List 44. Teèaj XXV. dar rtnišk in ar fzhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gold. 80 kr., za četrt leta 90 kr., posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 30. oktobra 1867. Stoletnica c. k. kranjske kmetijske družbe, ^mï'?ïbtvT' vse drug° pustivěi novoizvolJe- četrtek, 24. dne t. m. bil je véliki, praznik kmetijski družbi, kajti obhajala je obstanek svoj 100-letni. Danes, čestiti gospodje, prejmite zgodovinski popis ki ga je spisal družbeni tajnik dr. Janez naše družbe VliW^^i, ^"J J ~ --------J . -----. . .--7 ---° . *---" Ul. fJCA Odbor, ki je osnoval slovesno obhájilo redki Bleiweis in pa svetinjo na spomin stoletnice kovano takošni dogodbi, ni se motil pričakovajoč obilega ude- * ^uí, xw oc iui,iui uu »vuj^ga, pu»u*, žene mi leštva njenih udov. Poslavili so zbor trije najviši na- srce, da se prav iz srca zahvaljujem vsem čestitim pod tem ko se ločim od svojega posla žene me dr užnicam naše čelniki vojvodine kranjske: cesarski namestnik gospod Conrad pl. Eybesfeld, knezoškof gospod dr. Jernej pa tudi ne morem hvaljene družbe za njihovo podp v/vuxuu. yx* íjj wvuiviu j ---* ----- Vidmar in deželni glavar gospod dr. Karol Wurzbach kaj ? da se mrlega gospoda nadvojvoda 1 bi hvaležno spomnil ki je toliko let pravi f lULiiai 111 UV^UlUl gxa yai ^uo^uu vajl • it wi^uwvu hvuujiiv^m» ^wu^/v^mí v v/j v vuci» i. v (hl a ^ rv.1 J c? ti pl. Tannenberg; sešlo se je od blizo in daleč okoli 100 bil pokrovitelj družbi naši in iskren podpornik, veljavnih družbenikov, med njimi mnogo predstojnikov oče kmetijstvu. Naj nepozabljivemu ranjcemu gospodu zbor se pri teh be- poddružnic družbinih , da je bila dvorana vsa polna; stavimo danes hvaležen spomin! (Ve vse družbe kmetijske avstrij ske čestitale so stoletnici sedah spoštljivo vzdigne s svojih sedežev.) pode mestnike s posebno prijaznimi dopisi ter imenovale namestnike svoje pri skupšcini slovesní; sestrica hrvaško-slavonska pa je iz Zagreba poslala dva čestita poslanca, in tudi telegrami so jej došli iz vec krajev. Po slovesni sv. maši, ki so jo v stolni cerkvi péli prečastiti generalvikar in stolni prošt gosp. Anton Kos, je bil zbor v dvorani mestne hiše, okinčani s podobami presvitle cesarice Marije Terezije in presvitlih cesarjev družba dunajska Naposled pa še prisrčno pozdravljam čestite go ki so jih slavne sestrice naše imenovale za na- svoje m sicer: družba hrvaško-slavonska gosp. prof. Zorič m Ed. Suh rima kličem klici) ; ki sta osebno počastila zbor, in kte y srčen dobro došla (Zbor ju pozdravlj z m y Franca in Franc-Jožefa I., ker pod vladarstvom nji- družba štajarska gosp. Ferd. Schmidt hovem je družba dobivala pravila (štatute); tudi vhod družba koroška gosp. Jan. Rautnerj v dvorano je bil spodobno olišpan. Ko so došli odlični gospodje, začel je zbor družbe družba gornje-avstrij ska gosp. dr. H ay in m Cost družba česka ? ) prvosednik gospod Fidel Trpinec s sledečim go- družba moravska družba goriška m gosp dr Bleiw y vorom : Přeslavní zbor! Danes obhaja občni naš zbor sto- družba tirolska gosp. Andrej a B letnico lepega društva kmetij skega kranj skega, ki se Po končanem govoru predsednikovem se vzdigne je pričelo ob času vélike cesarice Marije Terezije in cesarski namestnik gospod Conrad se je ohranilo noter do danes, ko vlada presvitli cesar in govori tako-le zbor ga stojé posluša) Eybesfeld Franc Jožef, milostní naš cesar in gospod. Občni zbor yy Zahvaljujem se gospodu prvosedniku za prijazne maja je sklenil, naj se stoletnica našega društva mi besede, in pozdravljam čestiti zbor tudi v imenu spodobno obhaja. Glavni odbor, čestita gospoda! si je prizadjal, v onem zboru sprejeto nalogo spolniti tako, kakor Vam kaže današnji program vladinem Pozdravljam Vas prisrčno, gospodje, ki Vas je od pod znamenjem lem veliko zadovoljnostjo vidim vele ugledno družbo zbraoo pod naj starejšim znamenjem človeške omike pod kterim se je prvokrat blizo in daleč tako obilo prišlo k tej svečanosti m ki delo razdajalo in tako se tudi pričelo prvo združbo laivu UUllU UllOlU 1\ liCJ ovcuauuou, J.1A »A «Viv * «uuwj «tv iu »-«-au ov HWU* jj± JL\J\JX\J I^J. * v/ uui uuwu vred čutite veliko čast, ki je došla našemu vanje. Kmetovalci stvorili so najstarejšo bratovščino z menoj zboru s tem, da z nami vred obhajajo stoletnico viso- ktera svojega življenja ne šteje po posamnih letih, am rodni ces. namestnik gospod Conrad pl. Eybesfeld, pak po stoletjih in tisočletih y milostljivi knezoškof gospod dr. Jernej Vid mar m »J, ^V^^UU«, j^i ci/jj^uj v^v u«uoo nc*xv owi^wii 11 prečastiti deželni glavar gosp. dr. Karol Wurzbach sprejemate iskrena voščila temu godu. Dobra sreča slo Vi gospoda, praznujete danes tak stoletni god in pl.. Tannenberg. Gospoda! pomenljiv je ta naključek in vesnemu temu godu ki pada v dobo, ktera ob enem 9 srečen , da ko se v njej slavna delà vršijo za življenje državno in se sè stoletnico* strinja začetek novih pravil, po kterih narodno, je važna tudi za kmetijstvo, kajti tej dôbi je se družbi odpira novo, obširnejše delovanje. bveljalo kmetijstvo, ki so ga nekdaj imeli le za roko Ustanovitev novega pomnoženega glavnega delstvo brez prave vednosti in pravega znanstva odbora, in spomin na to, kar je bilo povod novim vzdigniti na stopinj Čenosti in po napredku po v pravilom, da namreč družba svojo skrb obrne gozd-narstvu našemu po napravi svetinj za žive meje: te umetnosti jdbah mašin in pripomočnega rodj celó 7 dobra sreča stoletnici pa tudi zato stopinj o y dve stvari je postavil odbor kot glavni točki v program se obhaj v letu takem y ko ker gospod Bog milostno 3 GO blagoslovi! prideike skor po vseh okrajnah dežele naše! samo predteca tega društ > kterega stolet Tako je ta svečanost vsem svečanost veselja in mirú, danes godujemo kajti kmetijstvo pomeni mir; mati zemlja kakor nebo Prišlo ne pozná nobenega prepira in nobenega razlocka ne delà Marija Terezija, pred ktere slavno podobo društvo namreč 1767. leto, ko vélika cesarica stanov, narodov in jezikov. In tako mili Bog daj 7 da svečanost ta bode srečna in pomenljiva Vaši lepi in svétnika Fremant po 100 letih danes zboruje, po nasvetu trgovinskega 7 dragi domovini! podbode vse tedanje učenjake 7) Živila kranjska kmetijska družba! (te in sledeče in izobražene kmetovalce, da se zberó v društva Ta klic v naši domovini ni ostal besede je gospod govornik govoril slovenski.) Da bi tudi pušcavi ; za naprej imela dober vspeh, in cvetè še na prihodnje veke dolgo obdrží spomin na tište da se razvija krepko 7 in da se dolgo m vrle in čestite možé 7 kteri so tako goreče in neutrudno delali na korist kmetijstva v tej deželi!" (Navdušeni slava-klici so po vsej dvorani doneli gosp. govorniku po teh besedah.) šlo v umetnosti Jožef domorodca kajt uze 26 ktob 1767 blas let vpijočega v se b Njegov je se- društvo za poljedelstvo in koristne prvi prvosednik bil b Brigido. Slava spominu tega plemenitega To društvo je bilo brez „ . ^ nikov enakost med seboj, brez ozira na osobo Ko veseli klici potihnejo, poprime dr. Jan. Blei- svoboda v delovanji brez posebnega vodila m 1x am yv rî « m. /j /\ 1 « > ^ flw m ***** 1 v /\ /i 1 /\ «ť-w* rv sm 1 /\ n /% m ^t q ^ c c a /i tt n à 1 v à t. : i :_____j:i ~ i pravil. „Vseh družab- polna ovin- brez we i s besedo in deloma v nemškem deloma v sloven- te dve načeli ste bili za vodilo ktero skem jeziku govori sledeco godovnico na čast stoletnici : društveni prvosednik slo je prvi 77 Slavna skupščina! Največe pridobitve niso tište, ktere si osvoji vojaška sila na bojišči glasil v prvem zboru Ce pregledamo te družbe delovanje, ki je drobnej 7 dobitve so brez dvojbe tište, ktere Človeški prid-nosti rastó iz zemlje!" --------. — ~o—7---— ——— - j~ ,,najveće pri- popisano v mojih „zgodovinskih črticah", ktere imate pred seboj 7 vidimo, da je pošiljala učene možé p dežel popotovat, da bi se na tanko zvedelo, kakošna je Tako je govoril velik vojskovod, čegar slava ostane naša dežela; da je razpisavala vprašanj a za daril v avstrijski zgodovini nesmrtna -strijski cesarjevič nadvojvoda Karol. tako Je rekel av- da je zakladala 1 7 mehaniko in obrt In res, gospoda moja t poljedelstvo je podloga razdeljavala kmetijsko učilnico se je pripravljala osnovati) da mena, čbelneul tudi je človeškemu življenju v izobraženih državah; poljedel- da je panjske ovce; pisavala darila tištim, kteri so sadili murve stvo je podloga obrtu in trgovinstvu, — poljedelstvo korun itd.; da je na svitlo dajala gospodarsk casse je na mnogo strani jako ko- s kratka je zibel omiki, ono zastopa ohranilno (konservativno) misel proti prevrátu (revolucii) ; poljedelstvo drža- ristno trudila da vam daje moč in velikost. Zaradi neugodnih časov Je 7f društvo za poljedelstvo se Da je poljedelstvo