se je ta zapeljana, na-hujskana, blazna država zaman trudila, da bi dosegla po več kot 30-letni zvezi z našo in nemško državo sramotno plačo Judeža, tiste proklete srebrnjake, za katere je naj-grši jud odrešenika človeštva prodal ... In zdaj so prišli časi plačila, časi odgovora, časi obračuna! Kakor vihar so naši in nemški junaki vrgli ob tla to Italijo, ki je hotela biti naslednica „popola romano", ki je hotela z zahrbtnim bodalom uresničiti nasilje, katerega sovražni meč ni mogel doseči. Izdajalec a zdaj beži in — kakor smo rekli v začet-u sega Članka — naše in nemške armade hitijo od zmage do zmage. Sredi v svoji zemlji se upira laški Efijalt, a tudi tam mu bode ogum naše domovinske ljubezni napravil konec! Medtem se Rusija mesari naprej . . . Revolucija socijalista Lenina, ki je bil vedno za mir z osrednjimi državami, je zmagala in ker od angleškega denarja podplačani nasprotniki še vedno ne ponehavajo, prihaja za Rusijo polagoma čas anarhije, doba boja enega proti drugemu in konečno — razsul. Za nas vse to nima slabih posledic; kajti vkljub vsem zatrjevanjem panslavistov je bila in je še danes Rusija naša sovražnica. Dokler hi ne uredi državno organizacijo, na katere moči in podlagi bi temeljela njena mi-}vna ponudba, toliko časa smatramo Rusijo e vedno za nasprotnico. Mirovne ponudbe asameznih skupin na Ruskem nimajo prav cič več pomena, kakor hinavska svoječasna mirovna ponudba. Celo predlog za mir rimskega papeža, ki je svoj čas povzročil toliko navdušenja v gotovih krogih, je padel v vodo. Edino Avstrija in Nemčija ste na ta predlog pošteno odgovorili: mi smo za mir ! Naši sovražniki pa so molčali ali pa hujskali. . . Vedno očitneje se ka&e torej, da bode e sila meča, sila orožja naših in z nami v rasni zvestobi zvezanih armad končala to ozovito vojno. Zunanji — in tudi farizej-ki notranji — sovražniki morajo biti premagani. Potem bode mogoče, skleniti trajni mir. Bog daj, da bi se to kmalu zgodilo ! Italijan preko Primolana vržen. Avstrijsko uradno poročilo od č e tat k a. K.-B. D u naj, 169 novembra. Uradno se danes razglaša: Italijansko # o j i š č e. Na visoki planoti „Sedmih občna" so včeraj avstro-ogrski bataljoni vzeli v naskoku M o n t e Castel G o m b e r 16. V dolini Sugana vrgli lapadi na smo sovražnika preko Primolana. Južno-zapad-no od Pel tre pridofrrvsjo nasi ni ozemlju. Albanija. Zapadno jezera O c h r i d a so šli Francozi iz svojih najprednejših postojank nazaj. šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. Berlin, 15. novembra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Makedonska fronta. V Albaniji so izpraznili Francozi zapadno jezera O ch ri-d a svoje najsprednejše postojanke. Italijanska fronta. Naši v gorovju Fongaso inFeltre proti jugu prodirajoči oddelki stojijo v bojnem dotikanju s sovražnikom. Prvi generalkvartirinojster Ludendorff. Uspehi pred Benetkami. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 16. novembra. Uradno se danes razglaša: Italijansko bojišče. V deltu P i a v e pred beneškimi lagunami so honvedski oddelki v krepkem delu sovražniku na ozemlju odvzeli, pri čemur je bilo nad 1000 vjetih pripeljanih. — V dolini B r e n t a zavzele so avstro-ogrske čete kraj C i s m o n in na obeh straneh od njega dvigajoče se visočine. Tudi severno-vzhodno od Schlagena (Asiago) izgubili so Italijani zopet nekaj trdovratno hranjenih pogorskih postojank. Albanija. Zapadno jezera O c h r i d a od Francozov izpraznjene črte so naše čete zasedle. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 16. novembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Od 9. novembra sem izgubili so sovražniki v zračnem boju in vsled odpornega ognja 26 letal. Makedonska fronta. Zapadno jezera .0 c h r i d a smo dele od Francozov izpraznjenih postojank zasedli. Italijansko bojišče. V prodiranju severno-vzhodno od C a 11 i o in na obeh straneh doline B r e n t e so naše -čete več visočinskih postojank Italijanov zavzsle. Cismon je v naši lasti. Ob spodnji P i a v i se je arti-ljerijski boj povišal. Blizo morja na zapadni breg prodirajoči ogrski honvedski oddelki so v j eli 1000 Italijanov. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Laške utrdbe ob Brenti premagane. Avstrijsko uradno poročilo od sobo t P. K.-B. i) ii h a j, / <. novembra. Uradu i 3e danes razglaša : Italijansko bojišče. V gorovju južno-zapadno od Feltre se bojuje trdovratno pri snegu in mrazu. Naši regimenti vzeli so v naskoku po premaganju ljutega sovražnega odpora Monte Brassolan in Monte P e u r n e ; pri temu so ostali v naši roki 1 italijanski retjimentni poveljnik, 50 oficirjev ter 750 mož. — Ob spodnji Piavi se je moralo na zapadnem bregu stoječe poizvedovalne oddelke pred močnim protiučinkom nazaj potegniti. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 17. novembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno boj išče. Na raznih straneh manjši boji, pri čemur je ostalo nekaj vjetih Francozov v nemški roki. Italijanska fronta. Vkljub mrazu in snegu neotrudljive v naskoku, zavzele so avstro-ogrske čete med Brento in Piave strme, od Italijanov ljuto hranjene viške Monta Brassolan in MontaPeuma; vjele so 1 regimentskega poveljnika, 50 oficirjev in 750 mož. Na zapadnem bregu spodnje Piave poizvedovalni boji. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 18. novembra. Uradno se danes razglaša: V prostoru severno-vzhodno od A s i a g a poskusil je sovražnik z močnimi protinapadi pridobiti nazaj v zadnjih dneh na nas izgubljene visočinske postojanke. Naše hrabre čete obdržale so v ljuti ročni borbi svoje v trdni borbi pridobljene črte. Med Brento in Piave vzeli so zavezniki v naskoku več visočinskih postojank. Ob spodnji Piavi topovski boj menjajoče se sile. Letalno delovanje 06 STRASCWLL'ova grenčica iz zelenjave povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu e bilo včeraj posebno živahno. Častniški namestnik Ar rig i je sestrelil 18. sovražno letalo. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 18. novembra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Z a p a d n o bojišče. Dva dni sem močnejšemu ognjenemu učinku proti južni fronti od St. Qu en ti na sledil je francoski sunek. Sovražnik bil je v bližinskem boju nazaj vržen in je izgubil vjete. Makedonska fronta. Severno od jezera Doiran zavrnile so bolgarske straže napad nekega angleškega batajlona. Italijanska fronta. Severno-vzhodno od A s i a g a izkrvavele so se včeraj močne italijanske sile v brezuspešnih napadih proti njim iztrganim visočinam. Med Brento in P i a v e vrgle so naše čete sovražnika iz večih postojank. Oh spodnji Pia ve mestoma močni ognjeni boj. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 19. novembra. Uradno se danes razglaša: Italijansko bojišče., V gorski pokrajini južno od Feltr a vzele1 so v naskoku čete generala Alfreda Kraus predvčeraj-nem v ljutih, do noči trajajočih bojih vas Q u e r o in Monte Cornelia. Sovražnik je pustil nad 1100 vjetih v naši roki. Uspeh, ki je bil včeraj po nadaljnemu dobičku na ozemlju razširjen, zahvaliti je zlasti srčnemu nastopu ibosansko-hercegovinskega inf. regimenta št. 2 in nemških na-skočnih čet. Severno-vzhodno od G a 11 i o se je zopet več italijanskih napadov krvavo razbilo. Albanija. V Albaniji vodilo je neko podjetje naskočnih nemških čet in bosansko-hercegovinskih čet proti italijanskemu mostičju ob spodnji V o j u s i do polnega uspeha. Mnogo močnejša posadka je bila prepodena in napravilo se je mnogo plena. