AMERIŠKA AMERICAN IN SPfRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY D0M0VINH AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, APRIL 1, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. zUizanje stare in nove domovine i a . PreJelo naše urednico a Pijanskega župana, dr. zelo zanimivo pi-1 kaže, da domovina nima >do nas v tujini samo na 0 -^Pak se resno trudi, da 'J 0viJ 2vezi staro in novo do-k.„ vedno sveže in močne. 5j Se glasi: kratkim sem imel pre-fK^.6 0 naših izseljencih na obf." 'zse,jeniški akademiji a(jjn^Vnaval zlasti vprašanje itn ^aših izseljencev. Pri sem iMcijciiwY,. - ko Sprožil misel, da bi bilo %k(.JriStno dobiti kontakt slo-j^^ladine v domovini z Nv 11 a ^ h izseljencev v ijlep^'.Ta kontakt bi se dal ^ncelzvajati potom kores-j^6' je tudi pri drugih 2e'o razširjena. a«act erniji, ki je bila pri-^r°dvsem za našo sred-[%;ija|/n'adino, je ta misel ze- l^iak' lnS° se °brnili na-11 ki bi želeli stopiti v Netj3 naših izseljencev so 1 korespondenco. Voj> v izrednih razme-1 6 nekoliko neugodni ai" bi se morda dalo kjlJ v manjšem obsegu, t0 0 razPoloženje in vese- as, vljudno prosim za nK.nje' aH bi mogli mor-JUi v«* y dsega časopisa ali kake organizacije, morda kulturnega vrta, organizirati tako dopisovanje in sporočiti nekaj naslovov, ki bi jih dal na razpolago našim dijakom v Ljubljani, ki so pripravljeni korespon-dirati in se medsebojno spoznavati in vzajemno informirati. Sprejmite mnogo prisrčnih pozdravov in izročite enake ta-mošnjim prijateljem in znancem. Vedno Vam vdani — dr. Juro Adlešič." * To je res zelo srečna misel našega velikega rodoljuba in prijatelja, dr. Adlešiča. Stopili bomo v pismen stik ž njim glede nadaljne tozadevne akcije in storili vse v svoji moči, da se ta akcija začne in razširi. Za enkrat prosimo naše cenjene naročnike, naj povedo o tem svojim otrokom, zlasti starejši mladini. Z dopisovanjem lahko prično takoj. Sporočite v našem uredništvu imena in naslove takih, ki bi hoteli začeti z dopisovanjem in mi bomo poslali to ljubljanskemu županu, a on jih bo izročil tamošnji mladini, pa se bodo začele takoj plesti vezi med mladino stare in nove naše domovine, kar bo gotovo v obojestransko korist, zlasti še zdaj, ko po dogodkih zadnjih dni vsak Amerikanec pozna našo domovino in njegov krepki narod. NO, TA BO PA ŽE STOPIL! —----w- splošnem j Gostje morajo p PoEritreii jedila takoj ! J Rerlin.—Policiia ie s \k p angleške čete so .tes-,kjs ami bežečim Italija-Častili mesto Ke-Z(*aj proti Asmari, i^estu Eritreje. An- '^ftttln0' t0 ni VeČ Um!" §?, Ifi v divJ-i bee- Angle-L^tij i ' če nameravajo i ganiti Asmaro. An-'VdiJ^kniki so že začeli S '»•ati Post bi italijanske občanke okrog tega % da bodo Angleži v j v „ , ves italijanski v etal u ves |'2hodni Afriki. An-l'.žei6i, Clv neprestano napa-I S[[ d lško progo, ki vodi % ° Addis Ababe, glav-^^ij'opije. bili uganili o^minjate, kako smo :\>. Napisali za 1. april V V je prišel Hitler z Psi, v Berlin.—Policija je svetovala lastnikom restavrantov, da zahtevajo od gostov plačilo takoj, ko jim servirajo jed. To je svetovati radi tega, da se gostov ne zadržuje pri begu, če bi prišel nenadoma napad sovražnih letal nad mesto. Sprememba seje Seja podružnice št. 10 SŽZ se vrši v četrtek 8. aprila, namesto drugi četrtek v mesecu. To velja pa samo za ta mesec radi velikonočnega praznika. Članice so prošene, da pridejo na sejo v polnem številu. Spomladansko blago Anžlovarjeva modna trgovina, vogal St. Clair Ave. in 62. cesta ima veliko zalogo spomladanskega blaga za vso družino, posebno lepe vzorce ženskih oblek. Dražji gazolin Standard Oil Co. naznanja, da bo od srede naprej podražila gazolin za pol centa pri galonu. » i J.™™.- -—. mwyiiiiinniniiiiiiMnni Tukaj vidite par čevljev, ki bi delali čast vsakemu moškemu. So mere 15 Vi in menda največji v ameriški armadi. Nosi jih pa Benjamin Epstein iz New Yorka, ki služi v Fort Dix, N. J., pri 114. pešpolku. Stfic Sam ima vse preskrbljeno, da ne hodijo vojaki bosi, pa če imajo še tako veliko nogo. Osišče protestira pri ameriški vladi, ki je zaplenila njih ladje tukaj Washington, D. C. — Nem ško poslaništvo je poslalo ameriškemu državnemu tajniku protest radi zaplenitve dveh nemških ladij. Enak protest pripravlja tudi italijansko poslaništvo radi 28 zaplenjenih ladij. Danska, ki je izgubila 39 ladij, ne reče nič. Ameriška vlada je pričakovala te proteste, toda državni tajnik Hull pravi, da je imela ameriška vlada postavno pravico zaseči te ladje, ker jih je skušala posadka napraviti nerabnim za plovbo. Vrhu tega je vlada ukazala, da se aretira 875 nemških in italijanskih mornarjev in da jih naselniški urad deportira, ker so prekoračili rok 60 dni, ki je dovoljen mornarjem inozemskih ladij. Glavni poslovodja italijanske parobrodne družbe v New Yor-ku je včeraj rekel, da je bila javna