tako važno , tega niso spoznali in koristne umetnosti" nehalo 1787. leta — torej po 20 najnovejši časi; to je bilo znano uže v starodav- letih — ker mu je bila odvzeta novena podpora; potem nosti. Ko so se ljudje preverili, da pastirsko živ- je 1807. leta zopet poskušalo nanovo oživeti, al vedoe ljenje ne more več dovoljno rediti človeŠkega rodu, vojske naslednjih let in franeosko gospodstvo na Kranj- ki se je vedno jako množil, torej so ljudje bili prisi- skem je bilo krivo, da se to ni moglo zgoditi, dokler ljeni, ako so se hoteli ohraniti, da so začeli zemljo naša dežela ni bila osvobojena tuje vlade, obdelovati. Tako se je začelo poljedelstvo. Rajni cesar Fran čiš ek I. je 1814. leta blago volil Ni bilo dolgo, in svet je razumel, da je človeškemu društvo zopet obuditi v novo življenje. Baron Sigmund rodu na Čast, poljedelstvo povzdigovati v vseh pl. Cojz 7 naši njegovih razdelkih. njegov voditelj deželi nepozabljeni domoljub 7 bil Je in nJ cesarska visokost nad voj - A ker je Človek razgledal, da je vsakemu voda Ivan, kterega vse kmetijske družbe notranje velikemu namenu treba združenega delovanja, Avstrije imenujejo svojega očeta, prevzame najviše toraj so se porodile kmetijske družbe, kterim so pokroviteljstvo. tudi vlade naklanjale svojo podporo, kajti so vid oie, da sebi in državam, ako podpirajo kmetijske pomagajo družbe. Na slavo naši domovini je povedati, da ona stoji društvo je svoja pravila dobilo še le 1820. leta, ter se je po sedaj imenovalo: ,,c. k. kmetijska družba kranjska.' To so bila, moja gospoda! prva društvena pravila, v prednji vrsti tistih dežel, v kterih so domoljubni ktera so tudi zato imenitna, ker je za njihovo izgo- 7 možje razumeli, daje treba kmetijskih družeb da celó stojí v prvi vrsti, ako se vrnemo nazaj do taksnemu u radu plačati 399 gold. 5 kr. dunajské društva, imenovanega „Academia Operosorum", ktero vrednosti (šajna) in 63 gold, v srebru, a poleg tega tovilo društvo moralo lj ubij anskemu glavnemu kr. se je 1693. leta ustanovilo v Ljubljani ter si izbralo tudi občnemu dvornému taksnemu uradu na Dunaji bečelo" za svoje znamenje, in ktero iz svojega delo- 12 gold, „posebne nagrade. še vanja ni odločilo gospodarstva ter naravoslovskih zna- družbi se obudilo novo življenje. Pre- nosti. daleč bi segel, ako bi hotel njeno delovanje na drobno Izobražene možake, imena v našem domačem popisavati. Vse to se bere v „zgodovinskih črti- slovstvu jako znana: Kum er dej a, Japlja, P o li- ca h< c Ce se pa ozremo v imenik družábnikov lina, Linharta, vidimo združene z visoko čislanim 1820tih lét, med njimi nahajamo j ako malo tako sreč-plemenitaštvom (vmes je bil iskreni domoljub grof nih, da z nami denes godújejo stolétnico. Kakor naj-Edling in Sigmund baron pi. Gusič) ter združene stare j šega družabnika, iz volj enega uže 1823. leta, s prečestitim duhovstvom (prvemu slovesnemu zboru pozdravljam častnega gospoda dr. H. Cos to, dosluže-1701. leta v hiši deželnih stanov je prvosedoval stolni nega voditelja višega cárinstva (colstva), a namestu gosp ? Andreja M ali ča, ki je bil isto leto izvoljen za dru-v današnjih časih žabnika, pozdravljam očetovega iskrenega nastopnika vrsto n a j s t a r e j š i h in prošt Janez PreŠiren). Ta trojica, gospoda moja mnogo zaničevana plemenitaška, duhovska, ná- gosp. And rej a Mali ča. rodna stranka — ona se je bila torej uže pred 166 pomnogoletnem trudu v glavnem odboru veie- zaslužnih družábnikov spádajo gospodje: Mihael leti pri nas žila na čast in korist v „Academii Operosorum" zdru- naši domovini! a V z Al slavni zbor! „Academia Operosorum" je bila njimi skoro Pre g elj, dr. Orel in Schmidt, da uže blizu 201etni društveni prvosednik, gospod F i- 361 del Trp čegar velike zasluge za poljedelstvo ia se jej ni vselej po sreči steklo, ni bila vselej ona kriva obrtnost so po deželi dobro znane pa tudi zunaj do- ampak neugodne okolščine, ki so jo večkrat ovirale v movine čislane, ker ga je uže pred več leti poljedelska namenih njenih. narodna akademij v P počastila z naslovom tnegaprvosednik Lahka je n e u s m i 1 j e n a kritika, vprašam ali ga m 7 gospoda pa je tudi pravična? moja y na tem mestu ne smemo pozabiti — moža, čegar ime, če tudi mnogokrat mnogo obrekovano, ostane z zla Pomisliti je treba, gospoda, da je morala začeti ljudjé na svetu celino rušiti: čudni so bili takrat še ALLIAT, tUUi UJUV^VUIMIUJIIV^V V^i^i ^ i.», w . MHVJ " -------~ , ~ — •----- ~ ~ ^^ " ^ J J VIIU, timi črkami zapisano v zgodovini našega mesta in naše ko so jih morali z beriči siliti, da so krompir sadili, in kmetijske družbe, kteri je bil célo četrt stoletj boru neskončno delaven Hradeckeg v od njegova da je družba premije delila takim, kteri so ga sadili! Pomisliti je treba, da pred 30 leti se ubozega bistroumnost in njegovo našega naroda skor ni nihče usmilil, ki bi mu bil raj nega župana J iskreno domoljubje nam sta na novo vstala, kakor dajal v njegovem jeziku podukov v kmetijstvu; fenis iz pepela rajnega župana, v zdanjem županu, gosp. nikogar ni bilo, ki bi mu bil kmetijsko knjigo pisal Costi, kteri je tudi v glavnem odboru družbe nikogar, ki bi ga bil v kakem časniku podučeva!. ? 7 dr H naše iskreno delaven í Ko se je društvena delavnost na notranj in vne- Potlej pa pravijo nekteri: „kranjski kmetje neumen!" Za Boga! Ce tudi je slovenska glava res; bistra glava, njo stran vedno širila, ko jo je slavna deželna vlada z vendar tudi pri nas ne pađajo z nebes učeni kmetje, ministerstvom vred večkrat povpraševala, xx*,} xc*« kaj misli o tem in o tem: začne društvo bolj in razodene, povsod je poduka treba, in sicer v jeziku, ki ga tisti razume 7 kdor se v r UCl. titi, kako potreb s o J li C o v podi uauiucj jvfcw \JX X. viiiioiin J V/ tivucvj vio, uu lui/v. icta ui UI 1V 11 U U ti li C to van j em podpirale ter v svo- učilnice za kmetijstvo v deželi, — da izvrstne velike ktere bi Pomisliti je treba, da do 1850. leta ni bilo no be ne Je z kuš enim jern kraji pospešavale njene namene kmetije (grajščine) so zeló redke v naši deželi, od kte- potreba je izpodbodla, da so se naredila nova rih bi kmet dobrih izgledov posnemal. društvena pravila, ktera 1852. leta potrditi blagovoli Nj c. postolsko veličanstvo, zdaj vladaj F Pomisliti je treba, da družba nikoli ni imela bo- J o ž e f. Naj 7 je bila t 7 da družba smela jdobrotnejša prenaredba v jih gatih dohodkov 7 in da sploh kmetijstvo in obrt- nijstvo, kakor je prečastiti gospod cesarski namestnik deželi ustanavljati dobro rekel, ne napreduje nikjer s hitrostjo želez- p o d to dobo spada tudi osnova kmetijskih učil nic ktere so bog 1863 let nice, ampak polagano na kolah navadnih. Ako vse to mirno in trezno prevdarimo pisali II X\jy ÍVW/1V OV ~ W * * w v £5 - - — ~ ~ ~--~ J se jim odvzele štipendije iz deželne blagajnice j ^ ^ * * . «w «v «"«»"v «i " vtiuv j poau hale, ker so bomo družbi kritiko to, da je storila, kar je le môgla! 1850ta leta te danje c. pada 'ClUCi y po l^l^/VUWVUll gubernije, tudi nap podbodílu mestne gosposke in naši p o dk in čez 100 let tudi nam in naslednikom našim tako milo kritiko Gospoda ! Da pa bojo tudi za na m ci d r a v i 1 s k 1 leta do denes mn o g se od 1850. pisati mogli, treba A c u u 11111 V/ c j oc jo uu JLUUV» ^/loaii uuugix, ucua J6 , via. voc 011c UčiuiK lo 243 učencev, izmed kterih je zdaj nemo koló napredka prav krepko naprej da vse sile napnemo, da potis- ali vrlih konjskih k dravilskih pomočnik ali rabnih v - Zl- po Kranjskem in novih pravilih svobodno Presvitli cesar Franc Jožef dovolil je družbi po g ibanje. Vse. česar je družba po sosednjih slovenskih deželah, koder se njih delavnost želela, dobila je, da spolni svoj veliki namen: družba jako čisla, ker jih je dobro izuril jako velj moj se sme bližati visokemu vladstvu in slavnému dežel- JWÏW VAWAMJ J1" Jv ~ J--' ' ------------— *----------------. . --. vii/cjv/* ster gospod Skalè v tej učilnici, v kterej zapisniki pri- nemu zboru (zastopu), povedati jima sme odkritosrčno, čajo, da se je med tem časom zdravilo okoli 7000 bolne kje da kmetijstvo čevelj tiš čí! živine ter podkovalo nad 19.000 konj. Tako je kme ti j ska družba v tist pot, po kterem je „Academia Op Po deželi sme potovati in kakor misijonar pridi-ejši dobi zopet krenila na govati nauke kmetijstva v domaći besedi. me* — )~ y?