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 19. novembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: ;.. Italijansko bojišče. Severno-vzhodno od Schlagena (Asiago) ponovil je sovražnik svoje brezuspešne in iz-gubepolne napade, da bi pridobljene visočine zopet nazaj pridobil. — Med B rent o in P i a v e prinesli so zadnji dnevi zveznim četam v težkem pogorskem boju nove uspehe. V pripravljenih, po naravi močnih postojankah se je boril Italijan za vsako ped zemlje. Novo pripeljane sile vrgel je proti našim prodirajočim četam. Ali nepremagljivi napadalni moči naše infanterijenisobilekos.Ko- neobhodne po&rete Zato jo je priporočati zlasti za turiste, lovij vojake, romarje itd. rak za korakom ljuto se braneč, šel je sovražnik nazaj. V posebnoljutih bojih se je Quero in severno-zapadno ležeči Monte Cornelia v naskoku zavzel; sovražnik je bil v svoje močno izzidane postojanke na M o n t u T o m b a nazaj vržen. Nemške napadalne čete in bos. here. inf. reg. št. 2 so se pri temu posebno odlikovali. 1100 Italijanov padlo je pri temu v roke zmagovalcev. — Ob spodnji Piave je ognjeni boj časovno do velike ljutosti nara-stel. Prvi generalkvartirrnoj ster Ludendorf f. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 20. novembra. Uradno se danes razglaša.: Italijanska fronta. V gorovju j med B r e n t o in Piave se na severni strani Monta T o m b a ljuto bori. Vsi po- 5 skusi Italijanov, pridobiti izgubljene pošto- j janke z izgubepolnimi protisunki, ostali so ! brezuspešni. Sovražnik je imel težke izgube. ! bet" generalštaba. i mestniško palačo, izvedela za navzočnost cesarja, so zadoneli mogočni in viharni vzkliki. Kom. svetnik baron Albori je imel na cesar-] ja navdušen patriotičen nagovor, v katerem 1 je izražal iskreno veselje tržaškega prebivalstva pove dom srečne rešitve cesarja iz resne življenske nevarnosti in povodom sijajnih zmag zveznih armad, ki so v par dneh pre-1 gnale sovražnika z domače zemlje in prodrl« vrh tega globoko v njegovo lastno deželo, j Cesar je odgovoril: »Zahvaljujem se iskreno za izražena čustva lojaluosti in vdatiosti. Vem, kako težko je prizadet zvesti Trst vs vojne in kako težko so trpeli v mestu viii bogatega blagostanja. Sledeč tradicijam j Mojih prednikov, hočem storiti vse, da ostane Trst za vedno neločljivo združen z avstri' krono in da se po težkih izkušnjah kmalu! zopet dvigne do neoviranega procvitanja." Cesarjev odgovor je bil sprejet z viharnim navdušenjem. Cesar in cesarica sta se dalje časa razgovarjala z vsemi člani odposlanstva, povpraševala o težavnem gospodarskem položaju Trsta in izražala toplo zanimanje za usodo mesta in stremljenja po povzdigi gospodarskega življenja. Nato je stopila cesarska dvojica na veliki balkon namestnistva. kjer je bila pozdravljena od množice z viharnimi Živio ! Hocb ! in Bvviva! klici. Cesarska dvojica se je nato zopet odpeljala v Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 20. novembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče..; Sovražni ogenj se je na raznih krajih fronte povečal. Poiz- j svoj stan. vedovalni napadi nasprotnika povsod zavmje- | K.-B. Gorica, 17. nov. Cesar je stal ni. Podjetja nemških oddelkov severno in ! danes na vrhu tistega Sv. Gabrijela, ki bi ga vzhodno od Verduna imela so uspeh. i bili Italijani tako radi vzeli. Pripeljal se je Makedonska fronta. Na zapad- | iz Gorice skozi Solkan; velikanski železniški nem bregu Vardarja vdrle so bolgarske i most leži v reki; peljal se je nato čez ser napadalne čete v francoske jarke in napravile vjete. Italijanska f r o n t a. Močni proti-napadi 11 a 1 i j an o v proti od nas zavzetim postojankam na severni strani Monta T o m b a vodili so včeraj do ljutih bojev. Ogenj naše artiljerije, in strojnih pušk izpraznil je vrste v velikih množinah naskočivšega sovražnika. Infanterija vrgla ga je v njegove izhodne postojanke nazaj. Močni ogenj traja v tem bojnem oddelku naprej. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Cesarska dvojica v Trstu in na Goriškem. Cesarska dvojica je prispela iz svojega stana dne 1C. t. m, v Trst. Cesar je v navzočnosti cesarice, ki se je mudila poprej pri baronici Fries-Skene, sprejel v veliki slavnostni dvorani tržaškega namestništva poklo- pentine med Sveto Goro in Sv. Gabrijelom Pokrajina je podobna pokrajinam na mescu.1 Udrtine, ki so jih izkopale kroglje, so polne vode. Podobne so jezerom. Ostanki zadnjih borb, na milijone jih je, pokrivajo strašno, žalostno puščavo. V borbah za Sv. Gabrijel je igrala neka kaverna veliko, slavno vlogo. V tej kaverni, komaj 15 korakov aa sovražnimi četami se nahajala, so se naši hrabri branilci držali, dasi je valil sovražnik na njen vhod bombe, metal ročne granate in streljal iz topov na njo : ogenj in plin sta trajno ogrožala posadko. Kadar je pa sovražnik poizkušal prodirati po cesti iz Dola in iz kotline pri Britofu proti Banjški planoti, si planili junaški branilci iz kaverne in stn za hrbtom iz strojnih pušk na Italijane. sar seje peljal nato skozi kotlino pri Britotii, kjer se je bil izjalovil napad italijanske konjiče. Podal se je na Vrh sv. Gabrijela. Tam spominja vse na ljuto borbo. Naši branilci so nitev odposlanstva zastopnikov trgovine in j ležali tam več tednov; okoli njih je divja prometa, industrije in obrti. V odposlanstvu so bih zastopniki vseh gospodarskih poklicnih krogov in vseh narodnosti v Trstu. Cesarska dvojica je prispela v spremstvu dvor-janke gospe Kallav, glavnega pribočnika flm. princa Lobkovica in krilnega pribočnika podpolkovnika barona Catinellija. Deputacijo je predstavil cesarju namestnik baron Fries-Sme-ne, ki mu je stal ob strani dv. svetnik baron Glanz. Ko je množica, ki je hitela pred na- I I Gorica. ■ Gorica je zopet naša in z velikanskim veseljem smo to novico sprejeli. Naša slika kaže prizor iz hudih časov Gorice, ko so Italijani z največjo brezobzirnostjo to krasno mesto obstreljevali. Domačini so takrat pobegnili v kleti. Tudi na tej sliki vidimo bivališče neke goriške družine v vinski kleti! Da dokažemo nezlomljeno gospodarsko moč naše krasne Avstrije in da prekrižamo vse nakane naših sovražnikov. podpišimo VII. vojno posojilo ! fle/s den boser? T&gen von 6or2 ' ogenj bomb in min. Niti ena čet na tej vi-1 šini ni ostala cela. Hranilci svojih mrlicev niso mogli pokopati, ker je sovražnik z žarometi tudi ponoči razsvetljeval vrh. Cesar se je odkril, globoko ginjen je pomolil za pokoj duš tistih, ki so padli tam. Od tam se je vja nil v svoj stan. Junakom, ki so na vrhu Sv. j Gabrijela izkrvaveli, moramo biti zelo hva-1 ležni, ker gre v veliki meri njim zasluga, se je s primeroma malimi žrtvami dosegel uspeh ofenzive, ki nas je v kratkem privedel na breg Piave. Velikanski naš plen v Italiji. W.-B. Berlin, 17. novembra. Velikanski poraz, ki ga je sovražna enotna fronta v Italiji doživela, se razvija vedno bolj do ene najogromnejših katastrof] cele vojne. Brez ozira na to, da so bili vsi načrti bodočnosti naših sovražnikov za 1. 