tajnost, da bo ameriška ladja zasegla te ladje in da je samo čakala na postavni vzrok. V Rimu niso niti verjeli, da bi bila ameriška vlada to storila. Po radiju se je naznanilo, da je to morda zopet kaka angleška propaganda. Toda če je Yes, je rekel radi jo, potem ta čin ni bil posebno "prijateljski." Tudi v Berlinu pravijo, da ne bodo smatrali to postopanje ameriške vlade kot posebno prijateljski čin. Nek federalni uradnik v New Yorku je rekel, da bo ameriška vladia n a j b r ž e zaplenila tudi francosko potniško ladjo Nor-mandie, ki je veljala $60,000,-000. ^d0v ^°čevje in kako so Tudi druge družbe nameravajo 'čjttjj 1 j U g O s 1 o vanski storiti isto. " ie „*pfav do Maribora in Miller deli nagrade Okrajni demokratski načelnik Ray T. Miller bo razdelil med vardne voditelje $500 kot nagrado za njih trud v lanski regi- X Pa j. Napisano je bilo J*l0, kot vidimo, malo . • 'faa Se ni res vse tako V^et pa že niti špa- več! straciji volivcev. ^SjfENSKI DOBRODELNI ZVEZI hICELA VELIKA KAMPANJA ft dnem odpira u *Ca or * uaem oaPira na-, $3.00 nagrade za vsakih $1,000 ^^o^j^lzacija, Sloven-j zavarovalnine, ostala nagrada ji^Jo 'la _ zveza, obširno i bo pa izplačana 20. decembra. ■ ^dobivanje nove-1 SDZ bo dajala v tej kampanji M bo K- k' I kamPani° tisti za ^50'0'00 zavarovalnine, bo do-v' bodo preiskani v ,-M------•--• zelo lepe denarne nagrade za pridobivanje novega članstva. Za vsakih $1,000 prodane zava rovalnine bo izplačala $5.00. To da ta nagrada narašča z vsakim tisočem od $5,000 zavarovalnine naprej. Kdor bo, recimo, prodal ^JPrav bodo plačali M šele v oktobru-Hi1^0 novi član •ie tj^nt, bo dobil doti-na vpisal izplačano bil v gotovini izplačano $500.00 Natančno lestvico glede teh nagrad ste lahko videli v "Glasu SDZ" zadnji teden. Lahko se pa o tem informirate v glavnem uradu SDZ, 6403 St. Clair Ave. Važna seja v Euclidu V sredo večer se vrši seja skupnih društev za spomladansko prireditev v Slovenskem društvenem domu na Recher. Prej se je vršila ta seja ob torkih, pa se jo je prestavilo na sredo večer radi številnih drugih sej ob torkih. Na sejo jutri večer naj pridejo vsi zastopniki in zastopnice, pa tudi drugi, ki imate kako dobro idejo za to proslavo, ki bo zgodovinskega pomena za e u c 1 i d s k o naselbino. Seja se bo pričela ob' osmih zvečer. Usodlepolno ljubavno pismo August Lenarčič iz 16905 Grovewood Ave. in dva njegova prijatelja so imeli včeraj zjutraj službo na gazolinski postaji, 17576 Lake Shore Blvd. Vstopili so trije roparji, jim grozili s samokresi in vzeli iz registra $25. Pri tem je eden roparjev potegnil iz žepa robec, a z rob cem tudi pismo, ki je padlo na tla. Pismo je bilo naslovljeno na enega izmed roparjev, ki stanuje v Euclidu. Na policiji je priznal, da je bil v bližini te ga-zolinske postaje, toda je bil pijan. Jugoslovanska armada pripravljena! Profesor Petkovšek umrl V Ljubljani je 4. februarja umrl profesor Ivan Petkovšek, star 91 let, samski. Nad 30 let je služboval na Dunaju. Rojen je bil v Bevkah pri Vrhniki, kjer zapušča tri brate in mnogo drugih sorodnikov. V Cleve-landu zapušča žalujoči nečakinji Marjanco Kuharjevo ter Katarino, nečaka Frank Pet-kovška ter mnogo daljnih sorodnikov. Pokojni je bil blaga duša. Naj v miru počiva. Smrtna kosa V pondeljek zjutraj je na-gloma preminil Frank Bajt, star 50 let, stanujoč na 1126 E. 77. St. pri družini Ukovic. Tukaj nima sorodnikov. Rojen je bil v vasi Fužine, fara Zagra-dec. Tukaj je bival 30 let ter je bil član podružnice št. 5 S. M. Z. Pogreb se bo vršil v četrtek popoldne ob eni uri iz pogrebnega zavoda Josip Žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. na Whitehaven pokopališče. Na bolniški postelji Mrs. Helen Pekol, 16316 Arcade Ave. se nahaja že več tednov na bolniški postelji in želi prijateljskih obiskov. Pennsylvania čestita t Jugoslaviji PITTSBURGH, PA. — Silno navdušenje in veselje je zavladalo med tukajšnjimi Jugoslovani, ko je prišla vest, da se je v Jugoslaviji organizirala nova vlada, ki se je uprla zvezi z csiščem. Takoj so hiteli brzojavi v Jugoslavijo. Naslednjo je poslal tudi Mr. John Dečman, glavni odbornik KSKJ: "Njego vemu Vel ič anstvu kralju Petru: "Izražajoč soglašati je nad akcijo Vaše ekselence in radujoč se nad zadnjimi dogodki v domovini naših očetov, Fas mi ameriški Slovenci iz zahodne Penn-sglvanije, člani K. S. K. Jednote, podpiramo v Vašem odporu proti zvezi z osiščem ter molimo za svobodo in neodvisnost mlade Jugoslavije. "Častna smrt na bojnem polju v obrambi teli tradicij bo slajša kot sužnost v nemško-italijanski zvezi. Naj Vas blagoslovi Bog, ki naj varje jugoslovanski narod! "JOHN A. DEČMAN." Radijo opominja narod, naj ostane miren, ker vlada čuva nad domovino. - Hrvatje so se izjavili, da ostanejo zvesti vladi. — Uradništvo in duhovščina mora ostati na svojih mestih, naj se zgodi kar