------------— v 177Otih letih, da je namreč začela učiti po Vedno živeje in živeje se je v naj no vej " hodila lnicah. Ivan bil v našem zboru dobi Ko je pred nekimi 20 leti nepozabljivi nadvojvoda , milo je pogrešal kmetov cu- vmes. Na vprašanje: kako to? dobil je odgovor: da tila tudi ta potreba, da kmetijska družba bolj nego do ne razumejo ptujega zborovega jezika. daj svoje oko delavno obrněna gozde. R treba ter tudi potreba drugih prenaredeb je izpodbodla, Vse te ovire odpadejo zdaj: domača beseda času 7 so se primernih veljá; učitelji kmetijstva moramo biti v domačem je-pet osno- ziku v srenji pod lipo ravno tako, kakor nam v zboru do- la nova pravila, kar je bil sklenil uže občni zbor tudi v nemškem jeziku more povedati, kdor kaj m let Pravilom se je naj v p otrdit dala uže 15. julija letos po hvalni podpori našega če ščenega deželnega prvosednika, gospoda Conrad Ev besíeld brega vé za našo deželo. Rad ga bo poslušal, kdor ga razume. In tako se moremo drug od druzega učiti 7 da napreduje kmetijstvo naše v vseh razdelkih čedalje bolj. Naprej! to mora biti tudi v gospodarstvu našem To so torej v 100 letih tretja pravil zares be svojem govoru po pravici rekel, zanimlj kakor je gospod prvosednik v začetnem druž- zvesto geslo, kajti, gospoda ! Mnogo ledine je èe, mnogo križema rok ! srečno Zato sklenem kij učj 7 da družba vtemtrenotji, ko godúje svojo šega pesnika: govor svoj z besedami slavnega na- stoletno starost, omlaja se po novih, in — hvala Nj. c. k 7 postolskemu veličanstvu! jak b o d n i h pravilih Gani se vrli ratari sin bo veselo sejal Cvetjn se čudit unuk unuka unukove setve 7 Ménim. da v tem slovesnem hipu gotovo izrečem to. kar vsak izmed slavne družbe v srci čuti, če zato sicer pa in to je poslednja moja beseda 7 vzkliknem gospodu 1 našemu premilostljivemu cesarju in Slavna gospoda tem Sicer pa — izr o cimo vse Vélikemu Mojstru visave !u Kakor ta govor so bili tudi telegrami kmetijske družbe gornje-avstrijske iz Linea, gosp. L. Jugovica čase gledali smo v přetekle se je pričeia družba kmetijska kar sem dozdaj govoril, iz Glarus-a v Svajci, pismo viteza Gutmansthala in (popoldne pri obedu došli) telegrami gosp. grofa Barbota in državnih poslancev iz Dunaja z navdu- nazaj ; , kako videli smo kako je delala in kaj je dosegl Gotovo 7 da še mnogo več žel doseči 7 al šenimi živio-klici sprejeti (Kon. prih.) ce t 362 Gospodarske »tvari. schaft) ; uravnavanji in gospodarstvu kmetij sploh in nekoliko besed o umnein kmetovanji. (Dalje.) " 5 Poljski redi (Feldsystem) so sledeči: Gospodarstvo s travo samo (reine Graswirth- schaft) : natriletno obdelovanje poljá (Dreifelderwirth- 3. gospodarstvo na čredinke (Koppelwirthschaft); vrstivna setev (Fruchtwechselwirthschaft). Gospodarstvo s travo samo je v neiz- mernih planjavah Azije 7 tam, kjer je vedno toplo, torej živina celo leto na pasi ostane, torej tam, ker polno kmetijsko gospodarstvo še ni vpeljano naturna živinoreja y ampak čisto II. Natriletno obdelo vanje poljá (Dreifelderwirth-schaft). Pri tem redu je polje v tri dele razdeljeno. Ta red je domá na Ogerskem, v Banatu, v Slavonii, na Hrvaškem, sploh v planjavah. Kolobár natriletnega obdelovanja je: 1. praha, 2. ozimnožito, 3. jaro žito. Treba je toraj, da so mu pridruženi travniki, ki dajejo potrebno senó za živino. Korist tega reda je, da ozimno žito po prahi dobro obrodí; v fizikalnem in kemičnem oziru hasne praha. Pri tem redu pa gotovo živinoreja ne cvetè, ker na njivah ne dobimo niČesa druzega, kar bi bilo za živinorejo, kot le samo slamo, zrnje se prodaja. Natriletno obdelovanje poljá moramo toraj imenovati gospodar-jenje na široko (ekstensivno kulturo). Ako je mnogo dobrih travnikov, malo se sicer izboljša neugodnost tega reda. Delà je vendar dosti, ker treba je praho trikrat preoravati, če hoćemo, da ozimno žito dobro hasne. Za jarino moremo tudi dvakrat orati. Natriletno obdelovanje poljá precej izmolze zemljo, ker se ť ju* vy V v V/AW v VI AXJ w w JKLJ |/i. v/V V J JL U XIX VAXJ V SLà W lil IJ V/ J JA V JL. U V veliko žita seje; zrne se prodá, toraj le slama v nastilo pride, po takem le kot gnoj zemlji v prid. Mnogo v • ži- vine ne moremo rediti, ker na njivah ne dobivamo ne detelje, nekorenstva, in ravno detelja, in korenstvo še da posebno pomaga krmi živinski. Treba je toraj dva j/vov/uuv j j/umw^uj x\imji iiiviuoax* xiuua j t v j j. c* j j ua imajo posestva, pri kterih je ta red, dosto dobrih travnikov. Ker tretji del polja ostane v prahi, toraj delà poljá daj eta vžitek. Sčasoma so nekteri kmetovalci pričeli praho opu-ščati in namesto prahe so sej ali deteljo ali kako travo. To je prenaredilo in premenilo slabo, staro, natriletno obdelovanje poljá v novejše izboljšano natriletno obdelovanje poljá. Tudi pri tem redu so travniki potrebni. izgled naj nam služi kolobar tega reda: 1. detelja ali sicer kaka trava (Grunfutterpflanze) ; ozimno V • 1 Zit o 7 jaro žito. To zboljšano triletno obdelovanje poljá se torej sme imenovati bolj zdatno (intensivno). Živinoreja bolj cvetè, klaje je precej; o poletji živini klasti moremo s travo, pozimi z mrvo; živine je torej več, torej tudi vec gnoja; dobro gnojenje stori zemljo mocno in rahlo, torej jo v večo moč pripravi. Tako zboljšano natriletno obdelovanje polja se je sčasoma premenilo v šest- in na devetletno ob- delovanje polja je pa ta: und Felderwirthschaft). Kolobar i korenstvo* (gnojeno) ozimno žito i 3. j aro žito 4. detelja * / \ lan * ozimno žito ozimno žito jaro žito »9. jaro žito. To bi bili trije kolobarji zboljšanega trilet-nega obdelovanja polja. Tak kolobar imenuje se se-stavljeni kolobar, sestavljen na triletno obdelovanje polja. Po tem redu se seje mnogo žita. Dobri kolobar zboljšanega triletnega obdelovanja bi deteljo, eno tret- bil tako sestavljen: 1. dve tretjini z jino z repo; 2. ozimno Žita bi bilo dosta žito ; 3. jaro žito. 7 namesti prahe pa je detelja in nekaj repe. Za repo in tudi deteljo moremo zemljo dobro in globoko obdelovati, gnojiti jej, in repo v rasti okopavati. Vse to zemljo gotovo dobro in pripravno stori za ozimno žito (pšenico). Konecno naj o natriletnem obdelovanji polja omenim še to, da umni kmetovalci sploh v vseh deželah so pričeli opušati ta red in ga premenjati v red imenovan: vrstivna setev (Fruchtwechselwirthschaft). (Dalje prihodnjič.) Na Zivinorejcem v Ljubljani in v okolici ljubljanski. gradu na Fužinah (Kaltenbrunn) pod Ljub- 1 • «it # epi ljano so za zboljšanje goveje živine pripravljeni junci in sicer 41etni plemena štajarskega iz Mircne doline (Murzthal) 31etni plemena švicarskega mešanega z mircnim, 21etni plemena pincgavskega, poldrugoletni plemena holanškega izvirnega. 7 Obrtnijstvo. ove ure. Anton Orthaber, urar iz Guttaring-a na Koro- škem uro 7 je naredil v zvonik farne cerkve v Lukovdol pa tudi eno tako imenovano hišno uro v šolo v Severinu, ktera kaže v dve šolski sobi in čez zid na ulico. Vse te ure so po čisto novem ukusu narejene : pa tudi one bijejo štrtnike (nrtelce) in ure, veči zvon ponavljajo; imajo samo po dvoje kolés ure na 7 eno da ura gre in kaže, drugo da bije. Orthaber delà pa tudi take ure, da pri vsakem štrtniki ponavljajo ure in te imajo samo po eno koló, da ure gredo in kažejo in bijejo; ali pa če se hoče imeti, da samo ponoči pri štrtnikah ure ponavljajo, po- dne vi pa samo štrtnike in ure bijejo. Opomniti pa trpijo , se more še to, da te ure veliko dalje manj se ribljejo in lože se sna'žijo , kakor starem ukusu narejene popravljati treba ni. 7 ker Tudi imajo manj koles in po jlh niso Severinu (posta Z d ih ovo). drage. Jan. Kline ; učitelj. državnega zbora. Odprto pismo „Novicam.44 zadnjih „Novicah" se očita v dopisu iz Ljubljane dr. Klunu, Lipoldu in posebno meni , da smo se pri glasovanji o prenarejeni ustavi od svojih tovarsev odcepili. Jaz bi, odkritosrčno rečem naj raji molčal, kadar koli je o kaki domaći razprtii govorica, ker nesloge in prepira imamo Slovenci med seboj od nekdaj že tako več ko dosti. Ali ker smo očitno grajani, da ne bi po načelu: „qui tacet, consentire videtur" da smo krivi cesar nismo kdo misiil krivi jv rwjlxvx, ucoai uiomu ivulyx, 1Q ua> jc o, nai ui zato ne ostaja druzega, nego na očiten obgovor oČiten odgovor dati. Res je podoba, da smo se mi odcepili od svojih to- da je res kar ni res 7 v varsev; ali so se od nas odcepili. prava resnica je ravno narobe. Ne mi, oni Vem 7 da se bo to moje trjenje — 3 © 3 — komu smesno zdelo, pa je vendar resnično. Bilo je namreč tako-le: Kakor je že znano, imamo slovenski poslanci dva kluba; enega sami med seboj in enega združeni s Tirolci. Kakor vsako važnejo reč, tako smo tudi novo ustavo najpred v klubu pretresali. Imeli smo zastran tega dvakrat klub. Prvikrat smo združeni s Tirolci posvetovali se, ali se hočemo obravnave o ustavi udeležiti ali ne; ali hočemo v smislu znanih adres dež. zborov kak protest izreči ali ne. Po živi debati je bilo enoglasno sklenjeno, da se hočemo obravnave brez protesta in zavarovanja udeležiti. Ni prostora, da bi tukaj razloge temu sklepu razkladal, le to rečem, da so bili za nas popolnoma prepričalni. V drugič smo se posvetovali 16. t. m. pred sejo sami