1918 v komaj treh tednih popolnoma uničeni. je materijalna izguba, ki so jo Anglija, Francoska, Amerika in Italija koncem oktobra in začetkom novembra morale doživeti, tako ogromna, da se zamore nadomestiti le v mesecih in ne brez resnega oškodovanja preskrbe ostalih front. Velikanska izguba na topovih od okroglo 2500 k a n o n o v presega mirovno artiljerijsko stanje in pomeni za nas ogromni dorastek na težki artiljeriji — 3 Iz municijo. Za vpreženje zaplenjenih topov bi bilo potrebno več kot 20.000 konjev, za vporabo več kot 30.000 artiljeristov. Po- ! vprečni troški izgubljenega topovskega mate-rijala znašajo po nizki cenitvi več kot en [četrt milijarde. Kar seje vsled z»-plenjenja ogromnih množic na municiji, ki jih je bil Cadorna za dvanajsto Sočino ofenzivo zbral, na vrednosti izgubilo, se ne da niti približno ceniti. K temu pridejo še nepregledna števila strojnih pušk, minskih metalcev, plinskih krink, bagaže, automobilskih kolon, pušk in druzega vojnega orožja. Naše in nemške zmage v zadnjih mesecih. 400.000 v j e t i h. — 45.500 kvadratnih kilometrov pridobljenezem-1 j e. — Nad 3233 z a p 1 en j e n i h topov. K.-B. Berlin, 18. novembra. Wolffov \irad poroča: K ogromnemu dobičku na ozemlju od nad 45.000 kvadratnih kilometrov, ki so jih zavezniki v štirih kratkih mesecih od julija do srede novembra zavzeli, pridejo še velikanske številke na vjetih in topovih, ki so jih le večje operacije te dobe prinesle. Od 10. julija pa do srede novembra se je 390.500 sovražnikov vjelo in 3233 topov zaplenilo. Pri temu niso vračunjena večja in manjša števila na vjetih, ki dohajajo v trajnih bojih na vseh frontah skoraj vsaki dan. V tem času poleg tega še zaplenjeni materija! na strojnih puškah, minskih metalcih in drugemu vojnemu orožju se doslej niti približno ni moglo pregledati. K r-vave izgube Angležev, Francozov, Italijanov in Rusov med temi meseci so primerno visoke. Predvsem so doživeli Kanadci in Angleži med svojim 14 bitkam za bazo podmorskih čolnov v Flandriji nezaslišane krvave izgube, ki so se vsled vsaki dan se ponavljajočih povišale. protinapadov še Vojna na morju. 35.000 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 15. novembra. Neki nemški podmorski čoln potopil je v Atlantskem oceanu nanovo 4 parnike in eno jader -nico s 35.000 brutto-register-tonami. 13.000 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 10. novembra. Na severnem bojišču se je zopet od nemških podmorskih čolnov 13.000 brutto-register-ton potopilo. Naša flotilja pred izlivom Piave. K.-B. Dunaj, 17. novembra. Iz vojno-poročevalskega stana se opoldne naznanja : Včeraj dopoldne in popoldne napadle so enote notilje na levem krilu prodirajočih armad baterijske postojanke pri Cortelazza ob izlivu Piave s težkimi in srednjimi topovi z vidnim uspehom. Baterije so odgovarjale z živahnim ognjem na naše topove, brez da bi napravile škode ali prizadete izgube. Razven brezvpli-nih letalnih napadov noben sovražni protiučinek. Iz bližine Benetk prihajajoče sovražne enote šle so takoj nazaj. |Novi§uspehi." W.-B. Berlin, 17. novembra. V zatvor-nem okolišu okrog Anglije bilo je vsled delovanja nemških podmorskih čolnov nanovo pet parnikov potopljenih, med njimi eden, ki je bil sestreljen iz zavarovanega spremstva. Ponesrečeni angleški napad. W.-B. Berlin, 17. novembra. Prvič od prvega vojnega meseca som poskusile so dne 17. novembra zjutraj močne angleške pomorske bojne sile v „Deutsche Bucht" vdreti. Naša varstva so jih že ob črti H o r n s r i ff-Ternhelling opazila in s takoj zapričetim protisunkom so jih naše predajšne pomorske bojne sile brez truda in lastne izgube zavrnile. — Vsled delovanja nemških podmorskih čolnov se je na severnem bojišču nanovo IG.000 brutto-register-ton potopilo. Šef admiralnega štaba mornarice. Potopljeno. W.-B. Berlin, 19. novembra. V zapad-nem Srednjem morju vodilo je staro napadalno veselje naših poveljnikov podmorskih čolnov do novih uspehov. 11 parnikov in 8 ladij na jadra z nad 36.000 brutto-register-tonami je bilo uničenih. Med potopljenimi ladjami so se nahajali angleški parnik „Alavil" (3627 ton) in ,,Cambridge"' (3403 ton), zadnji s 5000 tonami železne rude na vožnji v Anglijo, nadalje italijanski parnik „Doris" (3979), grširi parnik „Diestina G. Michelinos" (2815), potem dva težko naložena transportna parnika in 5 italijanskih ja-dernic. Vse potopljene ladje so bile oborožene. Šef admiralnega štaba mornarice. 14.000 ton potopljenih. Berlin, 20. Vsled delovanja naših podmorskih čolnov se je v zatvornem okolišu okrog Anglije zopet 14.000 ton potopilo. Politični ntrinki. .Jugoslovan." V Ljubljani je pričel izhajati — velik kot rjuha — novi tednik pod imenom „Ju-goslovan". Kot odgovorni urednik podpisuje državni poslanec Jože Gostinca r. List ima bržkone namen, razširjati med pripro-stim slovenskim ljudstvom propagando za znane Jugoslovansko" cilje in ideje. Pivi dve številki ste precej suhoparni. Posebnega vtisa nimamo od tega lista. Zanimivo je le dvoje. Prvič to, da dosedanjo slovensko časopisje Jugoslovanski'1 hujskariji ne zadostuje več. „Slovenec" in ,.Straža" so menda še premalo ,,radikalni", še premalo navdušeni za ideje panslavizma. Oče Jože Gostinčar in tisti, ki Nemški cesar v Turčiji. Pred kratkim je po-setil junaški nemški cesar Viljem II. našega zvestega zaveznika turškega vladarja. Naša slika nam kaže, kako se pelje nemški cesar s svojim prijateljem turškim sultanom v dvorni ekvipaži. Najvarnejše in najboljše naložiš tvoj prihranjen denar, ako podpišeš VII. vojno posojilo ; s tem ne koristiš nele samemu sebi, ampak pomagaš utrditi domovini temelj, ki ga potrebuje za bodočnost! za njim stojijo, hoče to ,.jugoslovanstvo" rešiti. Po našem mnenju pa tiči v celi tej ustanovitvi oni moment, ki bode slovensko-klerikalno stranko prej ali slej ubil: spor med klerikalnimi voditelji. Dr. Šusteršič je držal dolgo časa svojo nogo na tilniku vseh ostalih slovensko-klerikalnih vodij. Zdaj so se mu pod vodstvom kaplana Korošca uprli, čeprav je ležal celo ljubljanski knezoško: dr. Jeglič pred njim na trebuhu. Revolucija v sloven-sko-klerikalni stranki! Ta je porodila „Jugoslovana." Čudimo se, da tiska ta list „Uči-teljska tiskarna", ki je bila svoj čas vendar do skrajnosti liberalna in od klerikalcev do skrajnosti bojkotirana. Čudimo se nadalje, da se je pustil stari oče Jože Gostinčar, ki je bil vendar vedno tako ponižnega in pohlevnega značaja, v to nevarno špekulacijo zapeljati ... Pa počakajmo! „Jugoslovan" bode v sicer j ako dvomljivem slučaju svojega daljšega obstanka dokazal, kakšni so cilji ,,jugoslovanstva" zlasti z ozirom na avstrijsko našo domovino. In to je tudi neka.) vredno. Clara pacta buoni amici! Nova vlada na Francoskem. Po odstopu ministrstva Painleve je znani francoski državnik Clemenceau dobil nalogo, da sestavi svoje ministrstvo. Novo ministrstvo bo najbrž sestavljeno: Clemenceau predsedstvo in vojsko, državno podtajništvo Je-annenet, Pans notranje zadeve, Pichon zunanje zadeve, Peret justico, Lebrun ali Klotz finance, Clementel trgovino, Augagneur kolonije, Dauria poljedeljstvo, Laffere uk, Lou-cheur