hoče, je ukaz vlade. NEMŠKO VOJAŠTVO NA HRVATSKI MEJI Nezaslišana predrznost! Zadnjo soboto ao prišli štirje Nemci v gostilniške prostore SND na St. Clair Ave. Tam so videli na mizi slovenske časopise, pa so začeli nad temi izlivati svoj hunski žolč. Trgali so jih in teptali. Nova Doba, Prosveta in drugi slovenski listi so bili žrtve tega "blitz-kriega." Baje imajo ti Nemci celo članske karte ali ključe do slovenskih prostorov. Ta je lep primer, kaj bi bilo s Slovenci, če bi bili Nemci res njih gospodarji. Upamo, da bo vodstvo SND storilo potrebne korake, da se kaj takega v našem narodnem hramu več ne ponovi in naj kažejo Nemci svojo "kulturo" drugje, ne pa v našem narodnem domu, ki je bil zgrajen s slovenskimi žulji. -o- Vdanostja izjava Mrs. Mary Modrian je poslala v priobčitev sledeče: "Tudi jaz se pridružujem našim slovenskim domoljubom, ki so dali izraza na en ali drug način ljubezni do naše mile domovine Jugoslavije. Tudi jaz občudujem hrabrost jugoslovanskega naroda in armade, ki so se izrazili, da dajo glave, nikakor pa ne svobode in zemlje. Slava junakom, ker so se držali zadnjih besed umirajočega kralja Aleksandra, ki je zašepetal: "čiuvajte Jugoslavijo!" Dal Bog, da bi se vse srečno izteklo brez prelivanja krvi in da bi ostala naša Jugoslavija za vedno;" Nov grob v domovini Joe Fortuna iz 3541 E. 82. St. St. je dobil iz stare domovine žalostno novico, da so mu umrli v vasi Male Dule, fara St. Vid pri Tlatični ljubljena mati M/jrija Fortuna, stara 76 let. Pokopali so jih 15. februarja. Doma zapuščajo štiri hčere in enega sina, tukaj sina Jožeta in brata Johna Korelec v Collinwoodu, ter več drugih sorodnikov tukaj in v stari domovini. Naj jim bo miren izpočitek v rodni grudi. Belgrad, 31. marca. — Odnošaji med Jugoslavijo in Nemčijo postajajo z vsako uro bolj napeti. Ministrski predsednik Simo-nič je izdal na armado povelje, da naj bo pripravljena storiti svojo dolžnost. Belgrajska radio postaja oglaša vsako uro apel na narod naj bo miren. Radijska postaja v Zagrebu je dajala narodu navodila, kako naj se zadrži v slučaju zračnih napadov. V istem času je izdal Simonič ukaz, da naj ostane civilno urad ništvo in duhovščina na svojih mestih, pa naj se zgodi kar hoče. Nihče ne sme zapustiti Belgrada brez vladnega dovoljenja. Voja štvo je zasedlo kolodvore v gla vnem mestu, da izvede ta ukaz. Vlada je izdala na narod tudi svarilo, naj nihče ne beži iz svojega doma na svojo roko. Vlada ima pripravljen ves načrt topo-gledno in ga bo izvedla, če bo potreba. S tem hoče vlada preprečiti, da bi civilno prebivalstvo ne zasulo vse ceste, kot se je to zgodilo na Francoskem ob času vojne, vsled česar se delajo zapreke armadi, da se ne more premikati, kakor bi hotela. Jugoslovanski poslanik v Nemčiji, dr. Ivo Andrič, se je nena-doma wH-il iz- Bsriina. .-Nemški poslanik v Belgradu, Viktor von Heeren, je odpotoval nocoj. Iz nemških virov se zatrjuje, da bo Hitler čakal samo do polnoči, nakar bo ukazal Jugoslaviji, da pošlje svojo armado domov. Isto zahtevo je vsebovala pogodba med Jugoslavijo in osi-ščern, toda je armada pravočasno zvedela zanjo, nakar se je izvršil preobrat pri vladi. Baje Hitler samo čaka, da bodo odšli vsi nemški podaniki iz Jugoslavije in če se Jugoslavija potem ne bo pokorila njegovemu ukazu, bo ukazal armadi naprej. Vsi vlaki iz Belgrada so bili včeraj in danes zjutraj Prošli teden je bil eden najbolj nesrečnih za nemškega fuehrerja Hitlerju je šlo vse po sreči, dokler se ni lotil Jugoslavije, ki jo je hotel pobasati v malho. In taki, ki verjamejo v znamenja trdijo, da je Hitlerja zapustila sreča zato, ker se je lotil 13. države. Dvanajst jih je srečno po-basal, pri trinajsti se mu je j>a zaletelo. In kadar pride nesreča, pride malokdaj sama. V gosteh je imel Hitler japonskega zunanjega ministra, kateremu je hotel pokazati, kako vodi vojno in diplomacijo. Pa je začel dobivati udarec za udarcem. Najprej ga je treščila po glavi mala Jugoslavija. Par dni zatem je dol)il poročilo, da so Angleži potopili njegovemu zvestemu zavezniku Mussoliniju najmanj sedem ladij. In ni se še dovolj načudil tem nesrečam, ko je prišlo poročilo, da je ameriška vlada zaplenila 69 ladij osišča. Japonski zunanji minister ne bo nesel domov ravno preveč dobrega mnenja o Hitlerjevi vsemogočnosti. Ameriški sodnik hvali pogum Jugoslovanov Ob priliki, ko je federalni sodnik Wilkin na zvezni sodniji v Clevelandu podelil 298 inozem-cem ameriško državljanstvo, je natrpani, v svojem nagovoru na nove dr- žavljane hvalil pogum jugoslovanskih narodov, ki so vrgli vla-nja, da do torka ne bo v Jugo-jdo, ker jih je hotela priklopiti nemških in italijanskih držav-Italijanska vlada nazna- ijanov. slavij i nobenega italijanskega državljana več. Nemški radio je včeraj poročal, da je Jugoslavija zaprla vso mejo med Nemčijo in Jugoslavijo, enako tudi