Domovi ima
NO. 50
e*york%P ,
• 10032
am^uwji in snwr
tomm ut unouagc oni?
/% /VI’ E
National and international Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 13, 1967
MORNING NCWSRARGR
STEV. LXV — VOL. LXV
Reulher bo zahteva! Solov letni dohodek
Predsednik Unije avtomobilskega delavstva je izjavil, da bo zahteval pri pogajanjih za novo d'elovno pogodbo zajamčen letni dohodek.
DETROIT, Mich. — V odnosih 'ned delavci in delodajalci je iz-gleda končana ena doba in se začenja druga, doba zajamčenega letnega, dohodka. Težišče pri pogajanjih za nove kolektivne pogodbe ne bo več na urnih plačah, ampak na letnem dohodku, ki bo moral doseči določeno zajamčeno višino, pa naj bo industrija polno zaposlena ali ne. "Walter Reuther je pretekli petek zagotovil delegate dela Unije avtomobilskega delavstva, da bo letos unija rajše šla na štrajk, kot pa da bi pristala na novo triletno pogodbo, v kateri ne bi bilo določila o jamčenju letnih dohodkov.
Sedanja delovna pogodba v avtomobilski industriji poteče septembra.
Na vprašanje časnikarjev, kaj 'V'isli pod zajamčenim letnim dohodkom, je Reuther odgovoril, da pomeni to, da bo delavec v avtomobilski industriji ob začetku leta vedel, kaj bo v prihodnjih 12 mesecih zaslužil, pa ftaj bo ves čas polno zaposlen ali Pa delno tudi brez posla. “Če General Motors lahko plača na leto svoje izvršno uradništvo, lahko plača letno tudi svoje delavce!'’ je pribil predsednik U-■Uje avtomobilskega delavstva.
Unija bo izdelala načrt za no-va pogajanja na konvenciji 20.-22. aprila v Detroitu. Pogajala se . bodo predvidoma začela v začetku julija.
Novi grobovi
S čiščenjem zraka ne bo še nič
Washington, d.c. — še
Wed kratkim so politiki na vsa Usta govorili, kako bo javna u-Wava skrbela, da bomo imeli či-stejši zrak. Zdi se pa, da bo vse Cstalo pri besedah, kajti akcija je zataknila že v samem začetku.
. federalno tajništvo za zdrav-le> prosveto in socijalno politiko je Pripravilo obširno poročilo, a 'šen zrak vdihavamo, dodalo j6 pa tudi predlog, kakšne naj o zahteve do vseh prizadetih, a Pridemo do boljšega zraka. ^°ročilo bi bilo moralo biti te U' objavljeno, pa ne bo. Premo-
frd119 industriia ie Pritisnila na eralnega tajnika Gardnerja, p le objavo poročila “odložil”, oročilo je obravnavalo le sta-
tViV ^ew Yorku, Chicagu in ^^Phili, druga mesta bi p>0 ra a Priti pozneje na vrsto, obi* Wernogovne industrije proti rulv^1 S° podPrh tudi njeni va-batoJ K°ngresu, posebno pa se-tesa dennings in Cooper, ki akci' ^ ne ^jita. Tako bo vsa R e i*3 ZasPa^a> abo ne bo posegla johna ^ W a vmes. Predsednik
skrb,S?n - 1,ma pa seda'i dru§ih
jatn0 00 preveč in bo verzi! ?V0]e Posredovanje odlo-U" na boljše čase.
^ Temenski
Anna Schneider
V petek je v Marymount bolnici umrla 54 let stara Mrs. Anna Schneider s 10811 Park Heights Ave., Garfield Hts., roj. Dolenc, žena Franka S., mati Gerald a G. Davida A. in Dale-ja F., stara mati, sestra Celie Hasek, Josepha, Stanleyja in pok. Ignatiusa. Pogreb bo iz L. Fer-folia pogreb, zavoda jutri ob ?.15 zjutraj, v cerkev sv. Tereze na Granger Rd. ob devetih, nato na Kalvarijo.