Slovenci med seboj v tem, ali hočemo pri tretjem branji nove ustave, ki je imelo drugi dan biti, za-njo glasovati ali proti njej. Sklenilo se je s petimi glasovi proti dvema, da bomo za-njo glasovali. Kako je pa potlej prišlo, da se niso vsi naši poslanci sklepa držali, ampak da so nekteri přelomivši pravila našega kluba drugače glasovali, tega ne bom očitno razodeval, nego čem ob svojem času narodnomu klubu deželnega zbora razložiti. Ali resnobno se moram postaviti proti temu očitu, da bi se bili mi, ki smo se trdno držali klubovega sklepa, od svojih tovaršev odcepili. Tukaj moram tudi povedati, da ni res, da bi bil g. Lenček zbežal. Ne vem, iz kakega nečistega vira je No vični dopisnik dobil to ^a moškega člověka sramotno poročilo. Zakaj mi poslanci vsi vemo, da je g. Lenček v seji 16. t. m. zavolj neodložljivih opravil dobil dopust na 4 tedne, kterega je tudi precej nastopil. Ni tedaj zbežal, ampak popolnoma s poštenim potom odšel. V pojasnilo še dodajem, da je eden izmed slov. poslancev, ki je v klubu glasoval za ustavo, potlej v seji obsedel, ko je videl, da so Poljaki obsedeli, za ktere se poprej ni vedelo, kako bodo glasovali. Tako je nastalo znano razmerje v glasovih. Sicer pa mislim, da se nam prav za prav ne očita toliko to, da nismo vsi slovenski poslanci enako glasovali , ker se je kaj tacega že tudi kak drugikrat přiměřilo, in ker to tudi nič novega ni, da vsi poslanci v tej ali onej reči niso ene misii; temveč mislim, da se nam v greh piše to, da nismo proti novi ustavi glasovali. To utegne glavni spodtikljej biti, in na to mi bodi dovoljeno ob kratkem odgovoriti. V tem obziru moram povedati, da vse tište razloge, ki jih navaja dopis iz Ljubljane zoper novo ustavo, slišali smo v slovenskem klubu od našega prvomest-nika. Ali mi smo jih podbili in zavrgli, ko smo našli, da so netemeljiti in neresnični. Da je to res tako, vsak se lahko prepriča, kdor primeri oktobersko diplomo in stari februarski štatut z novo ustavo in z našimi slovenskimi okolščinami. Ni res , da bi §. 7. kratil pravico deželnih zborov. Naj se le primeri dodatek k deželni ustavi in v njem skličováni §. 14. februarskega štatuta z omenjenim §. 7. in belodano se bo videlo, da so deželni zbori dobili, a ne zgubili, ker je pred državni zbor ta dodatek lahko sam premenil, zdaj ga ne more, razen po predlogu dežlnih zborov. Mislim, daje to dobiček. Te misli smo bili tudi vsi avtonomisti državnega zbora, razun enega Slovenca. Res, da so Poljaki stavili popravek, naj se pravica, omenjeni dodatek premeniti, dež. zborom prepusti. Ali čeravno je njihov predlog padel, glasovali so vsi Poljaki , vsi Tirolci, in skoraj vsi Slovenci za ta §. 7. tako da je bil skoraj enoglasno od državnega zbora sprejet. A gotovo bi se to že bilo zgodilo, ko bi res bilo , kar trdi dopisnik iz Ljubljane. O §. 11. črko i sem odgovoril že v zadnjih „Novieah" in ponavljam le to, da še zdaj ne upam razločno izreči, kaj bi za nas Slovence bolje bilo, ali to, da bi o ljudskih šolah in gimnazijah imeli samo deželni zbori govoriti, ali ono, da bi glavne črte o tej reči smel državni zbor usta-navljati. Res, da bi za nas kranjske Slovence, ki imamo v dež. zboru večino, prvo bolje bilo; ali za Slovence na Koroškem, Stajarskem, v Istri, v tržaški okolici in morebiti še celó na Goriškem bi utegnilo tudi slabeje biti. Vsaj dosedanje skušnje naše učé, da so stranke v državnem zboru menj strastne, nego v deželnih, in da se moremo na državni zbor že zato bolj zanašati, ker najdemo v njem tudi pri druzih slovanskih zastop-nikih podporo. Le to naj še opomnim, da niti ta točka dosedanjih pravic deželnih zborov nič ne zmanjšuje, temveč jih, kakor sem že zadnjič omenil, precej raz-širjuje. Ne morem razumeti, zakaj da se dopisnik iz Ljubljane spodtika nad §. 11. črko o. Mislim, da ga v celem državnem zboru ni člověka, razun morebiti g. dopisnika, ki bi dvomil nad tem, da ima postavo o delegacy ah državni zbor izdelati. To prašanje je tudi že davno rešeno. Se julija meseca je bilo sklenjeno, da se vladna predloga o delegacijah izroči ustavnému odboru. Tudi mi Slovenci smo glasovali za ta sklep, in tudi mi smo volili za ustavni odbor, in imamo svojega zastopnika v njem, namreč dr. Tomana. Čudno, da se zdaj dopisnik spodtika nad tem, kar je že zdav-nej od vseh strank drž. zbora in tudi od naše slovenske pripoznano. Ako se dopisnik skličuje na ogerski elaborat o skupnih zadevah, lahko se iz teksta vsak sam prepriča, da je iz njega veliko lažeje nasprotno misel izpeljati, nego dopisnikovo, in djanska resnica je, da se centralisti ravno na ta elaborat sklicujejo, ko trdijo, da se morajo delegacije iz državnega in po državnem zboru voliti, a ne po deželnih zborih izmed sebe. Brez vsake dvombe je pa to, da §. 11. črka o ne stvari nobenega prejudikata, in da ne izrekuje druzega nego to, kar je že zdavnej brez vgovora državnega zbora^ sklep postalo. Cudil sem se, da dopisnik novo pridobljeno pravico državnega zbora, da vsako leto vojake in davke privoljuje, ki je po ustavnih zopopadkih najjača pravica in „conditio sine quae non" vsake^ prave ustavnosti, tako malo ceni in skoraj zametuje. Se čudneje mi se vidi, da dopisnik trdi, da je to pravico pred 1848. 1. imel vsak deželni zbor. Ni mi treba tega ometavati, ker vsak iz skušnje vé, da to ni res. Ako dopisnik morebiti na tisto stran misli, da so bili deželni zbori včasi na en dan sklicani, da so letnemu davkovskemu „postulatu" prikimali, in ako meni, da je bila tista pravica enaka tej, kakor jo bo imel državni zbor po novi ustavi, on se po moji misli pač le šali, ker se mi nemogoče zdi, da bi clovek kaj tacega v resnici trditi mogel. Ako dopisnik praša, kaj Čehi in Hrvatje porekó, odgovarjam, da javalne kaj druzega, nego kar so rekli prvi dan, ko smo Slovenci in Poljaki v državni zbor stopili in udeležili se njegovih obravnav, in menim, da se oni ne spodtikajo toliko nad tem, kako glasujemo, kolikor nad tem, da v njem sedimo, in to po vsi pravici, ker je v parlamentarnem življenji zeló vse eno, kako manj šina glasuje. Ali to je gotovo, da nova ustava tudi za Čehe —• Hrvatov se ne tako ne tiče — ne bo slabeja od stare, in da njih državopravnega sta-lišča v ničem ne spremeni. Dopisnik nam očita, da smo adreso deželnega zbora znemar pustili. To je pač nekoliko res, ali ni samo naša krivica. Adresa našega deželnega zbora je namreč povdarjala dvoje. Prvo, da državni zbor za to, za kar je sklican, ni kompetenten; drugo, da se deželni zbor zavaruje proti vsaki oškodbi deželne avtonomije. Kar se tedaj avtonomije tiče, nismo proti adresi grešili, 364 ker deželna avtonomija ni niti za las prikraćena, ampak Še razširjena ; a kar se tiče kompetencije, to na Kranjskem dobro vsi vemo, kako je prišlo, da smo volili in šli v državni zbor. Ako je bilo v tem kaj napačnega, mislim, da krivica ne bo zadevala samo tistih, ki smo za novo ustavo glasovali. Saj tudi dopisnik ni prote-stiral zoper kompetencijo državnega zbora; saj se je tudi on v tej reči vêdel, kakor mi drugi Slovenci, Ti-rolci in Poljaki. Zato res ne vem , kako se je moglo samo nam kaj očitati. Tudi jaz dobro vem, da nam nova ustava še ne daje vsega, Česar bi potřebovali in česar bi želeli, ali pre-misliti moramo, da si za zdaj ne moremo narediti, kakor bi mi hoteli, ampak da se nam godi, kakor drugi hočejo. Ali to je moja trdna misel, ktere pa nikomur drugemu nočem narivati, da naše moči niso po tem, da bi si izbrali princip, ki ga dopisnik v svojem v vodu izrazuje: Ali vse, ali pa nič. Se drugi korenjaki, nego smo mi, ne zahtevajo vselej vsega na enkrat, in vzamejo nekaj, ako ne morejo vsega imeti. Ko bi se človek hotel politiškega primera poslužiti, pokazal bi naravnost na Bismarka, ki si bojè misli, artičoka se jé list za listom. Naj si nihče ne misli, da zato, ker smo za ustavo glasovali, ne bi smeli drugi pot kaj več ali kaj druzega zahtevati. Saj vsi vemo, da se po parlamentarni šegi vsaka postava v vsaki prihodnji seji lahko popravi, prenaredi ali celó odpravi, če se hoče in more. Ni res, da je nova ustava centralistom vsa po volji. Mi vemo, kako neradi so přivolili §§. 11. in 12. in koliko se je bilo ž njimi zastran tega pogajati, boriti in prepirati v odboru, v zboru in privatno, predno je bil storjen ta kompromis med centralisti in avtonomisti. In ravno zato, ker je ta ustava kompromis, in ker smo se bali, da bi kompromis ne padel, glasovali smo za-nj. Zakaj mi nismo imeli izbire ali tega ali boljega, ampak ali tega ali nobenega, temvec goli februarski štatut z edinimi premenami, ki so potrebne vsled pogodbe z ogersko krono. Mi mislimo , da smo prav storili; lahko pa tudi to potrdim, da je tudi Poljakom nova ustava ljubša od stare, in ako so oni v tretjem branji proti njej glasovali, ni bilo to druzega, nego apelacija do gosposke zbornice zavolj §. 