v Romunijo, razen ozkega prehoda med Mariborom in Spiel-fieldom. Poročila zatrjujejo, da je pet nemških divizij na hrvatski meji. Istočasno je prineslo glasilo dr. Mačka, vodje Hrvatov vest, da je dr. Maček sprejel mesto ministrskega podpredsednika in da stoje Hrvati zedinjeni z vlado. V bolnišnici Mrs. Mary Čermelj iz Whit-comb, Rd. se nahaja v Glenville bolnišnici. Obiski bodo dovoljeni po sredi 2. aprila. osišču. "Kako morate biti na to ponosni šele vi, kar vas je iz Jugoslavije," je rekel sodnik. V bolnišnico Mrs. Josephine Ebervein, stanujoča na 15311 Waterloo Rd. je bila odpeljana v St. Alexis bolnišnico in se nahaja v sobi 305. Obiski so dovoljeni. Prevoz je izvršila Grdinova ambu-lanca. Zadušnica V četrtek ob 6:30 se .bo brala v cerkvi sv. Vida sv. maija za pokojno Mary Cevka v spomin 1. obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Na potu okrevanja Mrs. Agnes Beck, 15319 Hale Ave. se nahaja zdaj na potu okrevanja in prijateljice jo lahko obiščejo. SNEMANJE SLIK V EUCLIDU V SREDO Mr. James Rotter, predsednik Slovenskega društvenega doma naznanja društvom in drugim skupinam, da naj pridejo v sredo večer v Slovenski društveni dom, kjer bodo poročevalci za ameriške časopise jemali slike od raznih skupin. Naj pridejo zbori Slovan, Adrija in Škrjan-čki, dramsko društvo Naša zvezda, delničarji Doma, vse skupine, ki delujejo in zborujejo v Domu, enako društva, ki zborujejo v dvorani sv. Kristine, direktorji Doma, vsi zastopniki in zastopnice Doma. Te slike bodo ameriški časopisi prinesli ob času, ko se bo vršila slavnost v Slovenskem društvenem domu, to je 1. junija. Pridite vsi in vse, da bodo slike lepše in da se bo videlo veliko aktivnost našega naroda v Euclidu. 2 AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 1, 1941 "AMERIŠKA DOMOVINA' AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays____ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c Junaška si domovina! SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year U. 8. and Canada. $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year _Single copies, 3c_______ Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878._________ No. 76 Tues., April 1, 1941 Balkanska fronta Vši vojaški strokovnjaki so mnenja, da je Jugoslavija popolnoma zmešala Hitlerjeve štrene. Hitler je imel napravljen načrt, da bo zdaj1 na pomlad udaril na Anglijo direktno na otočju, za kar je bilo največje važnosti, da si zagotovi Raikan. Z zrakoplovnimi oporišči v Romuniji, Bolgariji in v Siciliji je nameraval z naglim sunkom vpasti v Grčijo preko Bolgarije in Jugoslavije. Ko bi bil imel enkrat ves Balkan v rokah, bi se mu ne bilo treba bati angleškega napada za hrbtom in bi bil lahko porabil glavno silo v Gibraltarju. in v Afriki ter na angleškem otočju. Zato je pa nenadni preobrat v Jugoslaviji popolnoma spremenil Hitlerjeve načrte; katerim je prizadela mala Jugoslavija strahovit udarec. Ne^samo, da je doživela Hitlerjeva diplomacija občutno klofuto in to ravno v času, ko se nahaja v Berlinu japonski zunanji minister, ampak grozi Nemčiji tudi možnost dveh front, čemer bi se nemški generalni štab na vsak način rad izognil. Če bi ne bila Jugoslavija v zadnjem trenutku tako zmešala Hitlerju načrte, bi Nemčija ne imela na Balkanu skoro nobene pomembne fronte, ker bi si bil Hitler osvojil Grčijo s prav malo bojno silo. Jugoslavija je pa vrgla Hitlerju pod noge poleno, da se mu je zmešal korak in trenutno je izgubil diplomatsko iniciativo. Kako bo zopet zgrabil to iniciativo, še ni znano, toda težko, da bi spravil mirno v žep klofuto, ki mu jo je prizadela Jugoslavija. Če bo hotel zdaj nadaljevati z načrtom, da napade Grčijo, ne da bi se mogel poslužiti Jugoslavije za prevoz materiala in čet, bo moral upr^či večjo silo, kot je imel prvotno v načrtu. Pri tem mora pa še računati na to, da bo šla Jugoslavija na pomoč Grčiji, v katerem slučaju bi jugoslovanska armada takoj udarila v Albaniji in potem bi imel Hitler proti sebi močno bojno linijo od Jadranskega morja preko Balkana prav do Turčije. Hitler dobro ve, da bi nemške čete tukaj ne prodrle skozi Jugoslovanska armada dobro ve, da ne bi mogla braniti- severnih favnih krajev, katere bi v slučaju vojne z Nemčijo pustila brez obrambe, to je Hrvatsko in Slovenijo. Postavila bi se pa v južni hkrajih v hribih. Tukaj se jugoslovanska armada lahko brani proti Nemcem celo leto brez kake druge pomoči. Za boje v hribih se pa niti fino izvežbana nemška armada ne more meriti z jugoslovansko, ker tukaj bi Hitler ne mogel uporabljati svojih mehaniziranih čet, s katerimi si je tako naglo podjarmil Poljsko, Belgijo, Ho-landsko in Francijo. Jugoslovanska armada je fino trenirana za boj v goratih krajih in je za tak boj zadostno opremljena z orožjem. Jugoslovanska armada lahko mobilizira 18 divizij pehote, katerih vsaka je