Frank Škerl
Včeraj zjutraj je v Fairview Park bolnišnici umrl Frank Škerl s 4558 W. 157 St., star 58 let, rojen v Clevelandu. Delal je v Central Mfgr. Co. Tukaj zapušča ženo Josephino, roj. Stražišar, otroke Mary Ann Corpora, Richarda, in Patricio, 3 vnuke, sestre Jennie Suhadolnik, Frances Sauer, Mildred Stražišar in Mary Škerl. Bil je član pri Društva sv. Vida št. 25 KSKJ, in Foresters. Pogreb bo v sredo ob devetih dopoldne iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob šestih.
Louis Snidarcig
Včeraj je umrl na svojem domu na 1121 E. 66 St. 76 let stari Louis Snidarcig, 'rojen na Tržaškem, mož Mary, brat Tonyja in Antonie, stric Johna Medveša. Do svoje upokojitve 1. 1951 je bil zaposlen pri Fisher Body 25 let. Bil je član SNPJ št. 126 in ADZ št. 6. Pogreb bo iz Žele-tovega pogreb, zavoda na St. Clair Avenue jutri ob 9.30, v cerkev sv. Vida ob 10.30, nato na Kalvarijo.
Jennie Steklasa
Nenadno je umrla 76 let stara Mrs. Jennie Steklasa s 1065 E. 66 St., roj. Turk v Šmihelu na Dolenjskem, od koder je prišla v Ameriko 1. 1905, mati Mrs. Jean Selan (Calif.), Mrs. Agnes Lampert in Mrs. Josephine Luzar (pri kateri je živela), 4-krat stara mati, 3-krat pramati. Mož John Steklasa ji je umrl 1. 1958. Pokojna je bila članica ABZ št. 37 in Carniola Hive No. 493 T. M. Pogreb bo iz Želetovega pogreb. zavoda na St. Clair Avenue jutri ob osmih zjutraj, v
cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob devetih, nato na Kalvarijo.
Mary Pirc
Na domu svoje hčerke v Winchester, Ky., je umrla v soboto Mary Pirc (preje Mohican Ave.), roj. Cernelich, vdova po 1. 1964 umrlem možu Louisu, mati 1. 1947 umrlega Louisa in Emily Hackett, 4-krat stara mati in enkrat pramati, sestra Sophie Scharlag, Ann Gorjup (Calif.) in Johna Cernelicha. Pokojna je bila doma v Vidmu pri Krškem od koder je prišla v Ameriko 1. 1908. Bila je članica Podr. št. 14 SŽZ. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri, v torek, ob 8.45, v cerkev Marije Pomočnice na Neff Rd. ob 9.30, nato na pokopališče.
Helen Kovačevič
Umrla je na svojem domu na 14215 Darley Ave. 75 let stara Helen Kovačevič, roj. Marinkovič v Jugoslaviji, od koder je prišla v Ameriko pred 54 leti, vdova po 1. 1964 umrlem Johnu, mati Mary Dolinar, Anne Apa-nites, stara mati Carole Anne Jenovic in Johna Apanites, 3-krat pramati, sestra Paula Marinkoviča, Eli in Anne Romanovich. Bila je članica HBZ št. 21. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri, v torek, ob enajstih dopoldne na Lakevievv pokopališče.
Mike Mlac
Pri obrezovanju vrtnic je zadet od kapi umrl 90 let stari Mike Mlac s 130 E. 270 St., preje 7. E. 61 St., mož Angele, roj. Ceh, oče Julie Zak in Roberta, 3-krat stari oče, 4-krat praoče, rojen v Sloveniji, od koder je prišel v Ameriko 1. 1905. Pokojni je bil član SNPJ št. 178. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v sredo ob 9.30 na Ali Souls pokopališče.