11. črke i. Predno končam, imam le še eno prošnjo, namreč naj vsak, ki se čuti poklicanega, da bi nas sodil, vse to , kar se je sklenilo in kar je ž njim v zvezi, na tanko prebere, in potem razločno pové, kaj mu ni všeč, zakaj ne, in kako bi bilo bolje. Potlej se lahko poraz-umemo , tega sem prepričan; a dokler se bomo le sè splošnimi frazami bojevali, ne bo hasna, ampak vsak dan veča razprtija. Svetec. Slovstvene stvari. Izvéstja ali programe nekterih slovenskih in hrvaških gimnasij, pa memogredé nekaj slovniskih opazek. Spisal prof. Žepič. (Dalje.) Užé sem rekel, da mi se zdi nepotrebno , jemati V. sklanjo za samostavnike, ki imajo v genit. jedn. u, temuč da bi bilo bolje, da ostanejo pri prvi; le to imam še dodati, da bi se reklo, da ti samostavniki néke padeže v dvoj. in mn. délajo po i-deklinaciji (kost—kostí), kajti neki téh samostavnikov (ali ne vsi) sklanjajo se v stari slovenščini po i-deklinaciji (n?ŘTB, n/f\Tu). Na str. 29. v opombi 8) nahaja se, da je v srbsko-hrvaškem instr. mišljom, ljubežnjom itd. pravilen, a mišlju, krvlju (a ne kàrvlju) itd., da so manje pravilni. Kolikor je meni znano, samo se piše v knjižni srbsko-hrvaščini mišlju, krvlju itd. (razun misli itd.) a nikdar ne mišljom. Instr. na om tukaj mislim, da je le hrvaško-kajkavski provincijalisem. — Na isti strani stojí jez (ego) kot. nom. Staroslovenščini (Az'b) in ostala narečja slovanska (ki imajo ja) zahté-vajo pisavo jaz (z a), če se ravno sèm ter tjè izgo-varja jèz. Kajti izgovarja se tudi dèj, a pišemo vendar le daj. — Lokal. dvoj. nama vama ne veljá, kajti lokal ni nikjer jednak dativu v dvoj., vzeti moramo tudi tukaj nas, vas iz množine, ker se je pravi lokal dvoj. izgubil. — Str. 30. „zaime i. Po mojem mnénju ima se pisati ji a ne i. Kajti v staroslovenščini se j pred i često opušča, ali pa vselej, sáj v početku beséd. V staroslov. moral bi biti nom. in acc. ji> a ne u; od kód sicer j v genit. itd. iero t. j. jego, od kod acc. Haiîi» t. j. na-n-j-b. Sr. tudi uirûïv (t. j. jbmjft; s slov. jamem, uate (t. j. jb Hte) s češkim jenž (kakor je pri Cehih tudi ten n ti, onen =: om), uraa s češkim jehla in primorsko-hrvaškim jag la itd. Torej se ne more reči, da se i (u) spreminja v vseh padežih v j, temuč, da j, ki je užé v nom. v i (t. j. jb) skrit, přejde tudi v ostále padeže. „Je" „jô" ,,tê" „tô," Ako cirkumfleks tukaj ne pomenja, da je samoglasnik dolg, ampak le, da ima stara slovenščina Jk in /ft, ondaj mislim, da to označevanje ni kaj preveč primerno; jaz bi rajši vzel poljski e in q. — Na str. 31. se veli, da je bil pri i (u) acc. jed. jednak nominativu v starosl., a zdaj da je jednak genitivu. K temu je treba dodati, da tudi v sedanji slovenščini se je še ohranil acc. i (n — jb) ali le za predlogi na pr. na-nj (nam. na+jb), po-nj, za-nj, nade-nj, prede-nj, pode-nj (jaz mislim, da imamo pisati nade-nj itd. a ne nad-enj, kajti ón polo-glasnik, ki se pri predlogih na soglasnik na kraji sploh izpušča, obdržal se je tukaj iz starosl., kakor tudi na pr. v danes — #bnb cb). „V sestavljeni sklanji" (str. 31.) se veli, da razloček med sklonili zaimenske in sestav-ljene sklanje se je skoraj čisto zgubil. Ohranjuje da ga še tu in tam naglas. Tukaj bi se morda moglo dodati, da pridevnici v sestavljeni sklanji z določnim po-menom ném. člen der — die — das) nikoli nimajo naglasa na sklonilih, ampak vselej na osnovi. Po obliku se res dan danes ne loči razun v možkem spolu v nom. jedn. določni pomen pridevnikov od nedoločnega. Ali po naglasu se razlikuje do malega skoz in skozi. Samo pri pridevnikih morda, ki so predtegnjeno-dolgo naglašeni uže v pomenu nedoločnem, zadržujejo ta isti naglas tudi v določnem, na pr. vesêl-êla-êlo. Naglas, ki stoji (sáj v nekterih krajih slovénskihj na zadnji slovki ali na sklonilu v nedoločnem pomenu, vrača se v pomenu določnem na deblo, tenèk, tenká, tenko, (trd, trda) trdô, (dóber) dobrega (lêp, lépa), lepô, lepegâ. Posebno rad se pomiče naglas proti koncu pridevnika v nedoločnem poménu pri jednozložnih s predtegnjeno-dolgim samoglasnikom na pr. nov - nova - novo, novega? novému itd.; lêp lépa-lepô, lepegâ, lepemii itd. in pri tistih pridevnikih, ki (večidél dvozložni) imajo v žen-skem spolu odprti e (è) ali odprti o (ó), na pr. dóber-dóbra-dobro, dobrega, dobrému; mèhek-mèhka-mehkô, mehkegà, mehkemů, močen-močna-močno, močnega itd. Ne skače pa naglas na konec pridevnika, ki ima zateg-njeno-dolg naglas, ostro-kratek naglas, ali pa 3 slovke v ženskem spolu, na pr. krátek - krátká - krátko, krát-kega itd., visok - óka - ôko , visôkega , mogóčen - čna -čno, mogóčnega itd., bél-éla-élo, bélega itd., ubóg-a-o, ubógega itd. zdrav-zdráva-o, zdrávega itd., star-stára-o, stárega itd. nízek, ózek itd. Sklonila v sestavljeni sklanji pridevnikov bila so nekdaj gotovo dolga, kakor so se dan danes v hrvaškem in češkem. Ker pa današnja 305 slovenščina ne zná dolgih zlogov, ako nimajo ob jed- vest iz turskih vojsk: „Mati Božja dobrega svèta ali nem tudi naglasa, zato so v sestavljeni sklanji z do- bratovska ljubezen", spisal duhoven ljubij. škofije itd. ločnim pomenom zadnji zlogi ali sklonila kratki i kolikor bode udov. al i namesti* tega se zateguje samoglasnik v deblu in to Kolikor se od mladih nog spominjam (kajti užé je jednih 15 let minulo, mnogostrani želji j bolj nego v nedoločnem pomenu Sicer pa naj se blagovoljno pomni: Da se more razpošiljava družbinih bukev že po prvi dan meseca julija priceti kar nimam skoro nic prilike paziti na to), ima sestav- sklene se nabira družnikov z zadnjim dne-ljena sklanja priđevnikov, ako je bil samoglasnik pred- vom meseca marca 1868. leta; kdor se pozneje tegnjeno dolg v nedoločnem pomenu, ta ista naglas oglasi 7 ne more se več šteti za uda, in dobi za poslane tudi v določnem na pr. vesêl-êla-o, vesêli-êla-o itd.; denarje samo toliko bukev, kakor po bukvarnicah. Kjer koli je to le mogoče, naj se oglašajo udje farnih in dekanijskih predstojnikib, kterim zategnjeno-dolgi samoglasnik nedoločnega pomena pre minja v določnem pomenu v predtegnjeno-dolgi, na pr. po čast. nízek (krátek, ozék), nizka-o, nîzki-a-o itd.; svêt-svèta-o ; se razpošljejo te dni vpisovanske pôl grd-grda-ô, grdi-a-o, ubog-a-o, ubôgi-a-o itd.; ako ima šejo imena novih in starih družnikov po posameznih gold. da va-nj e zapi v nedoločnem pomenu jednozložna beséda zategnjeno- farah (ne po vaséh) zvrstena. Letnina iznaša kratek samoglasnik, pretvarja ga v določnem pomenu v dosmrtnina 15 gold.; na oglasila brez denarjev se ne predtegnjeno-dolg, na pr. slab-slába-slábo, slâbi-a-o itd., more ozir jemati. > 7 Vsak dekanijski, pa tudi tisti farni predstojnik 7 fari, naj blagovoli vpi- star-stára-o, stâri-stâra-o itd., cist- (ali čist) čísta-čísto čisti, čista, čisto itd.; in tudi odprti è in o večzložnih ki ima veče število udov v svoji beséd , če se ne motim, preminja se v pomenu določ- sovanski poli na čelo napisati, ali želi đružbine bukve nem v predtegnjeno-dolgo slovko, na pr. zelèna, zelena; naravnost po pošti, ali pa zarad manjših stroškov . . . ^ . 4 ^ . t * 1 1 * A 1 * W A V V* 1__A ___ _ ' V I • • 1 M • visoka višima., visoka; globoka, globôka; močna, roka, široka; vèlik-veliki ; mehek, mehki močna; ši- roka, široka; vèlik-veliki ; mèhek, mëhln; na zadnje aevi njegovi zeiji ustreci. not povračilo za vožmno ako pade naglas v nedoločnem pomenu na zadnjo slovko družbinih bukev plača o svojem času vsak družnik kot vozno blago po železnici, da vemo v tej zadevi njegovi želji ustreci. Kot povračilo za vozmno ali sklonilo, tudi tukaj naglas, ki na deblo nazaj stopa, - - — j~, ^«u.jo« prehaja menda vselej v predtegnjeno-dolgi, na pr. te- nemu predstojniku, po kterem bukve dobi. kakih krajcarjev čast. dekanijskemu ali far- nèk-kà-ô, tanki-a-o; temèn-mnà-o, tâmni-a-o; svetèl-tlà-ô, ^ ivuv/i ^muu uuuv mm ^^i svêtli-a-o, polzèk-zkà-ô, pôlzki-a-o. Ako v tem nisem lje nj a sve tni kov" želí, ki veljá po bukvarnicah 1 gl. prave zadél, in to je kaj verjetno Kdor izmed novih udov tudi pervi del Ži da je nisem, pri tej 40 nkr., ta naj priloži letnini za I. snopič 50 nkr., za priliki prosim slovénske rodoljube, zlasti gg. uunuije ^^^^ w jurvi . 