oskrbo z živili, Claveille javna dela in Jonnart letalstvo. Novi francoski ministerski predsednik je že 76 let star. Po poklicu je zdravnik. Mož spada med najznačilnejše francoske politike, je izborni pisatelj in govornik in bil doslej vedno najstrupenejši hujskač proti Avstro-Ogrski in Nemčiji. _Zdaj je postal zopet ministerski predsednik. To pomeni, da bode kolikor mogoče učinkoval na nadaljevanje vojne do skrajnosti, ako — ga ne bode ljudska nevolja na Francoskem kmalu zopet iz pozorišča vrgla. Dr. Šusteršič — odžagan. Iz Ljubljane prihaja tužna vest, da je kranjski deželni glavar, znani voditelj „slo-venske ljudske stranke" odžagan. Slovenska ljudska stranka, ki jo je on ustanovil, katere dolgoletni načelnik je bil, ki jo je vodil skozi vse blazno dobe fanatizma, in klerikalne brezobzirnosti, ta stranka, ki mu je sledila slepo skozi drn in strn, ki je po njegovi komandi enkrat patrijotično, potem zopet veleizdajal-sko, enkrat obzirno, potem zopet do skrajnosti radikalno nastopala, — pustila ga je na cedilu. Slovensko-klerikalni poslanci so namreč namesto ošabnega glavarja v skoraj neverjetnem pogumu izvolili kaplana dra. Korošca v avstrijske delegacije. Zato je Šusteršič v pozi razžaljenega in grozečega imperatorja izstopil iz jugoslovanskega kluba. „Straža", ki je bila v psovkanju vedno prva, mu pravi vsled tega, da je „uskok". Sledil mu je samo en tovariš-poslanec in sicer tisti Jaklič, o katerem so slovenski listi svoj čas vedno pisali, da ima polne hlače . . . Zdaj smo radovedni, kdo bode močnejši: grozeči lev Šusteršič ali pa mali kaplanček Korošec, ki s svojim jezuitiz-mom za vsemi temi intrigami stoji?! Vprašanje še ni rešeno, kajti grozeči lev ima še precej vpliva. Na vsak način je revolucija v klerikalni stranki velezanimiva in bodemo tudi v bodoče o nje natanko poročali. Eno pa že danes vprašamo : kako se bode zamog-la jugoslovanska država uresničiti, ko se njeni bodoči ministri in voditelji že danes pobijajo ? ? Še ena slovensko-prvaška revolucija. „Za poc't." To je bilo nekdaj politično geslo slovensko-napredne liberalne stranke. Ta stranka je med vojno skoraj popolnoma izginila in tudi na vplivu izgubila, odkar je celo stari liberalec Tavčar zlezel pod Koro-ščevo kuto. Zdaj pa je ta „stranka", v kolikor jo je še ostalo, nakrat pokazala voljo do novega življenja, to pa na čudni način, da se je v njenem taboru pričel;) — revolucija. Klerikalci so Šušteršiča vun bacnili; liberalci pa ne vemo, koga bodejo brcali. Na vsak način je glasom »Narodovega" poročila v tej stranki neka ,.opozicija", ki hoče celo lastni novi list „Domovino" izdajati. Toraj ^Jugoslovan", „Domovina", — nova imena, novi možje, nove psovke, ti zapeljano sloven- sko ljudstvo pa plačuj račuue za komedije in neumnosti tvojih vodij ! Poljska in osrednje sile. K.-B. Dunaj, 20. novembra. Poljski regentski svet je dne 27. oktobra na cesarja Karla odposlal pismo, v katerem je naznanil nastop svojega uradovanja ter se je Se enkrat za akt od o. novembra 1916 in cesarski patent od 12. septembra 1917 zahvalil. Ednako pismo se je odposlalo na cesarja Viljema. Poljski regentski svet je dobil nato dne 20. novembra odgovor obeh cesarjev, ki se glasita ednako med drugim : Delim Vaše prepričanje, da so na podlagi zveze z osrednjimi silami življenski pogoji dani, ki poljski državi njen procvit in njenim meščanom blagor miru, kulture ter bogastva zajamčijo, — in imam zavest, da je poljska v to poklicana, v svobodni, lastno izbrani zvezi z zapadnimi sosednimi državami vstopiti v novo perijodo državne velikosti, da bode s tem pomembni činitelj za razvoj Evrope v zmislu njenih kulturnih idealov. Ali hočete zopet pričeti ? Iz Št. Vida pri M o n t p r e i s u se nam piše: ,,Naznanjamo, da iz prižnice gg. župnik in kaplan iz Št. Vida tako šinfata čez ,,Štajerca", da je groza. Pravita, da „Štajer-oa" ne sme nikdo brati, da ga mora vsakdo nazaj poslati. Celo to se je reklo, daje tisti, ki ,.Stajerca" čita, naš sovražnik." — Tako počenjanje v sedanjem resnem vojskinem času se nam zdi pač preveč. Mi med vojno nismo uganjali nobene hujskanje, ker smo ravno na splošno avstrijsko idejo mislili. Naš list je od nekdaj pa do danes pošteno patrijotičen. Vedno nam je stal pred očmi le blagor avstrijske domovine. Drugi, prvaški listi pa so z naravnost neverjetno strastjo vprizarjali gonjo za naše sovražnike, za Srbe, Ruse, v zadnjem času celo za Angleže in Francoze in Italijane. Vse kar je prav, — ali c. k. oblast mora to konečno tudi videti! Naša potrpežljivost bode tudi prikepela. Mi smo za Avstrijo — za skoraj izključno rimsko-katoliško Avstrijo, čeprav se ne potegujemo zato, da bi dobili ,,papežev red", kakor je to „Slovenec" svoj čas našemu uredniku obljuboval. Mi smo za A v-strijo in v tem ozira ne poznamo nobene šale. Tisti lopovi pa, ki so kot navadni vele-izdajalci pridigovali ,,bratstvo" do Srbov in Rusov, ki so celo med vojno hoteli rešitev avstrijskih zadev izročiti krvavim našim nasprotnikom, naj molčijo, ker so navadni i z-dajalci domovine. Od nikogar sč ne pustimo več psovati, od nikogar se ne pustimo več bojkotirati,"kajti mi nismo domovine izdali, v naši sredi ni nobenih Kramarjev in Gre- gorinov in Grafenauerjev. Ako bi pa duhovniki iz političnih nagibov zapričeli zopet per-fidno hujskarijo zoper naš list, znali si bo-demo pomagati. Prižnica ne sme biti nikdar politični oder! Med našimi čitatelji imamo skoraj same poštene katoličane, čeprav ne ližejo vsakemu političnemu popu pete. Med našimi sotrudniki imamo tudi katoliške duhovnike, ki nas ljubijo zaradi našega avstrijskega mišljenja. Nam je sam cesar Kari brzojavil, da je naša izjava resnično patrijo-tični izraz ! Nikdo torej nima pravice, bojkotirati naš list in hujskati ljudstvo zoper naše avstrijsko delovanje. Tudi iz prižnice ne! Rusi in Srbi niso rimsko-katoliške vere! Oni so največji nasprotniki „svetega očeta" ! . . . Zato naj oblast opazuje delovanje panslavi-stičnih in osebno umazanih hujskačev, kajti drugače bi si znali i mi — sami pomagati! Danes se ne gre za drugo nego za načelo : Kdor je za Avstrijo ali pa kdor je proti nje. Mi smo zanjo in zamoremo to dokazati ; tisti, ki nas z zlorabo prižnice psujejo, pa so proti nje! In proti njim bodemo pričeli odločni boj, čeprav nam narekava vojna složnost! Andreas Hofer. Junaški vodja tirolske ustaje zoper francosko trinoštvo 1. 