-------o------
Indijo bomo še podpirali s hrano
WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je pretekli teden izglasoval resolucijo, ki priporoča podpiranje Indije z deželnimi pridelki, toda pod pogojem, da bodo to storile tudi druge drža-
Molk Hanoia povod za bombardiranje jeklarn
rnesMc proza začetek miru. je
Ko so pretekli padli napori
razgovorov o ..........., ^
L. B. Johnson pristal na zahtevo vojakov po uničenju jeklarn v Severnem Vietnamu.
WASHINGTON, D. C. — V vladnih krogih priznavajo, da je bil povod za letalski napad in u-ničenje glavnih jeklarn v Severnem Vietnamu pretekli petek molk Hanoia na predloge po začetku razgovorov o končanju vojne v Vietnamu. To je del splošne odločitve “povišati ceno” nadaljevanja vojne za Hanoi, da bo ta končno le spoznal, da je zanj boljše vojno končati.
Jeklarne, ki so jih pretekli petek uničile ameriške bombe, so začeli graditi leta 1959 in bi morale biti letos končane. Pri gradnji in njenem financiranju so pomagali tako Rusi kot Kitajci. Jeklarne so bile ponos Severnega Vietnama in bi naj mu služile kot jedro industrializacije. Ameriški vojaški vodniki, odgovorni za letalske napade na Severni Vietnam, so jih postavili med glavne vojaške cilje že leta 1965, toda predsednik napada na nje ni hotel dovoliti. Šele trdovratno vztrajanje Hanoia ga je pripravilo do tega, da se je vdal vojaški zahtevi.
Po ameriških trditvah so jeklarne, ki leže kakih 40 milj severno od Hanoia, izdelovale dele mostov, železniške tračnice, sode in drug material, ki je potreben za vojaški napor in vojno samo. Nepristranski poznavalci razmer sodijo, da so izdelki za vojno in vojaške potrebe predstavljali manjši del produktov jeklarn.
PRI VOLITVAH VČERAJ SE
DE GAULLE NI ODREZAL
____\
DeGaullovi stranki so napovedovali za včerajšnje končne volitve v narodno skupščino trdno večino med 250 in 280 poslanci, dobila pa je le 244 poslanskih mest, ravno en glas večine. Ni še odločeno poslansko mesto v Polineziji in odprto je še mesto v Francoski Somaliji, kjer bodo z ljudskim glasovanjem odločili, ali hočejo ostati v zvezi s Francijo ali ne.
PARIZ, Fr. — Stranka predsednika Charlesa De Ganila je včeraj pri zaključnem delu volitev v narodno skupščino doživela hud udarec, ko je dobila komaj en glas večine, med tem ko so ji pred volitvami napovedovali trdno večino vse od 250 do 280 poslanskih mest 486 v narodni skupščini. Združeni nasprotniki vlade imajo sedaj v parlamentu 241 poslancev. Neodločeni sta še mesti v Polineziji, kjer volivni izid še ni znan, in v Francoski Somaliji, kjer bo šele ljudsko glasovanje odločilo, ali ostane ta del Francije ali ne. Od glavnih članov vlade sta pri volitvah propadla zunanji minister Couve de Murville in vojni minister Messmer.	---as:	: r-r.r_-r——
?
Iz Clevelanda i in okolice
V maju bo vpoklicanih 18,000 vojaških novincev
WASHINGTON, D.C. — O-brambno tajništvo je objavilo, da bo v prihodnjem maju poklicanih v vojaško službo 18,000 nave, kot na primer Rusija, Ka- bornikov, doslej največ v enem nada, Avstralija itd. Resolucijo ' mesecu v tekočem letu. Lani je bo verjetno odobril tudi senat. bilo največ vpoklicanih v oktob-brez posebnih dodatkov.	j rU) 49,200.