5 auui ^ ^ou x. ^ ^ ± m ouupu; na slovenskih gimnasijah, da bi obrnili pozornost svojo želi, ta naj pošlje en goldinar; tako se bo sloveče delo tudi na slovénsko akcentuacijo , ter svoje opazke raz- novim družnikom bolj po ceni v roke spravilo. učitelje II. snopič 60 nkr. kdor pa celi del (1. in 2. snopič) glasili po „Novicah" ali „Slov. Glasniku". Kakor pri Kdor nima nobene druge priložnosti, ta naj po- samostavnikih, tako tudi pri pridevnikih predlogi imajo šije svoje plačilo naravnost v Celovec in^ naj priloži še vpljiva na naglas, na pr. z lëpa, z nova, iz nôvega, z »Kr. za razne strosKe pri posiijatvi. lêpo, do nâgega, s hûdo, z grdo, do žívega, v žívo, do letnina naročnini za kak časnik pridene na naglas , na pr. z lepá z nova, iz nôvega 15 nkr. za razne stroške pri pošiljatvi. Ce se družbina lepu, UU JLiagega, S IlUUU, Zt gl'UU, UU TilVtJga., V ZdVU, UU 1VUUU1M u«i wuiui i/uoum j^í. muuu , tedaj 11a»J oc dobrega. Naj napomenem še tukaj, da sklanja přidav- priloži ime na posebnem listku, da se ne spregleda. nikov substantivalna res da nam je skorej čisto izgi- Sicer pa naj se blagovoljno v ozir jemlje vabilo v Kole- nila, ali pridavniki, ki nam rabijo kot lastna imena, da darčku (str. CXX) ali na vpisovanski poli tiskano. se s klanjaj o v moškem spolu popolnoma kot samostav- Ker se bo odslej vsacega dek skoraj za polovico več tiskalo, narasli bodo tudi stroški za tiskanje in pa- zatorej bodi vsem čast* družbinim predstojnikom naj se niki, na pr. Vesêl, Kosmàt, Obrit, Dremàl, Premrl, Cvrl, Preklêt, Moker, Mrzel itd., gen. Vesela, Kosmáta, Dre- jrreKiei, iviuKer, ivirzei uu., gen. veseia, ivosmaia, ura- Pir> uvux ydoui ^aat* uiu^uimm jjiou.©i uui, ucv ua uuuiagi ocuauju —--~ ■ ---- -------. „^-..«««vw . ^ . slovenščine je kaj težko tolmačiti sestavljeno sklanjo nje in smert," ki prične to leto izhajati in bo v ni pridevniško. (Dal. prih.) Vabilo družbe sv. Mohora za 1868. leto. nastopu devetega leta družbine delavnosti po novi osnovi vabi družbin odbor vse Slovence brez raz- ločka stanu in spola, da se dajo tudi za 1868. leto v prav obilném številu kot udje vpisati v družbo sv. Mohora snopičih končano. Vse na slavo Bogu in v pravo ker-šcansko omiko našega naroda! Pri tej priložnosti opominjamo, da steče obrok raz-pisanim darilom (po 120 in 100 gold.) za leto zadnjim dnevom mesca novembra t. 1868 z kdor za „Večernice" ali za „KoledarČek" se slati kaj pa misli spisov po- 7 naj stori to vsaj v kakih treh mescih. Naj se na- bere v ta namen prav obilno pripovedne in podučne xtwjLci,, sosebno pa prosi castito duhovščino, gg. uuueije in drugo rodoljubno gospodo, da priporočé tudi letos učitelje tvarine ! Družbin odbor. družbo priprostim Slovencem in jej čedalje več udov pridobé: s številom udov bo rastlo tudi število bukev vsako leto. Celovcu 15. oktobra 1867. že tis kaj o: podobo Za 1868. leto se pripravljaj o in se deloma * 77 Kristusovo življenje in srartavz ki izhaja v Slovansko slovstvo. Květy se zove češki lepoznanski ilustrirani list eno 7 prosto poleg Erharda predelal prof. St. 50 kr.) Pragi (cena mu je za četrt leta gld'. Kociančič, v 12000 iztisih, uj ,^xv1JOujc ovctm^uv v ^ in světnic Božjih" s podobami (nadaljevanje) spisal potrjuje dr. J. Rogač, v 12000 iztisih; in so ga „Novice" svojim bralcem priporočale Življ enj e s ve tniko v že v svojem listu. In res, kakor nam vsak list častno nrrtJ / t-inrlnl-ínrTn«írt\ nm'nnl v»A+Mini A ta TZ «ta+ttÍ i TrviArl An r/ílTAÍTn nnínArnni I O KQI71in 7 J© 77 Květy vreden živega priporočila. Razun „Domače in tuje izvrstnega beletrističinega berila in krasnih podob raz- živ ali s podobami", spisal Fr. Erjavec v 12000 iztisih ; ličnih zgodovinsko zanimivih krajev donaša podobe Koledarček za leto 1869" z imenikom vseh čast. slovanskih rodoljubov iz severa in juga, posled- ~ 1A 11.000 iztisih: prelepa izvirna po- nji list 17. pa je prinesel posebno „Prilogo modino" 77 družnikov, v 10 7 366 tako lično, đa se bode gotovo prikupil tudi našem go- mojstra: „nemo in patria propheta." G. Hilferding spém in gospodičinam. Ako derne ženske obleke so že izvrstni lesorezi mo- je tudi omenil, kako važno je „jezikoslovcu narečje slo- so še narejene iluminirane podobe novih modij posebno krasne, v Parizu vensko", imenoval je slovenski jezik: „archajični tem listu antik", in zeló Ie miloval, da nimamo še popolnega slo- se prav očitno vidi napredek slavnih naših bratov na venskega besednjaka. Rekel sem mu, da je gradivo Ceškem v umetnosti xylografni Iz Šturij poleg Ajdovšcine smo přejeli sledečo pesmico s prošnjo, naj bi nekoliko olikana zagledala beli dan: na kupu in v rokah izverstnih svet zagleda, to sam y Bog ve. kedaj vredjeno beli Ni se mogel načuditi starosti in izvirnostislovenskih topičnih in osebni h imen in očitno izrekel je željo J. IH Vj 1JL IU UUiUUU ldJL UaVvl J V^ y IIclJ KJ L OU IC« Ji nabrala in na svetio spravila. Mislim, da Vas bi se ta ime na Srcu v nesreći. tudi Osođi je navada Da redko smeje se sladké ; Da tudi v tega plane rađa njó Ki borit misli z Ne tepe le v beraški koči Brezupne žalosti sinov; Od nje se králjev préstol poči Nje tres posuje dvor njegóv. Zastonj se nji je ustavljáti, Ne zmore Člověk je nikdár; Njej mora voljno se podáti, Ce njen doseže ga udár! Àk te učé izkusnje tvoje, Kak naglo gine sréče sléd, Ozri v prijatelje se svoje Mordà tolažbo najdeš spet. v Ljubljani obiskal y ko bode se vrne iz Benetek > kjer hoče proučiti na tanko zgodovino nekdanjih V ene tov. Postrezite učenemu možu z vsemi virniki staroslověnské zgodovine ) da saj pride ona na Nevi ? Pa če te zábi vse na svéti; e s táboj nihče ne solzí; Ce so ti upi vsi odvzeti ; e ne odstopi roj skrbí: Pa vendar ne omahni v síli, Nad zvezde gléj, ki mrgolé, Tam Bog nesrečnih se usmíli, na svetio, ker je kraj Save tako malo pestovana inima toliko nasprotnikov. Iz Liburnije. Č. — V Liburniji, na obali kvar-nerskega zaliva sem kedaj zrl v razburkano morje in gledal silne njegove valove, ki so peneči se zaganjali na strmo pečovje. Najveći valovi so, kadar topli jug na slano planjavo pritiska, in kadar mrzla burja bele jančeke *) goni proti stokom liburnskim in daleč po ja-dranskem morji svojo jezo razliva. Studeni sever in topli jug sta tudi največ pritiskala, in iznemirila nas On téši žalostno srcé! v Jož. Semic, vojak Dopisi. skega) Od Savine 26. okt. K. „(.Posnetek s pisma prijatelj- Slovence: nemški in italijanski živelj ljutita se še dan danes posebno tam, kjer se njihovim valovom národni slovenski duh kakor trdni jez, kakor živa stena na upor postavlja. „Čitalnice" naše so tiste trd-njave, ki so izrastle proti napadom naših nasprotnikov. Žalibog, po Istri ni še teh jezov proti oholi talijanščini ? " in ko se vsedemo h kosilu, dobi najni pri- jatelj Davorin od učenegaruskega historika, državnega svetovalca Aleksandra Feodoroviča Hilferdinga iz Dunaja telegram, v kterem mu naznanja, da ga hoče 25. oktobra v Šentjurji obiskati. Tebi, kakor meni so znana učena delà Hilferdingovao „baltiških Slovanih," in zató so tudi nedavno sklenili očetje porečkega dež. zbora, da ima se rabiti laški jezik kot „lingua civile" po celej Istri! Vendar mora veseliti vsakega rodoljuba, ko proti tem pogubnim valovom vidi stati trdno skalo čitalnica^je zbudila kastovsko čitalnico. Da! o „Bosni in Hercegovini," o „odnošenji jezika k sanskrtskemu", posebno pa so naj u naduševali in razširjuje še národni duh po Liburniji. Se celó de- i_i ____ xi_____. TT •__• i.: ui „„ slovan- kleta sem čul prepevati: skega njegovi izvrstni članki v ruski besedi. sedaj imaš priložnost spoznati moža po licu, kterega že poznaš dalje časa po njegovem duhu. In zares se slavni gost 25. oktobra pripelja z vozovlakom železniškim srčno in prijazno sprijet. Kakor se razume samo po sebi, se pogovori koj od začetka zasuknéjo na znanstveno itd. „nej rojaki„lam za goro Mislim, da je bolje to, nego rečka in tržačka počelo va fuora stranier" (Proč Misiil sem si skočnica „(Gassenhauer)" „tira e mola" ali pa y • i i i • i XT n i) Tj I* p i •__ V ,,Va fuora ď Italia, v se i tudi v Li- polje. G. Hilferding pripoveda, kako je slučajno garibaldinka iz Laškega, proč tujec!), ktero sem moge burniji čuti. Živila torej kastavska čitalnica in slava njenim podpornikom, ki z národnim petjem zbujajo rodno zavest med ljudstvom. Dostavim hrvaška pesem poje: na y kar národna dobil v roke nekoliko zvezkov „Novic," ktere Je in njegovih prijateljev prinesel iz Ljubljane, našel pretrese o stari zgodovini Slovanov, s ktero se eden v njih Kadar strašna bura pise, Da se stari hrasti ruše: Borovnice 24. okt Bratjo ! svaki iz-med vas Narodu nek y čini glas ! __________ _____ Tisto pismo slav dolgo dolgo let peča, ker tudi Hilferding je po celó nega c# kranjskega predsedstva do c. kr. okrajnih posebni poti in samostalnem preiskovanji přišel do tega rezultata, da so stari Panoni in Ňoričani bili Slovani, in ravno sedaj obdeluje prezgodovino Slovanov predstojnikov od 20. septembra t. 1. št. 2450, ki veleva uradom VÍVIÍ4, ii a J IJ UUV1U, « bila in druge dop ljudém, k med Karpati in jadranskim morjem Cudil se Je nad lovenski znaj y lovensk pisej karakteristično posebnostjo symbolov in emblemov na noričkih in paronskih