močnejša kot so pa nemške divizije. Vsaka teh divizij ima 15 topniških baterij, devet 75 paRnih gorskih topov, šest 105 ali 155 mm hovicev. Če bi se združile jugoslovanska, grška in angleška armada, bi z lahkoto pregnale Nemce iz Bolgarije, ker bi pomagali tudi bolgarski vstaši, naščuvani od Rusije. In kakor hitro bi začela trda presti nemški armadi v Bolgariji, bi se najbrže dvignili tudi Romunci In kmalu bi stala vrata na stežaj odprta za napad v Nemčijo od balkanske strani. In to bi pa pomenilo za Nemčijo novo fronto, katere si prav nič ne želi in tedaj bi se ponovila zgodovina izza svetovne vojne, kjer je znana solunska fronta zadala prvi in usodepolni udarec centralnim zaveznikom, Ponovimo v kratkem takratne dogodke. V jeseni leta 1915 so nemška, avstrijska in bolgarska armade začele z ofenzivo na Balkanu in porazile srbsko armado. Misleč, da je srbska armada popolnoma uničena, ali vsaj za vedno nezmožna za boj, je Nemčija potegnila skoro vso svojo armado iz Balkana in jo poslala na druge fronte. Bolgarska armada, nekaj avstrijske in par nemških divizij, so pa stale za stražo na grški meji. Leta 1916 se je pa v Solunu organizirala srbska armada, broječa 118,000 mož, Francija je poslala sem svoje čete, istotako Anglija. Italijani, ki so bili zavezniki, Anglije, so zasedli Albanijo in koncu leta 1916 so te sile začele z ofen-zivo-od Jadranskega morja pa do Bolgarije. Skozi vse leto 1917 so imeli zavezniki tukaj fronto, ne da bi sicer posebno napadali, ampak so se počasi pripravljali za napad v ugodnem trenutku. Med tem časom so pristopili na stran zaveznikov še Grki, ki so bili do tedaj nevtralni in v prvi polovici leta 1918 je štela balkanska fronta: devet grških divizij, štiri angleške, pet srbskih, osem francoskih, poldrugo italijansko in nekaj albanskih prostovoljcev, vsega skupaj 550,000 mož. Centralni zavezniki so imeli proti tej sili 430,000 mož, tri četrtine teh je bilo Bolgarov. In 15. septembra 1918 so začeli zavezniki z ofenzivo pod poveljstvom generala d'Espereya, ki je poveljeval dobro organizirani armadi, ki je imela zlasti fino topništvo. V manj kot enem tednu ofenzive je začela omahovati fronta centralnih zaveznikov. Bolgari so se začeli umikati in njih fronta je. bila presekana na dva dela. Do mes,eca novembra je bil Balkan skorp popolnoma očiščen armade centralnih zaveznikov, in takozvana solunska fronta je zmagala na celi črti Zdaj, po 23 letih, se pa ustvarja zopet ista fronta. Igral- Grozni so časi, kadar sluti mati, da preti njenim otrokom nevarnost. Kako globoke so tedaj njene rane, katere čuti njeno materinsko srce. Ravno sedaj čuti naša mati domovina nove rane, strašne bolečine — nevarnost, ki ji preti. Zato pa sedaj junaška mati domovina z vso ljubeznijo čuva ljubljeno zemljo, nad katero preži kruti sovražnik. Dasi je naša mladd Jugoslavija najmlajša izmed držav v Evropi, pa je pokazal^, da je najbolj srčna in junaška. Narod se je pokazal, da ljubi svojo domovino in mladega kralja Petra II., ki jih naj vodi in kateremu bodo sledili po potih, katere je zasnoval že njegov pokojni oče, kralj Aleksander I. Slava mu! Mladi kralj Peter II. je junaško in pogumno prijel za krmilo junaške Jugoslavije, katera je ravno sedaj v najbolj razburkanem valovju in katero iz srca želi pripeljati v varen pristan. Narod je pokazal (v stari domovini), da ljubi svojo domovino. Tudi v nas na tujem je v teh resnih časih znova oživela domovinska ljubezen. Vsi čutimo z njo — veselje in žalost, veselimo pa se, ker vemo, da si junaška domovina. Narod je pokazal, da je pripravljen braniti svoje meje in zemljo, kjer počivajo naši junaški pradedje in starši, ki danes niti ne slutijo kako črni oblaki plavajo nad teboj draga domovina. Vidimo te domovina, kako 7. rosnim očesom zreš proti Ameriki, kjer je na tisoče tvojih otrok, ki čutijo tvojo bol, da ljubimo te bolj kot kdaj prej. Zato pa je dolžnost nas izseljencev, da se tesneje združimo vsi brez izjeme ter GMOTNO POMAGAMO NAŠI ROJSTNI DOMOVINI. Poglejmo druge narode, kako se organizirajo, da pomagajo svoji nesrečni domovini. Tudi Jugoslovani ne smemo biti zadnji. Uverjena sem, da ga ni med nami, ki bi rekel: "Kaj me briga stara kontra, saj sem v Ameriki." Kako veseli bodo, če bomo kaj storili zanje. Same naše besede ne bodo pomagale nič, pokazati pa moramo svojo ljubezen do domovine tudi dejansko. Vedno imamo na jeziku in se hvalimo kako velika je naša ljubezen do naše stare domovine, sedaj je najlepša prilika, da to pokažemo, ker domovina je res žejna in potrebna naše ljubezni in pomoči. ORGANIZIRAJMO SE! ZDRUŽIMO SE! Bodimo v tej plemeniti akciji edini. Cleveland je "Ameriška Ljubljana," zato pa bi bilo tudi priporočljivo, da bi bila centrala te akcije tukaj in od tu naj bi se složno delovalo z drugimi mesti v korist in blagor naše rojstne domovine Jugoslavije, ki