1809, Andreas Hofer, bil je pred 150 leti dne 22. novembra 1767 v gostilni „Am Sand" pri St. Leonhardu v Pas-seiertalu rojen. L. 1809 osvobodil je z zmagovitimi bitkami kot vodja do Avstriji in ce- "V, ko AndrasHcfer sarja zvestih tirolskih kmetov vso severno in srednjo Tirolsko. Z zmagami od 25. in 29. maja prepodil je zopet vdrte sovražnike. Na dunajskem miru bi imela pasti Tirolska na Bavarsko; Andreas Hofer se je v vroči ljubezni do svoje domovine temu uprl. Sovražna nadvlada je bila močnejša. Hofera je neki Judež izdal; Francozi so ga vjeli in v trdnjavi Mantua ustrelili. Ali njegov krasni duh, poln ljubezni do domovine, živi še vedno med tirolskimi kmeti. In ravno ob stoletnici rojstnega dneva se mora Tirolska v zmagoviti borbi proti laško-francoski premoči boriti. Ali zmagal bode duh Andreasa Hofer! Cividale. Z ozirom na zadnje zmagovite boje proti izdajalski Italiji prinašamo sliko od naših in nemških čet zavzetega Cividala na Benečanskem. Slika kaže takozvani ,, Vražji most" v Cividale. Naše in nemške čete so to važno postojanko v zmagovitem naskoku zavzele. »Podpisujte VII. avstrijsko vojno posojilo! Revolucija na Ruskem. Berlin, 17. novembra. Glasom zadnjih poročil se zdi, da so boljševiki v Petersburgu in deloma v provinciji zmagali. Položaj pe-1 tersburških revolucionarjev se od ure do ure pohujša. Korenski je baje zbežal proti | jugu, kje se sedaj nahaja, ni znano. Zveza med Kornilowom in Kaljedinom je pretrgana. V Petersburgu pričenjajo boljševiki nanovo urejevati vladni aparat. Socijalistična stranka seje končno zedinila, da podpira revolucijo-narni vojaški komite. V Petersburgu se zbirajo nove revoluciji zvezne čete. K.-B. Stockholm, 17. novembra, j ,,Svenska Telegram Byran" poroča iz Hapa-rande : Glasom Petersburških poročil je bil | Korenski — ker so dospele litvinske čete, močne kakih 30.000 mož, — poražen. Ke-renski je sedaj baje zbežal. Namerava se združiti s Kaljedinom. — Oblast boljševikov je sedaj v Petersburgu baje zagotovljena. V provincijah je položaj negotov. Iz večine večjih mest poročajo o velikih nemirih, K.-B. London, 16. novembra. ,,Reuteiu poroča iz Petrograda: Po tridnevnem boju, v čigar poteku je bilo Carskoje Selo trikrat zavzeto in izgubljeno, so se pričela pogajanja za ustanovitev vlade vseh socialističnih strank z maksimalisti vred. Vse stranke zahtevajo. takojšnji mir. K.-B. Stockholm, 16. novembra. Pre-1 ko Petersburga prihaja vest, da so se boljševiki v Moskvi vdali. Kozaki so zasedli Kijew in Harkov. Kaljedin sam je dospel v Harkov. j Provizorični parlament Ukrajine je bil raz-puščen. Miljukov, Gučkov in Rodzijanko sej mude v Moskvi. K.-B. Stockholm, 16. novembra. Ne-j posredni povod za državni prevrat na Finskem je tvoril sklep deželnega zbora, da se] ustanovi direktorij s 106 meščanskimi glasovi | proti 9S socialističnimi glasovi in da socialistični člani niso hoteli priznati direktorij« Socijalisti so zahtevali, da meščanske stranke priznajo sklep deželnega zbora z dne 18. ju lija, glasom katerega preide vsa vladars moč na deželni zbor. Ko so agrarci pristopil k socijalistom, so zahtevali preklicanje dežel-nozborskega sklepa glede direktorija, ker se naslanja na zastarel zakon iz leta 1772. Predsednik je odklonil novo glasovanje, nakar je spor med socijalisti in meščanskimi strankami izbruhnil z vso silo ter imel za posledico državni preobrat po vzorcu petersburškega boljševiškega preobrata. RA ŽIVETI! Naši sovražniki nočejo miru. Zato nam ne preostane voliti. Vzdržati moramo, potrpeti naprej. Nikdo ne sme sedaj postati truden, nikdo mlačen, nikdo obstati na polovici pota. Za vse velja \fln,.pj( f sedaj geslo >l^«»prej • Zunaj g; orožjem 1 Doma z denarjem Ž Mladi s svojimi telesi, stari, žene, otroci 7. hlagom in imetjem! Vse za vse! Tako piipravljamo, tako ____ pričakujemo, tako zaslužimo časten ""Ig mir! ZATO PODPIŠI Izpred sodišča. Na smrt! ■ drž. zak. št. 420 odreja zbiranje, prijavo in oddajo odpadkov legiranega jekla v vaeh obratih, kjer nastanejo taki odpadki. Gre za jeklo, ki je legirano z kromom, molibdenom, vanadijem ali volframom. Prijaviti mora te odpadke vsak njih posestnik ali shranjevalec komisiji za železo na Dunaju (Eisenkommis-sion, Edelstahlreferat, Kriegsministerium) četrtletno po stanju s1 konca prejšnjega meseca. Porabiti je za to tiskovine, ki se dobe pri komisiji za železo. Oddati je odpadke prevze-malcem, ki jih določi ta komisija. Izvzete so le jeklarne, če jih rabijo za izdelovanje novega jekla. Za predelovanje in drugačno porabo treba, izvzemši v navedenih jeklarnah, posebnega dovoljenja komisije. Oddaja novega ob uporabi odpadkov izdelanega jekla je vezana na dovolitev trgovinskega ministrstva. Vas dobila pol milijona za zelje. Vas Vod-jinci v Slavoniji je prodala zelja za pol milijona kron. Ta denar so investirali v zemljišča, ki so jih nakupili od tamošnjih Nemcev. Firma J. u. S. van Messel, izvoz zelenjave v Rotterdamu, Gondscbestraat, ki je pod različnim besedilom svoje tvrdke delala nereelne kupčije po Avstriji, je prišla v konkurz. Bližnje podatke, zlasti tudi o prijavi zahtevkov, je dobiti pri trgovski in obrtniški zbornici. Nalezljive bolezni v Avstriji. Praški profesor Jaksch je sestavil zanimljivo statistiko nalezljivih bolezni v Avstriji v poslednjih štirih letih, kjer govori o tuberkulozi, legarju, osepnicah, davici, Skrlatinki in ošpicah. Za navedenimi boleznimi je umrlo v zadnjih štirih letih v naši državni polovici nič manj nego 6,650.509 ljudi. Od teh na tuberkulozi 3,350.187 oseb ali 55 in ',', odstotka, za da-vico 11 in '. odstotka, za škrlatinko 8 in '» odstotka, ter za ošpicami 8 odstotkov. Iz navedenega je jasno, daje tuberkuloza najstraš-kaže čez 70 let starega m j aejSa nalezljiva bolezen, ki ugonablja ljudi in loh najstarejšega vojnega prostovoljca iz i 0§koduje državo v največji meri in da'ošpice olske, ki je iz ljubezni do avstrijske do- njs0 tak0 nedolžna bolezen za kakršno jo imajo naše matere. Zanimive podatke je objavil profesor Jaksch v kolikor se tičejo osep-nic. L. 1S73. je umrlo za osepnioami 60.000 ljudi, v poznejših letih je padalo število umrlih, in je umrlo 1. 1890. le še 6000 oseb za osepnicami, 1. 1893. je padlo število za osep-nicami umrlih oseb na 2500, 1. 1895. na 800, 1. 1907. na 90 a 1. 1911. je umrlo za osepni-! cami samo 6 oseb. Svetovna vojska pa je jako pospešila razširjenje osepnic posebno v Galiciji, v Bukovini in na gorenjem Ogrskem. Šele ko je bilo v Galiciji upeljano stavljenje koz (cepljenje), se je posrečilo to strašno bolezen omejiti. Tudi trebušni legar, ki je bil prejšnja leta jako nevaren gost, se je posrečilo znatno omejiti. Dočim je v letih 1873. do 1889. umrlo slednje leto za to boleznijo 10.000 do 20.000 ljudi, je znašalo število Gradec, 20. novembra. Pred armadno Rivizijsko sodnijo stal je infanterist 47. inf. egimenta Anton Maček pod obtožbo dva- ratnega umora. Obtoženec je bil pivovar. niški uradnik v Mariboru in je potem prišel |47. inf. regimentu. Dezertiral je večkrat in ivel od plena večkratnih vlomov; vjeli so ja in obtoženec je izgubil svojo šaržo kot etovodja. To ga je, kakor je sam dejal, tako alostilo, da je zopet dezertiral. Pri iskanju jo živilih prišel je dne 19. avgusta ob 9. iri zjutraj v hišo kočarice Alojzije P o 1 a n - i 0 v R a n z e n b e r g u, da bi tam kaj radel. Ko je videl, da je žena sama, jo je 12 krat zabodel, vsled česar je žena fanrla. Njen o let stari vnuk Johan S t r a u ft, i je ravno tja prišel, bil je od nečloveškega ojaka 6 kratzaboden, kar je tudi otroka pnrtilo. Neki vojno-vjeti Rus, ki je prišel v jšo, da bi si izposodil pisalne potrebščine, el je mrliča druzega poleg druzega v pred-išju ležati, kamor 8ta žrtvi še dospeli. Mo-,lec je bil pustil hranilne knjižice in vred-iostne papirje nedotaknjene in oropal le 146 pn gotovega denarja ter neko belo srajco, j ga je potem izdala. Maček je imel čudno ^našanje in ko se je natančno pričelo zasle- ivanje, našlo se je pri njemu oropano srajco. fotem je svoj zločin priznal. Maček je du-ivno manj vreden