rimskih spomenikih, in nad so-glasnostjo njihovo s severno slovanskimi kultnimi sym-boli. Rekel je: dolgo sem dvojil nad avtentičnostjo tako imenovanih retranskih kumi rov (Gotterbild) ; hoče pri nekterih gospodih sopet na potrpežljivem papirj g počivati. Tako dohajajo dopisi c. kr. okraj predstojništva Ijubljanskega do tukaj jih ljudi sopet le v nemške m jeziku, dasiravno p w * 1 1 • 1 ♦ 1 V 1 11 V Ï ___ 1_ _ 1_ X ^ . h selih ne najdeš lahko člověk y kt ^.umski govoriti. Zarad tega ljudje, ker jim sedaj mije dvomba prestala. Žaloval je, da Trstenjak tu(ji tišti, ki jim take dopise donaša, ne vé razložiti svojih spisov ne pobere v zbirko in jih v posebni knjigi kaj pismo zahteva hodij v farovž prosit, naj se jim U JL X --)------I } O IV Cl j UADJLUU ZJdll L V-ž V cv y UVU1JV ▼ íwi v y li vuaw ^ J J na světlo ne dá. Tudi jaz prav živo obžalujem to ne- z domačo besedo pové. Zabiti „črnuhi", ki po smislu 1 *__L ^ _____ J _ _ _ 1 J_____• ____• • J 1 1 • V 1 1 V • 1 _ * « . . • í • k/ • ljubo nezgodo; ai, uragi prijaieij, saj ves, v KaKosnin sedanjih visokoučeníh modrijanov v egiptovs&i okolščinah najin prijatelj Davorin živi — večidel bo- vedn0 tičé, se vé da bi o tacih prilikah ne imeli dragi prijatelj, saj veš, v kakošnih sedanjih visokoučenih modrij egiptovski noci lehen, obložen s preobilnimi posli svojega pokliča, oddaljen od večih biblioték, zraven tega pa še tudi v materijalnem oziru ni tako postavljen, da bi mogel dragih bukev si iz svojega premoženja kupovati. Sam je prav pogostoma otožen zarad te neljube nezgode ; tolaži se s tem, da je saj pot nadělal prihodnjim pre- svojega učenika in déni praviti, da imajo p od dotičnih uradov v domaćem jeziku, ker taki poduki terjati dop so jim podpihovanje ljudst taki v nemškem, našemu ljudstvu nerazumljivem jeziku Čudimo se da iskovalcem, in z resničnim izrekom Peneci valovi, ki so od daleč videti kakor beli jančeki, ki se po morji pasejo Pis. 36Ï s pisani dopisi 9 izhajajo v srcu naše mile domovine, in vrh tega pa še podpisani od moža, ki je v spolno vanji delo in ga obvarujejo one trivijalnosti, ktera se je, žali Bog! pri nas pregloboko vrinila v navadni okus , tako, druzih postav zeló natančen. Kako dolgo še bodemo da nekterim celó kot edina lepotija velja. Na] bi organi orali beračiti za svoje pravice?! Postava dana, pa ne nist nikoli ne zabil, da on ima v ljudstvu pravi okus spolnovana, je toliko, kakor da bi je ne bilo. buditi, ga čedalje bolj žlahniti, ne pa čakati, da bi mu lz Ljubljane. Po odpisu c. k. denarstvenega mi- prosti človek pravil, kaj se mu dopada, kaj pane. Ako nisterstva, ki ga je deželni odbor přetekli teden prejel, bi imela obveljati taka napačna kritika, potem bi se ni vslišana prošnja deželnega zbora, kteri Je> vr ^ W VJl j VK VA %J W JLiWJ^/W Vi.1 W U. X JL %JJL Hl» M) y j^/ V/ VVJLJLA Ml U V morala tudi velikánská in krasna madona Rafaelova gledé na previsoke zemljiščine davke na Kranjskem v umakniti nekterekrati onim mazarijam, ktere pogostoma primeri z drugimi deželami, prosil za to, da bi se zni- nahajamo po deželi na stenah cerkvá in sob in so tako žali zemljiščini davki ali za 12 odstotkov ali pa v rekoč s prstom na steklo nalizane ~ __________--.„í ^nlonln 1 KA AAA rvrJrl rro lofr, /lor> i« r^lfnrlí 17 „ r vsem skupaj odpisalo 150.000 gold, za leto in dan. je pel tudi C. k. ministerstvo praVl, vic* , *** jlivïv, v ^c* „v,itxia,xxj. vnaimom ^uui muoivm jjc v VjC v ske cenitve, ostane stvar pri tem, kakor ukazuje ce- je, kakor je bilo že od začetka rečeno, te komp da dokler ni nove kataster- vlog Razun maše se gosp. F o r s t e r j e v in še druga za „ofertorij." Citalniški zbor moških pevcev, kteri 99 graduale sarsko pismo od 1865. leta , po kterem se konec leta odpiše nekoliko davkov. Gospod grof Franc Mer an, sin nepozablji- pel 9 se je prav hvalno obnaŠal Res lep združeno pripomoći k povzdigi domače umetnosti namen je, ki Je bil slo- - Zato očitna hvala vsem, kteri so v to pripomogli, da se je cerkvena slovesnost obhajala z domačimi mocmí. Ne gre vega presvitlega nadvojvoda Jo an a vesnem zboru stoletnice kmetijske družbe izvoljen za moremo si pa kaj, Ml UC UiUUU^lOUt UL/yiUIUU uc častnega uda in mu je bilo to brž po telegramu v ktere gospode pevce, da bi prav pridno obiskovali pev da ne bi mimogredé opomnili ne- Gradec na znanje dano, je brž tudi po telegramu in ske vaje in skušnj drugi dan še po posebnem pismu odgovoril 9 da daj 9 ko imajo v gosp. Forst ta volitev prav v srce razveselila, ker je znamenje, vi« x^^xjc vouuu vDC n^i^u^n^ , o^ci uc- spomin na njegovega preljubega očeta je še v živém kteri potem pri produkciji vse poderejo, kar drugi se- ga je ízvrstnega in marljivega učitelja. Le tako je mogoce, da da se pelj vedno vse natančno sicer lahko ne- spominu kranjske kmetijske družbe, ktero je rajnki nadvojvoda prav iz srca spoštoval in s posebno ljubez- nijo vseskozi objemal. (Cerkveno obhájilo ob stoletnici kmetijske družbe.) Slovesnost, ktera se je praznovala 24. t. m. v spomin i daj Opoldne ( Veselici na čast stoletnici kmetijske družbe.) se skup gla Je 60 udov kmetijske družbe zbralo v ^ X V V V KJ II V/ u V ^ J.V V V/ w K/ V J V/ ^ ^ v v ^ • mmm -a. w w w jl m. m* w f J^r V m, m. a m. A. -A. ^ * w iri * \/ w ^ VJLA KJ V-/ KJ T V/J W stoletnici c. k. kmetijske družbe, sme se imenovati v slanca zagrebške družbe obed v čitalnični dvorani, kterega je tudi deželni počastil sè svojo nazočostjo, pa tudi častita po živahnih napitnicah pri pe vsakem obziru zanimiva. Ko je v četrtek zjutraj bila nečem šampanjcu, ki ga je družbi poklonil gosp. pred osma ura se je snidla v stolni cerkvi lepa množica sednik Trp UOiiia U.XC» , OVJ jV OUlUiMI » "«VIUI vvi IV » 1 IVjJMI 41J1 družbinih udov, kteri so prihiteli iz raznih krajev naše in pri okusnih jedilih, s kterimi je go domovine, pa tudi iz Hrvaškega in Štajarskega v glavno odkritosrčno stom postregel čitalnični gostilničar Gok, se je kazalo naše mesto, da se udeležijo redke svečanosti. Prečastiti selj minu ohraniti vse zdravice in prijazna sloga. Težko je v spo gosp Ant. Kos, stolni prošt 9 so imeli slovesno sveto maso, pri kteri je pel naš citalniški moški zbor 9 Ant. Forsterovo mašo pod lastnim vodstvom d dile ličanstvu přesviť! em ki so drug za drugo sie 9 naj naštejemo saj nektere. Prva je bila Nj i h r j u in cesarsk r o- gosp. JCI 111». 1' UIOICIUVV JLUtUOU ^/uu lOlObUXUI V uuotv Ulil U U V 1 11 X , skladateljevim, kakor nam je popred že program na- spodu Trp za to so sledile: prvosedniku družbinemu go Conrad i ces. namestniku oiMauaicipYiui , ivanui nam j v^ ^/u^ivu mj\j ^lugiaui u u u J znanjal. Predno kaj več o tej kompoziciji spregovorimo, Eybesfeldskemu, deželnemu glavarju gosp. W zdi se nam potrebno, da nektere opomnímo na to 9 da cerkvena glasbja ima žlahnejši le s prijetnimi melodijami vstrezati našim ušesom. Ona generalvikarju K , ima viši namen, kot ba chu pl. Tannenberg, milostljivemu gosp. knezoškofu Vidmarju, družbi kmetijski, prečastitemu gosp. ima v nas buditi ono pobožnost, ono češčenje, ono vero, ljubezen in upanje, s kterem naj bi se blízali pred č in visokocenj naši duh 9 in Suh čestitima poslancema iz Zagreba gg. Zoričic xj uut-i/cii xxx ujjctujv , o ftivivui xx j kj xxjlicxxx jji^u lil kj ia xx x xx u. , oltar Gospodov, da bi tako vredno pripravljeni klicali nadvojvoda J. gosp. grofu M v spomin neumrleg v zbranih glasovih: Gospod usmili se nas! Da 9 hišnim gospodaricam pod gosp For ster to svojo nalogo dobro razumel pa jo tudi Bleiw predsedniku družbinemu dr. Etb. Costi, tajniku dr. J dobro iz vršil, nam je precej v začetku svoje kompozicije ty vy 1 o cl , u u u u 1 11 ljenim, dr. Tom dbornikom starešinam in novo- Kyrie pokazal. Globoka pobožnost nam veje leznice ljubljansko-belaške iskrenemu pospešitelji gosp. grofu B a r b o t ze-in v pesmi „ iz tega nape va, združena s pravim otroškim zaupanjem, poslancem državnim na Dunaji, ki so družbi če s kterim kličemo in prosimo svojega Očeta in Gospoda stitali s telegrami, dr. Razlagu, vitezu Gut m za usmiljenje. Ta del maše v gosp. Fôrsterovi kom- thai u osnovalcu novih družbinih pravil, dr. Henrik poziciji nas spominja onih veličastnih čeških koralov, Costi najstarejemu udu družbe kmetijske kteri so in vedno ostanejo biseri cerkvene godbe. Pisana pold v D- mollu, se koncuje ta pesem prav karakteristično 9 c. načelniku rudnika idrij skeg gosp 9 V dek kmetijstva („več svetlobe, več poduka") Zvečer ob 9 iapr e- slogi z veličastno cerkveno kadenco (Plagal - Cadenz) v D- med lipo in hrastom itd. — Zvečer ob 8. uri pa duru. Da vé gosp. skladatelj tudi v drugih oddelkih se je začela prav prijetna „beseda" v čitalničini dvo te svoje kompozicije vedno pravo zadeti, tega smo se prepričali