Predsednik De Gaulle je pozval volivce, naj podpro njegovo stranko, ker sicer ne bo mogel nemoteno vladati. Volivce je postavil pred izbiro: njegova vlada ali levičarji pod vodstvom komunistov. Namignil je celo, da gre naravnost za državo in njeno svobodo, Vse to izgleda ni imelo odločilnega vpliva. Vsa levica, nekomunistična in komunistična, je nastopila skupno in njeni kandidati so odnesli nepričakovano veliko zmag. Komunistična partija ima v novi skupščini 72 poslancev, ko jih je imela v prejšnji le .41, združena nekomunistična levica ima v novi skupščini 116 poslancev proti 86 v prejšnji.
Med novimi poslanci je tudi nekdanji predsednik vlade Pierre Mendes-France, ki je končal vojno v Indokini in se tej dogovoru v Ženevi leta 1954 odpovedal.
Politični komentatorji trdijo, da je De Gaulle sam pomaga komunistom do porasta vpliva, ker je postavil za temelj svoje zunanje politike izboljšanje odnosov med Parizom in Moskvo. Sovjetska poročevalska služba je danes v svojem prvem ko-mentai'ju k francoskim volitvam ugotovila, da izidi jasno kažejo, da se je Francija odločila za levico.
Zadnje vesti
BERN, Šv. — Vlada je objavila danes ..zjutraj, ..da ..je ..izdala Svetlani Stalin, hčerki pokojnega ruskega komunističnega diktatorja vizo za 3 mesece.! avenije: Newton Svetlana je zaprosila pretekli redith, Monterey, Pasnow, Rose-teden za politično zatočišče v cliff, Naumann, Renwood, Ormi-Indiji, kjer ga pa ni dobila, |stjn in Abby. Zainteresirani naj
kličejo upravo tel. HE 1-0623 od
K molitvi—
Članice Podr. št. 14 SŽZ so vabljene nocoj ob sedmih v Žc-letov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Mary Pirc. Rojstni dan—
Danes obhaja 33-letnico rojstva rojak g. Jože Štepec z 21101 Vine Ave. (preje E. 154 St.). Kljub lepi starosti redno čila Ameriško Domovino. Želimo mu še mnogo zdravih let.
Seja—
Društvo Danica št. 11 ADZ ima jutri, v torek, ob 1.30 popoldne svojo redno sejo.
Podr. št. 25 SŽZ ima nocoj ob sedmih redno sejo v šoli sv. Vida. Po seji zabava!
Slav. pisarna—
Slov. pisarna v Baragovem domu. 6304 St. Clair Avenue, prosi vse one, ki so plačali Mohorjeve knjige za 1. 1967, pa jih še niso dobili, najkličejo tel. 361-5926.
Unrava išče raznašalca—
Uprava Ameriške Domovine išče raznašalca lista za sledeče Locherie, Me-
Večin0
ma oblačno, verjetnost ^ajvišja temperatura 40.
SAIGON, J. Viet. — Iz dnevnih in tedenskih poročil o bojih na frontah se to da le težko dojeti. Vietnamska vojna se namreč razlikuje od navadnih po tem, da je pravih velikih bitk le malo, zato pa so vsak dan mali in srednji spopadi, ki so pa tudi krvavi in zahtevajo marsikateri teden hude žrtve. Tako so na primer naše čete imele v prvem tednu tega meseca 232 mrtvih in 1381 ranjencev, usode štirih vojakov pa niso mogli dognati. Boji so se vršili v glavnem na treh področjih: ob demilitarizirani coni na severni meji Južnega Vietnama. Tam napadajo redne se-vernovietnamske čete naše postojanke in streljajo nanje kar čez cono. Imajo torej na severni strani demilitarizirane cone močno artilerijo. Drugo področje je delta reke Mekong. Za komuniste so to najvažnejša področja, zato jih tudi tako trdovratno branijo.