je pokazala, da je junaška in na katero gleda diaries ves svet. Narod, odpri srce! • Marjanca Kuharjeva. -o- Mladina v polnem razmahu Komaj je konec zime — ofici-elno — že povsod klije na kulturnem vrtu mladinskih pevskih zborov. Aktivnih priprav za zaključne pomladanske koncerte ni ne konca ne kraja in enako priprav za poletne aktivnosti. Vzemimo na primer aktivnosti zbora na Waterloo. V nedeljo 27. aprila bodo imeli svoj pomladanski koncert s spevoigro, dueti, sole, itd. Iz poročil staršev so vstopnice že precej po-razprodane tried kulturtio-za-vednimi Slovenci v Collinwoodu in drugod. Ker je časa dosti — več o tem kasneje. Poletje ne bo kar tako minulo. Spet bo ta zbor imel svoj piknik na nedeljo 29. junija na SNPJ farmi. Povabljeni ste vi in vsi ostali zbori na izlet na ta dan. Posebnosti tega piknika omenimo drugič. No, to so aktivnosti enega samega zbora; pridejo pa sedaj aktivnosti vseh združenih mladinskih zborov v Clevelandu. Glavna stvar na rešetu sedaj je: VELIK SKUPEN PIKNIK V NEDELJO 17. AUGUSTA na SNPJ FARMI. Gotovo ste že bili "potipani" z listki kateri prinesejo lahko srečo vam in zborom. Vse bo šlo v denar, torej tudi nagrade bodo "HARD CASH!" Sežite po njih in pomagajte dobri stvari. V Jugoslaviji so sedaj dobili svojega kraljička, in med našimi otroci pa bo kraljica ali kraljček — vse odvisi kateri (a) bo prodala največ teh listkov. Kronanje bo lepa stvar, in ako je to pri otrocih, ni strahu pred kako oholo diktaturo — le vse v njih srečo in veselje. Zbor na Waterloo bo pa zase še v toliko deloval, da bo odlikoval: kralja ali kraljico pri svojem zboru in izbran bo oni, kateri proda največ teh listkov pri zboru, ne glede ako dobi glavno kraljestvo pri vseh zborih ali ne. Vidite, tako se razvijajo te stvari, in vi kot vedno ste poklicani med mladino kot starši, prijatelji in zavedni kulturni Slovenci. , Mimogrede bodi omenjeno, da vse sobote in nedelje v maju so proste, itt katerim je dO izleta naj kar brzeskrbno gre na SNPJ farmo. Postregel vam bo dolgoletni nekdanji blag. dr. V Boj št. 53, Koss oskrbnik farme. Angela Siskovich, tajnica zbora na Waterloo. -o- "Dolžnost jo veže" V nedeljo večer so nam člani Svetovidskega odra podali lepo, zabavno, a tudi podučno igro, kateri so vsi navzoči z zanimanjem sledili. Lepa je bila udeležba, a lahko bi "bila še lepša, kajti še je bilo nekaj stolov pra-znhi. V nedeljo bo ta igra ponovljena. Kdor hoče imeti par ur prijetne zabave naj gotovo pride v nedeljo zvečer v šolsko dvorano sv. Vida. V prvem dejanju so se igralci pokazali nekam nesigurni, a takoj v drugem dejanju pa so se že zbrali in nastopali bolj koraj-žno. Pri nekaterih se je poznalo, da niso bili prav gotovi svojih vlog in se je sem in tja malo ustavljalo. Kot rečeno v splošnem so prav dobro izvršili igralci svoje naloge. Posebno pa naj omenim doktor Vinkota in malo Zofko, ki je prav korajžno nastopala in ji jeziček prav dobro teče tudi v slovenskem jeziku in če se bo tako potrudila tudi v bodoče, bo lahko prav dobra igralska moč Svetovidskega odra. Doktor Vinkota pa je predstavljal g. Matt Mlinar,, to je naš mladi slovenski risar, ki je napravil lepo sliko naše farne cerkve, katero vidite na delnicah, ki ste jih prejeli v nakup od fare sv. Vida. Matt je najnovej-j ša moč Svetovidskega odra. V | svoji vlogi in če vpoštevamo, da j je bil to prvi njegov nastop na ! odru, moramo priznati, da je bil ! prav dober v svojem nastopu in ' nam je prav dobro predstavil starega penzijonista dr. Vinkota. Samo večkrat je bilo opaziti, da ni prav gotov besedila svoje vloge, kar se je parkrat opazilo. Prepričan pa sem, da se bo v bodoče tudi v tem oziru potrudil, ker drugače ima zelo prikupljiv nastop. O ostalih igralcih pa mislim, da mi ni treba še posebej omenjati kaj in kako, saj tisti, ki zahajate na njih igre, prav dobro poznate vsakega posebej in so to že naši stari znanci, o katerih vemo, da se vsak vselej potrudi, da izpelje svojo vlogo kar najbolje more. V splošnem pa naj velja vsem, da se mora vsak igralec dobro naučiti svoje vloge, če hoče, da bo lahko s sigurnostjo nastopil, kajti če ne poznaš svoje vloge v vseh podrobnosti, se tudi ne moreš vživeti v osebo, katero predstavljaš. Farani in prijatelji dramskih predstav, ne bo vam žal, če takoj stopite v Novakovo slaščičarno in si nabavite vstopnico za prihodnjo nedeljo, ko bo ta igra "Dolžnost jo veže" ponovljena Kakor je bilo videti ljudi zadovoljnih obrazov zadnjo nedeljo, tako vem, da boste tudi vi prav zadovoljni in obenem pa boste pomagali dobri stvari. Naši fantje in dekleta, ki so člani Svetovidskega odra, pa zaslužijo vse priznanje, ki se s takim zanimanjem in veseljem trudijo večer za večerom, da nam Uidi v slovenskem jeziku pokažejo kaj so zmožni. Ponosni smo lahko nanje, ker se tako pridno uče slovenskega jezika, samo da nas razvesele. Sezite