in kaže veliko brezbriž-lost. Armadna sodnija ga je obsodila na rt na vešalah. Tudi smrtno obsodbo vzel z veliko brezbrižuostjo na znanje. Star vojak. Naša slika Dn1Irolert, 10, 35 in 40 vin. Beguncev po Italiji mrgoli. Organizirajo pa za nje pomožne akcije. Banca Conimeniale je dala za begunce 300.000 lir, neki industrijalec 100.000 lir. V San Paulo v Braziliji so nakazali za begunce 200.000 lir. Nadškof v Milanu in škof v Bresciji sta izdala patrijo-tične oklice. Prepovedano nastavljanje. Dunajska policija je prepovedala, da bi se odraščeni že ponoči nastavljali pred raznimi trgovinami. Otroci se sploh ne smejo več nastavljati. Ali je dunajska policija tudi poskrbela, da bodo ljudje brez nastavljenja dobili živila, tega ne poročajo. Avtomobilska nezgoda barona Conrada Ko se je peljal feldmaršal Conrad v pondeljek proti Bolzanu z juga, šofer ni opazil, da se zapirajo železniške ograje. Čez tir meranske železnice je prišel in treščil v drugo ograjo. Avtomobil je precej poškodovan, šofer lahko vsled razbitega stekla, feldmaršalu Conradu se ni zg dilo nič. Kardinal v strelskem jarku. Katoliški nadškof v AVestminstru na Angleškem, kardinal Bourne se je podal na francosko bojišče, da obišče katoliške angleške vojake, ki se nahajajo na francoskem bojišču. S čelado na glavi in z masko proti strupenim plinom na licu se je podal v najsprednejše strelske jarke. Poročajo, da se je nahajal kardinal parkrat v strelskih jarkih v največji smrtni nevarnosti. Znamenito skrivališče dezerterja. Na Francoskem se je razkrilo v nekem večjem kraju čudno skrivališče dezerterja. Neki gostilničar. ki je v začetku vojne pobegnil, si je napravil udobno bivališče v kleti svoje restavracije. Cez 30 mesecev je prebil tako, izvrstno založen z jedjo in pijačo. Med 2. in 3. uro ponoči je napravil redno majhen sprehod. Sedaj so ga vjeli in pripravlja se proces. Skoro tri leta skrivati se pred oblastvijo, mora biti že ,,višji dezerter". Sploh je pa bil prostor v kleti prav razkošno tapeciran, opremljen z lepim pohištvom in dragocenimi preprogami, električno razsvetljen in je imel tudi dobro peč, krasno — prebivališče, ka-koršnega bi se človek ne branil. Da v financijelnem oziru ne zaostanemo za krasnimi uspehi na bojnem polju in da dostojanstveno dokažemo skupno silo naše krasne Avstrije, je dolžnost vsacega, da podpiše 7. vof no posojilo! Električna luč brez baterije! Znana eksportna firma Maks Bčhnel, Dunaj IV., Margaretenstrafie 27/51, prinaša novo električno Dynamo Žepno svetilko v trgovino, ki zamore spremeniti vso industrijo žepnih svetilk z baterijami. Pri tej svetilki pride s pritiskom dynamo v delo, ki daje električni tok za svetilko in s tem lepo, belo svetlobo. Cenejša kakor vsaka druga žepna svetilka, ker odpade nadomestilo baterij. Gori kolikor časa se hoče brez opešanja. Cena znaša K 30'—. Katalog proti v pošiljanju K 1 'SO. 6 Zadnji telegrami, j Razširjajte »ŠTAJERCA" Italijani sestreljajo svoje lastne vasi. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 21. novembra. Uradno se dan $a razglaša: Ob spodnji P i a v e sestreluje italijanska artiljeiija po načrtu na vzhodnem bregu ležeče vasi. Šef generalštaba. Ogromni angleški napadi. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 21. novembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zap a dno bojišče. Med Ar t as o m in St. Quentinom uvedel je močni artiljerijski boj angleške napade, kateri glavni sunek je bil naperjen na od Bapaume in Pe-r o n n e proti C a m b r a i vodečih cestah. Medtem, ko je ta skušal naše črte v smeri proti Cambrai predreti, imeli 'so severno in južno od glavnega bojišča pri R i e n o o u r t u in Veudhuille peljani postranski napadi krajevno omejeno cilje. Med Contain e-C r o i s e 11 e s in R i e n c o u r t o m ni za-mogcl nasprotnik čez naše najprednejše črte nikjer prodreti. Na glavnem napadalnem polju posrečilo se je sovražniku, pridobiti na ozemlju pod varstvom mnogoštevilnih pancer-skih automobilov. Naše rezerve zadržale so sunek v zadajSnih postojankah. V bojni coni ležeče vasi so ostale sovražniku, istotako nekaj vzidanega materijala. Prvi generalkvartirmojster L u d e n d o r f f. Dva angleška bojna parnika potopljena. W.-B. B e r 1 i n, 21. novembra. Iz velikega glavnega stana se poroča: Eden naših podmorskih čolnov napadel je dne 11. t. m. ob sirijskem obrežju nasto-pivše sovražne pomorske bojne sile, ki so se pri nizki vodi za mrežami varne smatrale, in je uničil en veliki angleški monitor, ter enega razruševalca s torpednim strelom. Sovražnik je imel pri potopu ladij znatne izgube na moštvu. 5 parnikov potopljenih. (W.-B.) Berlin, 21. novembra. Iz glavnega stana se poroča: Na severnem bojišču se je nanovo pet parnikov potopilo. Razširjanje nemškega zatvornega okoliša. W.B. Berlin, 21. novembra. Nemška vlada izročila je vladam zveznih, nevtralnih in sovražnih držav naznanilo, glasom katerega se razširja zatvorni okoliš okrog Anglije in Francoske ter se vstvarja novi zatvorni okoliš okrog Azorov tudi se je doslej v Srednjem morju prosto puščeni kanal v (rrčijo pridružilo v zatvorni okoliš. Inzerati v ■v „Stajercu" ■ imajo vsled velike raz- ■ širjenosti najboljši uspeli. J Sprejemajo se: v Ptuju pri opravi lista; v rjo pri gosp. Fritz Rasen; s v IHanlni pri g. Rad. Baisser. \ »Štajerc" posreduje nakupe in prodaje posestev, hiš, blaga, posreduje skiiibe vsake vrste itd. Inzerati v nŠtajercu se sprejemajo v slovenskem, nemškem ali obeh jezikih. Loterijske številke. Gradec, 21. novembra 1917: 32, 33, 46, 84, 53 Trst, 31. oktobra 1917: 51, 16, 76, 60, 21. ki je edini slovensko-pisani strogo avstrijski list! PoSiljajte „Štajerca" na fronto, ker naši vojaki želijo vesti iz domovine. Zahtevajte ..Štajerca" v gostilnah, kavarnah, pri trgovcih in v tobakarnah. Povejte prijateljem in znancem, da je hujskanja proti ..Štajercu" laž ! Vsi na delo za naš list! Novi časi so pričeli za Avstrijo — bodimo složni! Delujmo za „Štajorca" ! Gospodarske. Korenje kot nadomestilo za kavo (cikorija). V 18. štev. „ Kmelovalca" v 126. vprašanju nekdo vpraše, če bi se ne dalo doma narediti kako nedoraestilo za kavo, ki bi služilo enako cikorjini kavi in kako. Uredništvo „Kmetovalca" v svojem odgovoru priporoča v to svrho ječmen, suhe hruške, želod, pečke od grozdja in pove, kako je z njimi ravnati, da so porabne. R. D. pa pravi v zadnji številki istega lista : „Meni in islotako gotovo tudi uredniku tega listi je znano kot nadomestilo še tudi navadno domače korenje. V času svojega službovanja sem bil skupaj z gospodom, ki je veliko dal na dobro pripravjlena jedila in je zlasti strasten prijatelj dobre mlečne kave. Kakor znano, samo prava bobova kava ne da dovolj temne barve in tudi ne popolno dobrega oknsa in zato smo vsaj v naših razmerah vajeni pride-vati kavi nekaj tisiega, kar gre pod splošnim imenom cikorija, četudi ta cikorija ni vedno izdelana iz prave cikorije. Kuharica omenjenega gospoda ni namreč h kavi nikdar drugega primešavala, kakor cikorijo, narejeno iz navadnega korenja, in sam sem se prepričal, da je bila njena mlečna kava nekaj izbornega. Kuharica je pa C'korijo iz korenja takole delala : Dobro oprano korenje je razrezala na koiikor