Obveščevalna služba trdi, da je vlada v Hanoiu postavila ob demilitarizirani coni kar tri kompletne divizije, ki naj vderejo v Južni Vietnam. _
Vojskovanje v Vietnamu se se zmeraj stopnjuje
Zato je pa general Westmoreland tako dobro zastražil severno mejo. Od tam se marini ne dajo pregnati, akoravno prihajajo tupatam v prav kočljive položaje.
Nič manj važne so za komuniste vse postojanke ob 'reki Mekong, ki šo blizii Kambodže. Kambodža je še zmeraj zavetišče za komunistične čete. Ako pridejo v nevarnost, se u-maknejo čez mejo, kamor jim naše čete ne morejo slediti. Ko pa partizani pridejo v Kambodžo, se po načrtu hitro porazgubijo v džungli, tako da jim je težko priti na sled.
Področje delte reke Mekong je pa komunistom potrebno radi tega, ker tam pridelajo vietnamski kmetje toliko riža,
cije. Tam so seveda tudi sedeži rdečih propagandnih organizacij. General pravi, da ima sedaj dosti vojakov, in je prepričan, da bo vse postojanke počasi, toda sistematično uničil.
Naši vojaški krogi dalje o-pozarjajo na dejstvo, da rdeči vojaki in partizani zmeraj bolj dezertirajo. Samo v prvih dveh mesecih jih je dezertiralo nad 6,300, torej še enkrat več kot v istem lanskem času.
Isti krogi tudi mislijo, da so sedanji hujši napadi z nasprotne strani znak nervoznosti. Rdeči poveljniki se spustijo vanje, da se poskusijo maščevati ali pa da poskusijo vliti lastnim vojakom več optimizma v skorajšnji konec
da lahko zalagajo vse potrebe vojne. Tako mislijo tudi mno-rdečih gverilcev in še Severni gi dezerterji, ki prihajajo na
ameriške in saigonske postojanke. Na nervoznost med komunističnimi voditelji v Vietnamu cikajo tudi sledeče vesti:
V svojih zaupnih poročilih
Vietnam.
General Westmoreland vse to dobro ve. V njegovem štabu so že ugotovili, da imajo partizani in severiiovietnam-ski vojaki okoli 100 utrjenih
postojank, kjer živijo njihovi trdijo vodilni komunisti, da štabi in kjer se nahajajo tudi jim je v Južnem Vietnamu zaloge hrane, orožja in nvuni- ’ treba imeti 300,000 partiza- •• hovih pristašev in sopotnikov..
nov, doslej so govorili le o 180,000. Počemu tak skok? Partizanski oddelki so zmeraj bolj v stalnem premikanju od kraja v kraj, da partizani najdejo s tem manj prilike, da bi dezertirali. Na čelu partizanskih edinic prihajajo zmeraj bolj oficirji iz Severnega Vietnama. Ali južnovietnam-skih ni dosti? Ali so postali nezanesljivi? Terenci so dalje dobili nalogo, da brez usmiljenja streljajo na vse vidne rojake iz Južnega Vietnama, ki se ne pokorijo vietnamski OF. Obveščevalna služba je tudi opazila, da pošiljajo partizanski zaupniki zmeraj bolj optimistična poročila svojim višjim oblastem in da trdijo v njih stvari, ki se sploh niso dogodile. V krajih, ki so pod rdečo kontrolo, so se naenkrat pojavili “odbori za disciplino”, ki še bolj terorizirajo ljudi, kot so jih preje terenci.
Na vseh teh poročilih ni vse resnica. Nekaj pa je gotovo in vsaj to pove, da ni pri vietnamskih komunistih vse zlato, kar se sveti v poročilih nji-
ker se Indija ne mara zame-rili zaradi nje Sovjetski zvezi. Iz istega razloga ji niso dale zatočišča ZDA, Švica pa le začasno.
NEW YORK, N.Y. — Črnec J Meredith je včeraj objavil, c!., ne bo kandidiral kot republi-
9. dopoldne do 4. popoldne. Stat rest nad 10 let.