v pesmah „Glorija", „Credo", „Sanctus" itd. Izmed rani. LVVJVX14I M) T J^l JJ U UJUtV ^ WVUVUM) V VI VUllllVllll V4 T V Razun mnogih in predragih gostov iz dežele ravno imenovanih pa bi stavili po svoji misli „Credo" zavoljo prelepega čveterospeva sta tudi obá deželna gospođa načelnika počastila 99 be sedo u v „adagio s svojo nazočostj Radostni smo videli ta večer 7 pa zavoljo končne fugena prvo mesto. G-dur in kako so se čestite domorodkinje združile z gospodi v Vsi trije oddelki so pisani v D - duru. „Benedictus" v G - duru dvosp pevskem programu in se je prav lepo v zborih in v vršilo vse 5 V se in pa „Agnus" v D - mollu konČata vredno to lepo delo, siktera vesela ura se bode zimski več milih pevačic in mar čas doživela v citai s kterim si je gosp. skladatelj gotovo pridobil spošto- nici ! Na gl je gospodičina M. Ho h nova s težko van je pri vseh onih, kteri so izvedeni v cerkveni godbi. fantazijo Thalbergovo pokazala veliko umetnost svojo. Lepi harmonični prevodi in pa samostalnost v pisavi za Se posebno pa je gosp. Fr. Grbec navdušil poslušalce razne glasove (Contrapunct), kakor so v gosp. Forster- s pesmijo iz Donizzetove opere „Linda." To je glas, so lepote, ktere povelicujejo muzikalno to je umetnost petja! In kako sladka je beseda slo- * j e v i masi, 368 venska prav enaka talijanski ! Ni čuda, da so mu donéli v poslednjih teđnih ni zinila besedice v o u o a a? jjictv taujauomi uuuo, ua ou mu, uuuou v jjuisicuujm LC Uli ili lil /jlLUia UCiSClLlCt? , VSaCCga nepri- gromoviti slava-klici. Po pevskem delu je sledila burka stranskega Ljubljančana obhaja misel ta, da mora posebne „Na mostu", ki se je tako izvrstno vršila, da smeh ni vzroke imeti prenehal do zadnjega. Ce gré gospodom velika hvala, tiramo to. gré še veča gospodičinama, ki ste zavoljo nekega na- ; da molči! Mi pred svétom konsta- Na poti v Oglej in Benedke se je slavni uče-ključka še le popoldne prevzele svoji nalogi. V gospo- njak Hilferding mudil v pondeljek v Ljubljani, dičini Sventnerjevi („Alenčiki") je čitalnica dobila novo — Danes popoldne zboruje zgodovinsko dru- in to prav izvrstno moč. Dramatično naše društvo se štvo združeno z muzej nim. more res ponašati s to prvo svojo produkcijo. Dobro došel nam je dopis „iz Ljubljane" v 246. listu „Triesterice", ki oskrunja stoletnico kmetijske družbe krajnske in svoj žolc razliva čez vse, kar se je v slovesnem zboru godilo. Dobro došel! pravimo, nam je ta dopis — pravi odmév (echo) iz nekdanjega „Zukunft" je v svoj 247. list přestavila „No-vični" sestavek iz 43. lista, pa v vvodu in koncu dodala marsikaj, o čemur se danes kakor poprej ločijo „Novice" od „Zukunft". Ker „Novice" zastopajo većino deželnega zbora deželnega zbora da ces. namestnik, deželni glavar temu, da so naši kranjskega, niso bile nikoli proti poslanci šli v državni zbor y ker in knezoškof, ki so bili pričujoči v zboru in so sami j)a so gli v zj^or so to tudi storili po dogovoru s prvakom češkim. slišali in videli, kako dostojno in častito se je od konca do kraja vse vršilo, zdaj sami vidijo, kdo z zvi-jačami in lažmi draži, kdo razdira, kdo kalí mir pri nas, in da po tem dopisu lahko sodijo, kakošne .11 » , to pa Jim je po „îjuû. ôiavua j^x^-greha „hinc illae etc."! „Novice" so zato zmiraj branile naše po večletnih s kuš nj a h potrj ene rodoljube, Zuk. a glavna pre- kterim nikakor ne gré pritiklina „slov. dvalistov." Bog baže so oni ljudjé, ki pošti u i in dunajskih „Pressai/ pisanjo po „Triesterci", » Tages- nas obvaruj , da bi slovenska domovina zgubila kadaj c (Iz ljubljanske čitalnice. ) Přetekli petek zvečer so se sešlé gospé in gospodičine v čitalnici, da se zme-nijo o tem, kar se tiče naprave zimskih oblacil za uboge ljubljanske šola reke obojega spola o božičnih praznikih. Gosp. dr. Orel, skrbni oče tej mi-lodarni napravi, je predlagal točke, o kterih naj se sklepa. po kakem razporu te iskrene branitelje svoje ! O čemur se ne skladamo z gosp. Svetcem, bilo je to, da je unidan glasoval za ustavo, in kar nam je bilo pri srcu, smo odkritosrčno razodeli v poslednjem listu , pa podpírali s svojimi razlogi obširneje. Njega so vodili nam jih v današnjem listu tudi obširno „Novice" s sestavkom v 43. listu razlogi, ki drugi razlaga. zopet stopile „v vrsto slovanskih in federalističnih Da so Sklenilo se je, da se bodo gospé in gospodi- časnikov", kakor „Zukunft" trdi 1 1 if v___ 1 _ v • _ ? _ _ / 7/ za kterega, kakor sl. vredništvo da pa vza- čine shajale vsak petek zvečer k šivanju ____ mejo tudi delà na dom; tudi se je odločito, kakošno ge" hvaležní ne moremo bití. opravilstvo prevzame ena in druga. Tudi je potrjena bila lepa dveletna navada, da vsak, kdor pride pogle- y je to Zuk." „kompliment", samo sprevidi, dat v petkih v delavnico naših gospéj in gospodičin daruje 10 soldov v blagajnico, ki je v rokah gospé dr. Janeza Bleiweisa. Tej blagajnici je letos podlogo postavil blagi gosp. dr. Rochtl z 20 gold., ktere je dr. Orel izročil blagajnici z živahnimi slava-klici do-brotniku. Trdno upanje je, da bode, kakor prejšnja Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Zbornica poslancev državnega zbora je v pondeljek potrdila šolsko postavo, po kteri se ljudska šola iz rok vzame cerkvi, da pride v roke birokraciji in bode ponemčevanje tem lože. Med našimi poslanci VI VVU11XU» X A VlllV v J / MV/V4V ^ UW1VV1 VJU11JM) J Mvllvili VV V CVXJ^J VS IV>LU X, \J ë<À \J • XTXV^Vi AJlWUliXl* ^/v leta, tudi letos obilo nasledovalcev, in da se bo tako za je Lovro Pintar govoril zoper 10. postavo, dr. Klun delo pripravljenim rokam lepa priložnost dala ; ubogo ukaželjno mladež v obiskanji šole o hudi zimi podpirati, da se zgodí, kar je te dni vrli domoljub rekel: pa za-njo. Tudi dr. Toman je hotel govoriti; al ko začne govoriti, se mu začnó levičniki koj v besedo vti- kati treba nam je „Licht und Unterrichť í in ga motijo. Po pravici nevoljen vxxx uumuijuu xoaci • rvabi xn ga» jj_l u t x j vs. x u |Jiavit>x ucvuijcu, graja w v (svetlobe in poduka). ženje in strahovanje. Na to vstane velik hrup to dra- y m — „Domovina" je iz Trsta přinesla žalostno no- ker noče teh besed picrmv><*Li, mu ťicuocuuia uOW»u vico, da je ondi 18. dne t. m. véliki rodoljub gosp. besedo! Vsi naši so glasovali zoper, edini dr. Klun preklicati, mu predsednik ustavi profesor Matija Debeljak Kranjskem) v 60. letu svoje (rojen starosti umrl. v Poljanah na za-njo, čeravno je 1862. leta drugače pisal. Raj nki si mm 49- seji državnega zbora je prišla na vrsto prošnja srenje je z velikim svojim doneskom, ki ga je daroval Mati ci kranj sko-gorske, rateškeinfužinske, da bi se vendar enkrat politiška sekvestracija njih gojz-dov odpravila. Prošnji odbor je svetoval, da naj se ta naši j JeJ , postavil spominek na veke, in kakor slišimo je namenil še prav bogato darilo v zapuščini svoji Poslednje tedne se je žali bog ! v Ljubljani po prošnja izroči denarstvenemu ministerstvu v pregled, dnevu in po noči pripetilo mnogo nerodnosti in silovitih Poslanec Lovro Pintar razlaga, da se ta sekvestrija pretepov v mestu in predmestjih ; posebno poslednja na neresnične vzroke vpira, da je ljudi v veliko rev-nedelja je bila grozno nepokojná; med drugim je pri- v v • scino pripravila, in pové da je posebno dovjska srenja drla zvečer po 9. uri cela drhal na dvorišče škofii prav po krivici pod sekvestrijo padla, ter razloži, da nasprotne mirne hiše ter se ondi pobijala tako, da so se prebivalci one hiše v velikem strahu zaprli v svoje tudi velik del radolškega kantona in še posebno Bo- ta sekvestrija ne obsega samo imenovanih srenj, temuč sobe, ker niso vedeli kaj bode, dokler ni prihiteča policija hinj. Končaje pa reče: „Jaz toraj na vso moč podpi- mirú storila. Vsak sicer vé, da so bili pretepi in druge ne- ram odborov predlog in prosim , da bi tudi ta sekve rodnosti, kar svet stoji, in da bodo, dokler bode svet stracija, ktera že toliko časa trpi in je toraj državno j vyuiivuwj nui fcjvvu wuvji j iu u«i uuuv/j uuiviui uuuu onavija j atuici la\j tuiickv vaiow ti^/i a jul jv tvi stal, ne samo pri nas, ampak tudi po drugih mestih in rudarstvo od leta 1844. pa dozdaj že dovolj Časa imelo deželah; al to se čudno zdi ljudém, da takrat dr. Costa županoval, je ,,Laibacher Zeit/' z j ko ljubeznjivo skrbjo razglaševala vsak najmanjši ravs, zdaj pa molči že nekoliko tednov so pretepi taki, da kri scurkoma teče. Ker pred izvedela vse, more to tudi zdaj vedeti svoje pravice dokazati, enkrat svoj konec imela." „mit stoischer Ruhe Čeravno Kurs i na Dunaji 29. oktobra. je po- ? ker 5% metaliki 56 fl. kr. pa Narodno posojilo 65 fl. 10 kr. Ažijo srebra 121 fl. 75 kr Cekini 5 fl. 94 kr. Odgovorni vrednik: Janez fflumik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.