mogoče drobne koščke (kocke), ki jih je v krušni peči tako močno posušila, da so se dali hraniti, ne da bi se pokvarili. Kadar je potrebovala kavine primesi, je posušene korenjeve koščke v ponvi pražila (žgala) kakor kavo in je tako spraženo korenje na kavinem mlinu z bobovo kavo vred zmlela. Koliko cikorije od korenja je kavi, primešati, to je zavisno od okusa in pokaže izkušnja. Če bi ta kavina primes res ne bila dobra, ne bi si je privoščil dotični gospod, ki je bil v tem pogledu silno izbirčen in bi takrat, ko je bilo še vsega dovolj, si kaj drugega izbral". Pomanjkanje usnja in obiskovanje šole. Dočin hodi mestni otrok v šolo po tlakanih ulicah ali s cestno železnico, rabi otrok na deželi do šole po eno uro in še več. Poletu še mladini v zabavo hoditi bosonog po rosnati travi; drugače pa je to v jeseni po od dežja razmočenih cestah in po zimi, ko pokriva zemljo visok sneg. Tak čas je pač marsikateri materi težko urediti tako, da ne bode pri sedanjem pomanjkanju usnja trpelo zdravje njenih otrok. Leseni podplati za dolgo pot niso uporabni, ker se, kakor na deželi vsakomur znano, na njih nakupiči sneg, kar ovira hojo in povzroča padce, pri katerih si lahko otrok še zlomi nogo. Ceno odpomoč pri pomanjkanju usnja ima vsaka gospodinja na deželi, ne da bi se sama spomnila na njo. Poglejmo nekoliko v shrambo stare šare, kjer leže stara konjska oprava, sedla, usnjate blazine in strehe koleseljev, stari škornji in zaprašeni in pozabljeni ostanki starega očeta, ki so danes postali dragocenost. Vun žnjimi tedaj! Spretna roka Čevljarjeva bode napravila iz njih dobra obuvala za našo deco. Ker dela na deželi čevljar navadno še po hišah, je to tem priprav-nejše, ker si lahko izbere sam, kar potrebuje pr: popravilih. Čevlji iz dobrega starega usnja ne premočijo zlahka, ter stanejo prav malo. Ako je staro usnje postajo ', trdo in suho, naj se z vročo mastjo ali oljem večkrat I krepko namaže. To naj pa se stori z roko in ne s ščetko. Trpežnost podplatov se poveča še na ta način, da se nanje pritrdijo železni nabitki, kateri se dobe za par , krajcarjev, toda so čevljarjem na deželi še malo znani. i Tako okovani podplati so zelo trpežni. Rek: »Živi, i kakor ti nese!« je danes velepomemben. Ne pozabimo ! tedaj poleg jedikovanja na izboljšanje otročjih čevljev ! C VIR N | šivalni, hitro in s ceno provizijo j dobavlja, ponudbe se prosi na 11. V. H a j d a š, Bedekavčina (Hrvatska). Die ehemalige in Markldorf ist samt Wohn- und Neben-] gebauden und dem dazugeho-rigen Grund zu verpachten.) Schriftliche Angebote an die Stadtverwaitung Pettau "P| Bivša Ružička-žaga v Markldorf u se skupno s stanovalnimi in postranskimi poslopji ter k žagi spadajočim zem-j ijiščem odda v najem. Pismene ponudbe na mestno upravo ¥ Ptuju. Kmetijstvo v okolici Ptuju se želi kupiti. — Naslov pove uprava „Štajerca." 572 Trgovinsko pohištvo, kompletno, za večja trgovino z mešanim blagom, se želi kupiti. Ponudi upravo „Štajerca". m m Novi kažipot ^ Spisal sem spis, da v njem milijonom trpečih edino mogočo pot k ozdravljenju pokažem. Ta kažipot ne stane niti vinarja in se vsakomur, ki se čuti bolanega, slabotnega, obupanega, zastonj dopošlje. Moj spis jo results! 50-letnega mišljenja in študija, vsebuje svoto bogate, praktične izkušnje in mnogo dokazov odličnih znastve-nih mož. Kdor se hoče rešiti, naj se podvrže mojemu nauku, kije že mnogim tisočem pomagal. Naj je bolezen nastala vsled skrbi, žalosti, prevelikega napora, naj je bila povzročena vsled vsem žalostnim, za delo in na volji slabotnim ljudem pokažem znanstveno in naravno pot k ozdravljenju od živčnih bolezni, pomanjkanja spanja, neveselja do dela, duševne in telesne slabosti, trganja v udih, glavobola, motenja v želodcu in prebavi ter mnogo drugih bolezni. Pišite še danes karto in zahtevajte zastonj in f r a n k o moj kažipot! Naslovite karto na adreso : E. Pasfernatk, Berlin, N.-0., Mitiiaiirdiplatz 13, Abt. 473. 577 1532 61 PRODAM SVOJO vinogradniško posestvo Willkommberg (Gradišče) pri Sv. Marjeti ob Pesnici, s travnikom. 4 orali nasajenega vinograda, sadono.suik — v Samaraku posestev i o orali travnika, 4 orala gozda za podirati, ležeče ob okrajni cesti — v Radahu moj Za lažja industrijska dela se sprejmejo. K. u. k. Industriegruppe Rann bei Pettau. — Pojasnila ravno tam. 571 travnik t- '0, iiia boj na 574- v izmeri 3 oralov. Pismene pnnudbe je vpo-slati na J. Ornig v Ptuju. 54« 28011 ad št. TT .,..,, 191/ II 2558 RAZGLAS glede oddaje trsja iz združenih državnih in deželnih trsnih naprav za spomlad 1918. Daje se javno na znanje, da je vsa zaloga cepljenih trt od doslej došlih naročil porabljena in da se vsled tega novih naročil ne more' več sprejemati. Tudi doslej došla naročila se ne morejo popolnoma upoštevati. Gradec, 15. novembra 1917. Od štajerskega deželnega odbora. 36» Mopovolnica Žide HEKKEL, Dunaj, 9., Alserstrasse 46 vhod Herrengasse I. Telefon št. 23442. Zidane ostanke, stare in nove do 40 K. »Cupfana« Žida, zidane niti, zidane štrene po vrsti in kakovosti eno kilo do 100 K. Plačam najvišje cene za raztrgane zidane bluze, zidana krila, zidano perilo ter raztrgane obleke, odpadke blaga in pavole, juta-vreče, platno, stare mehke klobuke. — Povrnem Iroške za cestno železnico. — Provinčne pošiljatve se reelno in takoj izvršujejo. 56t (ne začetnica), se sprejme. Dobra plača, ni mnogo perila. Kroisbach b. Graz, BahnstraBe 6. V iabiiki kemičnih produktov v Hrastniku odda se s 1. januarjem 1918 fabrično kantino z mesarijo Interesenti naj predložijo svoje ponudbe pismeno ali ustmeno. 570 Za kosmato blago in divjačino •: kakor lisice, dihurje, jazbece, mačke, srne, •; gamze, jelene, vidre, zajce itd. plačam naj- ; višjo ceno. Prijazne, ponudbe in dopise se prosi na Maks Stossl, trgovina z usnjem in kožuhastim blagom, Celovec. 567 Konjsko dlako, kravje repe, telečjo in svinjsko dlako kupuje po najboljših cenah tudi v poštnih paketih do '20 kil Eduard Hauptmann. Biirsten - Krzeugung, Wien IX B, Aufs-- dorterstra^se GO.552 »a iz ; želi skupno s svojim i otrokom službo: ako I ne z otrokom, prosi j za otroka dobri pro-' štor za prehrano na deželi. Ponudbe ' pod „FletBin" "a upravo tega lista. 547 Kupujem: bučelni vosek, pristni in čisti, mecesnov terpentin (mecesnova smola), čiščena, olje iz brinjevih jagod, najčistejše, orehe, v vsaki večji množini. Ponudbe z navedbo cene na A. BECHER, Gradec, Kroisbach-gasse 10fr. 575 538 Lepo vinogradniško posestvo pri Leskovcu z 2 oratama trsne zemlje, 9 orali hrastovega in bukovega gozda, 3 oraloma paše in sadonosnika, 4 orala travnikov in njiv, se takoj proda. Vprašanja na Kari Kasper, Ptuj Ženitna ponudba ■566 Vdovec, priden in varčen, 33 let star, brez otrok, z nekaj prihrankom, se želi seznaniti z vdovo ali starejšo deklino, ki bi imela nekaj posestva. Cenjene ponudbe pod naslovom ..Gliickauf 885" post- lagernd, Leoben. stanujoč v bližini mesta, ki razume tudi nemški, sprejme se takoj pri W. Blanke v Ptuju. „Asanol"s nia presenetljiv uspeh pri po-končavanju žoharjev (zakon, varovan) ščurkov, mravelj itd. 1 zavojček stane 1 krono. „Št. Valentinov redilni prašek za prašiče" je edino uspešen pri prebavi krme, zaradilega izredno redi meso in tolščo. I zavoj stane 1 krono. Nnroča se pri Josip Berdajs, Ljubljana, Zeljar-ska ulica 18. Po pošli se pošilja najmanj 6 zavojčkov. lobnnng- and DienstvermitUung) za !M službe, učence, stano-Tanja in pose.stva V izvršuje rše vrste posredovanja najHfreje. ""^88 1 pntaauja m pojasnila v mestni stražnici irotoTž}. Kuudmachung. Die Kanzlei der Vertretung, sowie das kleidnngsamt fur die Umge-bung Pettau befindet sieh bis aut weiteres im Rathause, III. Stock rechts. Amtsstunden fur den Parteien-Yerkehr nur vormitt. von 8--12 Uhr. BezirksausschuIJ Pettau, am 20. November 1917. Der Bezirksobmann: JOSEF ORNIG e. h Razglas. Pisarna okrajnega zastopa ter urad za oblačenje za okolici Ptuja nahaja se do nadaljnega v mestni hiši, III. nadstropja na desno. Uradne ure za občevanje s strankami samo dopoldne od 8.