Čarobno zapiralo Ko je prišel striček Mate k nam, je Po kavi so sedeli vsi štirje okoli mi- sedela mala Verica v naslonjaiu pri oknu zice. S(ric si je nataknil velika rožena o(!a- in pridno delala ročno delo. la, položil oba traka zapiraia po dolgem »Ročna torbica je tole, sama sem jo na mizo in je pričel: napravjla za staro mamico«, je pojasnje- »Na obeh robovih traka so pritrjene, vala stričku, ki je delal velike, radoznale kakor vidite, zravnane kakor majhni jezde- oči, »samo zapiralo motam še prišiti. pa ci, žtirioglate kovinaste palčice. druga po- bo delo končano«. l«g druge v enakih preslcdkih Tc raz- »Zaplralo __ morda najnovejša moda?« daljc znaSajo natančno eno širino paltice je živahno vpraSal strlček. in ne s«oje druga drugi nasproti, temveč »Nova moda, sttiiek?« mu je odgovo- se paliice eoega ttaka pcilegajo presled- ril Janezek. »ne striček, to ni nova moda, kora drugega traka.« to novost imam jaz na smuSki obleki že -Ali jih smem enkrat stisoifi, s'ri«ek?« «č kakor eno leto. To je ie stara stvar. Verica se je zaman trudila. »Ce bi bile toda prav praktična in opremljena s čud- gladke. bi morda šlo«, je zamišljeno vzdih- oo kljuiavnico«. nil»- T'«k ' »Kaj se to pravi s (Sudoo ključavnico?. __________________^f______________ »No, pa mi razloži torej, ti modri paicice. \lJmMMM^MMW^!Kt^ JmL vsevedež. Tudi jaz bi rad vedel, ka- kl so ^tj ] Ff\ gn g^ L/ t^ ko je s tem? je rekel sfric in hudo- iofino oJ ^u V=^J y^J ^ij ^sj muSno pogledal dečka od strani. prll.g«lo » A, I A k k Sedaj je pa Janezek onemel, kajti ™"n™u 1 na tako vprašanje ni bil pripravljen. "^,,, v Stričck se je pa zadovoljno smeh- \\,\,\L \/ \/ Ijal: »No, zdaj sem ti pa le enkrat \Y I Y I * ' ' ' * ' Verica je imela usmiljcnje z osra- «^^^P>-^^M^^P^^^L«— maienim bratcem, pa je rekla stričku: l/fl Tt^ ll ^B ¦! K^ »Saj jaz tega tudi ne vem!« ^,lfl^^sJII!LNiiliss-!liivNllilK-.'!\^^ »In tudi jaz nisem bolj pametna kakor vv^rvv>vvjVL»^iii> '' ujj*'ii^wv * "^p^ moji otroci, Mate«, je rekla vnies mati, ki \ \ / / / je iz so6ednje sobe poslu&ala pogovor, »go- \ \ / / ' *ovo nam ti znaš povedati, kako je zapi- V ^ /-j// ralo sestavljeno«. ~^ ^ Razdalja inerijo vadno eno Slrino palLlce 18 t »Da, saj to je ravno, ker oiao gladke!« prej. Oba traka sedaj ne teČeta veL. 8 V tistem delu vsake palčice, ki moli pre- ključavnico vodoravno, temveč s*a na me- ko roba traka, so napravljene na enem stu, kjer stopijo palčice v zadnji del lija- koncu neznatne vdotbinice, na drugem pa ka, nekoliko razmahnjena in izbočena. Če je palčica nekoliko odebeljeno vzbočena in premikamo sedaj ključavnico proti spred- tvori nekak nos. Ob te nosove se podrgnejo njemu delu, da odprtina lijaka počasi po- jezdect, iSe jih, kakor je Verica poizkusila, Žira poedine jezdece, potem se palgice pri sttsnemo. Le poglejte, kako strumno se koncu lijaka tepo in umetno sprimejo: uravnajo sami v posamezne presledke, če palČici enega traka sledt palčica drugega potegnemo ključavnico proti prednjemu traka itd, Vedno položi ena palčica svoj delu; in kako Iepo se pri potezanju nazaj noeek v vdolbino na spodnjo stran prej- zopet razkorafijo, A!i hoieS še ti poizku- šnega, ki stoji trdno na drugem traku, siti, Verica?« dokler niso vsi srečno skupaj. Teh jezde- Stric Mate je ponudil zapiralo s ču- CeV 8edaJ b"=Z P°mo2i ^eSneg* lijaka ne dežnimi jezdec in iudežno kljuiSavnico m°;em° Potegmti n-razen, ker i« nobe- svoii nečalcinii °ega Prostora» da bl se WogmH dru« dru" svoji necaKinji. gemu, lafeo (egno sedj fa drob(ia jeklena »Ključavnica, skozi katero petjeta oba gospoda skupaj. S pomoČjo ključavmce pa traka. ima v prerezu obliko Hjaka. široka se lahko mirno ločijo drug od drugega, ka- odprtina lijaka pohrusta na sprednjem de- kor se bom sedaj jaz od vas...« je rekel lu palčice in jih vodi ob stenah lijaka na- stric Mate in se posloviL