po vstopnicah, kdor ni bil v šolski dvorani zadnjo nedeljo, naj prav gotovo pride v nedeljo in ne bo mu žal za tistih, par centov, ki jih bo dal za vstopnico. F. T. -o- Zahvala ča, kakšno blago bosta državi med sebo izmenjavali. Iz določb njune pogodbe ni razvidno samo to, kaj bo Finska izvažala v Sovjetsko Rusijo, pač pa iz njih sklepamo, kaj Rusija danes potrebuje. In zato objavljamo spodnje podatke. Iz Finske bodo izvažali v Rusijo v glavnem šlepe, čolne, turbine, papir in nekatere kmetijske pridelke. Določeno je bilo, da sme tega izvoženega blaga biti za 7 in pol milijona rubljev. V zameno pa bo Rusija izvažala na Finsko žito, sol, petrolej, bencin, olje za ma-žo, mangan, brom in živinsko krmo, seveda ne več kot za zgoraj navedeno vsoto, če Rusija omenjenih, finskih proizvodov ne bi potrebovala, bi jih gotovo ne uvažala. ci so zdaj drugi. Takratni nemški in avstrijski zavezniki Turki so zdaj na strani Angležev, a takratni angleški zavezniki, Italijani, so na strani Nemčije. Bolgari so si izvolili isto vlogo na strani Nemčije. Z mejdana so se potegnili Francozi, toda zdaj imajo večjo vlogo Grki, ki se morajo boriti za domovino in ne samo za zaveznike. Podpisana se želim tem potom zahvaliti vsem tistim, ki so me obiskovali v času moje bolezni. Dalje se zahvaljujem vsem tistim, ki ste mi poslale cvetlice, karte in druga darila in prav tako lepa hvala članicam društva St. Clair Grove št. 98 in vežbal-nemu krožku. Posebno pa se zahvaljujem mojim prijateljicam Tončki Jevnik, Cilki škrbec in Mrs. Karolini Glavič, ki so v resnici veliko dobrega storile zame v moji bolezni. Nikdar vam ne bom tega pozabila v svojem življenju. Bog naj vam da zdravje. Vsem skupaj pa želim vesele velikonočne praznike. Ana Tomsic, 1193 E. 61. St. Najvišji most v Jugoslaviji Najvišji most v Jugoslaviji in najbrže tudi v Evropi je most čez deroče reko Taro v Črni gori. Srednji lok tega mostu boči 155 metrov na gladino divje reke Tare. Izgotovili so ga in bi ga bili že izročili prometu, a je bilo preveč snega. Zato bodo sedaj na spomlad pričeli s poskusno obte-žitvijo, nakar ga bodo izročili prometu. Ta most so gradili več let in je veljal dvanajst milijonov dinarjev. Dosedanjo pot Nikšič-Žabljak je skrajšal za približno štiri milje. Ko so sprva iskali mesto, kjer naj bi speljali most čez divjo reko Taro, ki se vije v ostrih brzicah, so bili določilo popolnoma drugo mesto, toda kasneje so načrt izpreme-nili. Srbski listi poročajo, da je ta most tako slikovit, da ga vsa Evropa ne premore takega. -o- Trgovina med Finsko in Rusijo Finski po zadnji njeni vojni z Ru§ijo pač ni kazalo drugega, kakor da se s svojo veliko sosedo sporazume, čeprav ji je prenesla nemalo gorja. Začeli so zdaj urejati tudi medsebojne trgovinske odnošaje. Zadnjič je V Carigradu je zmanjkalo ka ve. Veletrgovci so izčrpali svoje zaloge, male trgovine pa imajo le malenkostno zalogo. * * * Potni listi slovaške države imajo dvojno besedilo in sicer na prvem mestu je slovaščina in na drugem mestu pa je nemščina. * * * V Milanu je umrl znani italijanski nevrolog Carlo Besta starosti 64. let. -o- Estonščina ode-' H ali pa nobena. Popol^.] poizvedel vse potrebni nik tiste vile se je P Uprijunija in je modno tvrdko za gosP1 je hčer z imenom A«01 bilo osemnajst let in bila poročena. Drugo J" si dal po nekem tolm8'" sati v estonščini piSItl°. "01 bližno tole vsebino: na! Pogled v Vaše W bil že dovolj, da sem se(' občutiti ljubezen. CenF, bodite vendar moja štiri tedne pridem, da snubim. — Tisti gosr kavico včeraj." To Plf s krasnimi vrtnicami slal v vilo. "Zakaj pa niste kar tja?" je vprašal ede» spodov. Ker nisem znal nit' estonščine," je odvr"1 Giliar in nadaljeval sem bil, da se bom v tednih naučil tega J^ me se je začela res*1 , T P. " H "Jeziki so premoženje," je dejal nekdo od družbe, ko smo po kosilu začeli piti turško kavo. "Časih so pa mrtvo premoženje," je odvrnil neki gospod Giliar. "Jaz, na primer, sem se nekoč ko sem bil še mlad, za žive in mrtve učil estonščine in nisem imel kasneje nikdar prilike, da bi se bil okoristil z njo." "Počemu pa se potem niste rajši učili kakega svetovnega jezika?" je hotel vedeti naš gostitelj. "Da vam to pojasnim," je dejal gospod Giliar. "je pa treba, da vam povem lačno zgodbo. Takrat sem bil še neznaten trgovski sotrudnik, ko sem nepričakovano podedoval precejšnje premoženje. Neki stric, ki je bil umrl v Revalu, mi je zapustil vse svoje imetje. In tako sem se odpravil na svoje prvo večje potovanje in sem se odpeljal na Estonsko. Seveda nisem niti oddaleč, mislil, da bi bil ondi ostal, marveč sem sklenil, da si s podedovanim premoženjem v domovini uredim svojo trgovino. Prišedši v Reval, sem se naselil v stričevo stanovanje, saj moj stric ni bil oženjen. A že ko j drugi dan po svojem prihodu sem srečal svojo usodo. Prišel sem bil vprav