—12. ure Okrajni zastop ptujski, dne 20. novembra 1917. Okrajni načelnik: J0S. ORNIG 1. r. 70 �70604 Mlinarji pozor! Muhlerbeutel pajtelje za mlinarje se dobi pri trgovina Srbenje krasle, lišaj, grindavost in slične kožne bolezni odpravi hitro in I sigurno domače mazilo Paraloi. Ne umaže, nima duha, se more j lorej ludi čez dan rabili. Mala posoda K 350. velika posoda K6'—. i Nadalje prašek Paraloi za varstvo občutljive kože, ena škatlja 2 K ! 50 h. Dobi se oboje pri naprej-pošiljatvi svote ali povzetju na na- j slov: Apothcker M. Klein's Paratol-Werke in Budapest ' Žepna ura | jjfgi VII 20., Rdzsa utca 21. 8 vinarjev za eno dooisnico Vas stane moj glavni katalog, ki st Vam na zahtevo zastonj Uopošlje. Prva fabri-ka ur Hanns Konrad, c. in k. dvorni liferant , Brlix 1502 (Češko). Niklaste ali jeklene anker-iirc "^%^'A K 16, 18, 20. Armadne radij anker-ure K 18, 22, 26. fcSJJK« ^ela kovina (Gloria-srebro) dvojni mantelj, anker-B^'.-:', '.•/ lemonl. ure K 30, 32. Masivne srebrne anker-remont. ure K 40, 50, 60. Budilnice in stenske ure v veliki izbiri. 3 leta garancije. Razpošiljatev po povzetju. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. 386 jeklo ali zaniklana I. vrsla........K 14 II. vrsta.......K 20 Srebro imit.......K 30 Z dvojnim manteljem . K 40 Z varstveno šipo K 2 —, z radijem K 10'- več. Precizijske ure K 50-, 60— in 80 — 477 Čez 1,000.000 mojih roemli šil v rabi. Praktično orodje za vsakogar za lastno usnjatih stvari, oprem, jermenov, čevljev, pihalnikov,' vreč, voznih plaht itd. Važno za vojake. Naprej-prod rabat. Cena kompletnega šila pri naprej-platilu K 4' pri povzetju K 4'80. Na bojišče le pri nap>rej-plačihv| P. E. Lachmann, Dunaj IX, Mosergasse ' z varstveno šipo Veliki format.....K 20 II. vrsta .......K 24 Mali format......K 30 II. vi;sta . . ;.....K 40 Z varstveno šipo K 2'—, z radijem K 10- več. Prezisijska ura na napestnik K 50—, 60— in 80—. Pil Avtomatični lovilec za podgane K 5*50, za miši K 4*—, vlovi brez nadzorstva do 40 kom. v eni nogi, ne zapusti duha in se postavi sam. Past za Ščurke nRapid", tisoče ščurkov in Rusov v eni noči, po K 5"70. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnih pisem. Razpošiljatev po povzetju, poštnina 80 vin. Exporthaus Tintner, Wien, III., Neulinggasse Nr. 26/P. 33 Razpošiljatev od Dunaja po poŠiljatvi svole z K 1*50 za poštnino tudi na bojišče. MAX BOHNEL* Dunaj, IV. Margarethenstrassse 27/51. Fabrični cenik proti razpošiljatvi K I-—. Dynamo žepna svetilka K 24 — in K 30 —. se 2—3 pridnih delavskih moči, ki znajo tudij molzti, proti dobremu plačilu sprejme. Vstopi takoj. Vprašanja na gospo Marijo Lininger v Mariboru. 5» Vsak svoj lastni reparater Mojc Lumax ročno-šivalno šilo sije štep-štihc kakor z mašino. Največja iznajdba, da zamoreš usnje, raztrgane čevlje, opreme, kožuhe, pteproge, vozne odeje, štofe za Šotore, file, kolesne mantelje, vreče, platno in vse drugo močno blago sam sešiti. Neobhodno potrebno za vsakogar. Izbirno za rokodelce, kmete in vojake. Biser za športne ljudi. Trdna konstrukcija. Izredno lahka raba. Garancija za rabljivosl. Prekosi vse konkurenčne izdelke. Mnogo pohvalnih pisem. Cena kompletnega šivalnega šila z cvimem, štirimi različnimi šivankami in navodilom K 4—. 2 kosa K 7;50. 3 kosi K 11—,5 kosov * :nar na- le proti .. JlmOtzer- strasse 10. Išče se naprej-prodajalce, 376 "Ct*a Wk\Tf\f\ J ie sredstvo za pomtajenje las, i lauijuut ki rdečCi sveHe in sjve las in brade za trajno temno pobarva, I steklenica s poštnino vred K 2-70. ^^iRydyoI^ flj^^* ^$ I bleda lica. Učinek je rožnata voda, živo pordeči nek je čudovit. — ----------; I steklenica s poštnino vred . . . Po povzetju 55 h več. Naslov ja naročila: Jan Grolich, drožerija pri angelu, flfag, 61 . K 245. V obliki poltia se doseže z po zanesljivosti učinka mn|| znamka „ Perfokt" s 6 klin jami K16—, 20'—, rezervne klinje 1 tucat K 6—. 1-a slroji za lase striči K 11 —, 12 —. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Razpošiljatev po povzetju ali naprej-pl&cilu po c. in kr. dvornem life-rantu Hanns Konrad, eksportna, in razpošlljalna hiša Brlix št. 1741 (Češko). 51 Razglas. Zaradi premalega odkazanja špirita in zaradi pomanjkanja snovi za žganje se bode ; Irebna. Ta izredni aparat se vsem damam vsake starosti .,OJ^ t priporoča. Za neškodljivost in učinek so se izkušene pisatelj« J opelovano zavzele. Polno jamstvo, postavno varovan. Preseneti na' j najvišji način. Se more rabiti tudi od dveh oseb. — Ako ne do- ■ pade, denar nazaj. Cena s pripravo in navodilom K 8-90. Poj ! pošti za 90 vin. več. Tajna razpošiljatev brez navedbe vsebine po-f higij. razpošiljalni J. Kukla, Prag, Perlg. 31. 4!3 Ne pozabite ! svojo potrebo na parilnikih za j krmo, šrotnih mlinih, decimalnih i tehtnicah, mlinih za čiščenje žita, j reporeznikih, pljugih, kotljih za I žganje in vseh drugih kmetijskih i mašinah ter orodju naročiti pri | Maks Schlaminger, trgovina z mašinami, Leoben. »7 in posojilna bi žganje Hiša v bližini Ptuja z lepim stanovalnim in gospodarskim poslopjem, novo zgrajenim, v najboljšem stanju, s 3 orali njiv. se zaradi preselitve takoj proda. Naslov pove uprava tega lista. 548 Umetni Kukowitsch v Slov. Bistrici izmenja moko za pšenico, naredi takoj ječmenovo kašo in sprejema vso gospodarsko mletje. 339 le še v malih množinah oddajalo in ostane glavna trgovina na Bregu pri Ptuju tudi v pondeljkih ter sobotah zaprta. Maks Straschill žgalnica, fabrika žganja in likerja na Bregu pri Ptuju. 340 PrivatUearaten-Spar- onti Vorsdiafi-Hassa Graz Herrengasse. Eingang Jungferngasse 1 Hranilne vloge po 4'/s in 50/0. Dovolitev posojil vsakomur proti najmanjšim mesečnim odplačilom v obrokih. 55& 'Ljadska kopeli mesiuzi % kopališča ? I*toju. fluri' «ic 8 art pn^oMiw (^»•jjay** k i« 1 ti« **$**** •** ■»**«J**1 m aniMk- :w( IS «• Vf Wf t«po>4B* ia it- i «{• pni a .Hr%aa*\tmtiu 1 rj'.V ■ * - "70 Sprejme se od Tonvverk Pragerhof več mož, žensk in šoli odrastlih mladih ljudi Dnevna plača za moške 10 K, za ženske 6 K, za otroke 4—5 K. 551 1 liter pristne, najfinejše slivovke darujem vsaki mesec tistemu, ki mi vsak dan 3 litre dobrega svežega mleka prinese. Tudi za draga živila izmenjam sli-vovko. Jos. Kravagna, Ptuj. 50» ^i i 1 yWW • 1 "V po 8'—, 16— kron «e dobijo v z* Stole (Zimmepsessel) slawiTSch*hE \ / trgovina ¥ Ptuju. LLER »dajirtelj in odgOTorai urednik: Kar! Linhart, Tiak: W. Blanke t Ptuju. 9094 79 80