od notarja in sem videl nebesa pred seboj — in še nekaj: rokavico, ki je osamljena ležala na cesti! Malo bolj naprej pa je hitelo žensko bitje s prekrasnimi nogami dalje. Pobral sem rokavico, stekel sem za gospodično in ji izročil najdbo. Prijazno se je nasmehnila in rekla nekaj, česar pa nisem razumel. V tem hipu, ko sem zagledal njen ljubki obrazek sem se zavedal, da bo odslej hudo z menoj. "Ali govorite po naše?" sem jo zaprosil. Gospodična je odmajala z glavo in je spet nekaj nerazumljivega spregovorila. V tem mestu pa živijo razen Estoncev, tudi še Nemci, Rusi in Švedi. Jaz pa sem razen materinščine znal le še francoščino lomiti. "Ali govorite francosko?" sem vendarle še bolj milo zaprosil, a lepotica je spet z obžalovanjem odkimala. Zadel me je prijazen in topel pogled, potem sem strmel za njo z bridkostjo v srcu. Mahoma me je prvikrat prešinilo čuvstvo velike ljubezni, ki vse premaga. Sledil sem gospodično, dokler ni izginila v lepi vili. Zapisal ka doba. Vedeti mo rate. da estonščina, polej? ^ laponščine in madž^' kih , % ,rr p družini uralaitajis ki niso niti malo v ropejskimi in klasič'1'1 Zatorej učenje teh J kar tako za človeka 1,1 jev. Gulil sem se sedmih zjutraj do fl' poldne sem se učil ^ pol enajstih do ene P8 Popoldne sem od . rih bral estonsko & 'j i rih do šestih pa I fc« pisal. Ob sedmih z^j ^ šel k meni učitelj, J ^ z menoj do enajstih čez teden dni me Je ^ ti krč, da sem se liki jokal in sem sVOj jj Ija ven vrgel. Ko opomogel, sem dobi jaka, ki me je nad*" skrivnosti jezika. ^ njej per suhoparno u0^' vsak dan popil Pet. ,, Pirj rov vina na moj j je bil pa ves dan V^f pogovarjala sva se • Saj mi je bilo m"0*-sem se na ta način sem navzlic temu J j ponoči nisem m0^.^ spati in videl sem ^ f postave, ki jih Saj ne vem, kaj n1^ krat bolj zdelalo. a obože •ečnr 'i nje po svoji učenje tega nesre1 Vsak dan sem An1 v krasnih cvetic. Z nekaterimi in P ff». It S \ 0, k nili ti štirje tedni -sem uspel. Že sei10 /Jt^ dobro po estonsko K ' A cAlf ' prišel je dan, ko s' ^ pred ono vilo. b $ izročil svojo P°se nekaj minut nato f ^ gospodu UprijanijU' / mi besedami sem 11 davati, kar sem se / naučil. Ko sem,ob i h S besed omenil, c' v s gospod Giliar PrllV i1 "Pa gospodični vprašal. /j W' "Zaradi zdraVJ^:; .< moral odreči," Je ^ Giliar z vzdihom.^,/ čel tf se bil po tem '^jt^ z estonščino zace ^ > bila sklenjena med njo in Rusi- ^ sem si cesto in hišno številko, v | ne, bi bil brez ( jo trgovinska pogodba, ki dolo-1 meni pa je dozorel sklep: ta »AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 1, 1941 "H ^ttxxxxxxxxxx wmirTrHTinmtiHHiitiimxiim SATAN IN ISKARIOT Po nemškem izvirnika BL Maya utn tel) 10 i ■01* — odrli —! Jermene j ^redili —? Dobri, usmilje- pe 'žal ju , ei&areto. Bila je ena iz-„ tistih, ki jih je dala skrb-^ 8en°ra svojemu možu na "Ali • nisi prvi in najvišji po-i..ar mesta, ki se imenuje v jeziku belokožcev ?" sem! Saj sem vam po- V kj , pri nas je navacia ia-hujše in strašne j še n*TTTTTTTTTTTXIXXXTT»TIIIIIIIXirXXTXriXXXXXX3 -! Umor bi bil, muka najhujša muka, ki si Mia, človek izmisliti —!" I«: ma Si je hladnokrvno pri- 'Da "Vedi Velespoštovani gospod!" pri nas je navada ta- * te '^Prisodimo ujetniku, čim v ei§i je. In ti si najime-Ki Jb ujeli.! rf]i„°So tisti možje, ki jim po-'I^Ješ?" Hj,f°'icisti S0; moji podložni- ,>o —? 0 hudo ' j)0 'a. Pm iztaknili oči." JCl8ti so kriknili ','Jfciies ,lzmed vseh, ki smo jih Tako jih ne bomo mučili kakor tebe. bomo skalpirali, groze. ijai ar se jim je porogljivo 40v VSa usta, puhnil nekaj ^obr -Z a^caidove cigarete in k hacienderu: si don Timoteo, zelo Roke ti bomo % nt ^ovek -? "i s?leildero je zastokal v ne-fOZl. 'ai" Ožcj 3e pravil Yuma. "Be- ^tow, S° Vsi naši sovražniki. mor; ji n^fir i« HaZ'^o umreti." ifes nc>ero se je spomnil, da "Odif SVo^as bogat človek, iv^nino vam plačam, če ^iČl ? r°ko ^svobodo!" je ponudil. J1vo je zamahnil rdeč- h ljudje ne potrebuje- i \ i ,Ja! Vsa dežela je nji-l! ^ Kar imate, ste vzeli jim treba dajati de-' Sami Si ga b0do vzeli, vi i di 6 umrli na kolu." J alcaide je pograbil za j M» ed oh k ^ Sto Peset dam —! Pet iVe'esPoštovani gospod!" ^k,, s}> da ne potrebujemo let K. A ni; d / i i!( if J - - - "Tuj v° rešilno bilko. laz plačam odkupnino ,, i*Vat Vzkliknil. "Sto peset 'j an' V"ec se je nasmejal. \jbsto Peset — !" 'eS(J °Satejši človek si v. Pa nudiš tako malo deri; « g arja! Umreti mo- al sem sela. Še danes r2a ščuka, odločil bo, H<>mrti in kedaj bodete %'tei \J grožnji se je hacien-NbitieSa d°mislil. Nekaj ur, •o celo nekaj dni jim je UK8ojeno živeti —. In Prispela z Winne- Kj !!' e ^Porabil rešilno mi-> i e tia : ^ le Samo las skrivi" Vijolice 2adela najhujša ka- c«e prijatelje ima- SC* bodo maščevali !" ,„%sG° je Povedal Yuma: J!%*°gočne prijatelje za-S" £a .Sa belokožca, ki ,V;°al Yuma! belokožca, ki se ?