Seja—
Podr. št. 10 SŽZ ima jutri, v torek, ob sedmih zvečer sejo v prostorji.
V Florido—
kanec proti demokratu A. C. J Mrs. Mary Kraich, 1109 E. 63 Powellu za kongresnika 11.! St., je včeraj odpotovala za nekaj časa k hčerki v Jupiter, Fia., na oddih in zdravljenje. Pred odhodom je naročila pozdrave za svoje znance, posebno za vse članice in člane Kluba slov. upokojencev za senklersko okrožje. Njen floridski naslov: PA-JA Villas, R.D. 1, Jupiter, Fla. 33458. Smrt v Sloveniji—
Koncem tedna je prišlo iz Ljubljane sporočilo, da je umrl č.g. Ignacij Marinčič, višji vojni kurat v pokoju, ki bi bil letos obhajal biseromašni jubilej, kot je zapisano v “Vesteh iz Slovenije” na 2. strani lista.
Policija prijela tri v zvezi z zadnjimi umori—
aprila v Harlemu. Trdijo, da je Meredith odpovedal kandidaturo na pritisk črnih vodnikov.
PEIPING, Kit. — Radio je objavil, da je kulturna proletarska revolucija ustavljena, da bo mogoče izvesti pomladno setev.
NEW DELHI, Ind. — Včeraj je bila soglasno izvoljena za predsednico indijske vlade Mrs. Indira Gandi, potem ko se je sporazumela s svojim tekmecem Desaiem ter mu izročila podpredsedstvo vlade in finančno ministrstvo. SAIGON, J. Viet. — V obsež-j nejših bojih na tleh so rdeči l
koncem tedna imeli preko 500 | so^umljeni ^ morali veh trgoJ-mrtvih. Ameriška letala so cev pretekli teden. Danes bodo znova napadla vojaške cilje v obtožili nekega 25 let starega in Severnem Vietnamu. Trdijo, nekega 20 let starega moškega da bodo med naslednjimi cilji umora E. Edelmana pretekli to-vejaška letališča, na katerih rejc v njegovi trgovini Rosedale
Supermarket na E. 115 St. Neki 17 let stari fantin je med tem včeraj priznal, da je ustrelil v sredo 61 let starega Hindsa y njegovi Sylvia’s Delicatessen na 8213 Euclid Ave.
so severnovietnamska vojaška lovska letala MIG.
Harold Wilson težko <roti svoje poslance
LONDON, Ang. — Angleški ministrski predsednik Wilson | ima v parlamentu večino 91 poslancev, zato se mu ni treba bati, da bi ga konservativna opozicija mogla preglasovati. Tega se pa
Osmorčki pomrli
MEXICO CITY, Meh. — Pretekli petek je 21 let stara Maria Teresa Lopez rodila v tukajšnji
.bolnici žive ostnorčke, 4 dekljce zavedajo tudi poslanci njegove j jn 4 dečke. Nobeden od njih ni stranke in radi skačejo čez ojni- tehtal čez en funt in bilo je očitno, da ne bodo preživeli. Maž Marie Terezije, oče osmorčkov, Genaro je zaposlen v bolnici, Wilson skuša držati disciplino, kjer so bili ti rojeni, kot pomoč-
ce. Javno kritizirajo svojo vlado, glasovanj se pa tudi ne udeležu jejo kot bi bilo treba.
toda se mu ne posreči zlepa. Sedaj je pa njegov osebni ugled še dobil hud udarec. Pri treh nadomestnih volitvah je njegova stranka zmagala samo v dveh o-krajih, v tretjem je bitko izgubila. Pa tudi zmaga ni bila tako velika kot pri zadnjih rednih volitvah.
To seveda še
nik arhitekta.
V tem stoletju je bil to tretji primer rojstva osmorčkov, eden je bil v Mehiki leta 1921, drugi na Kitajskem leta 1934.
Vodnike KP v Kolum-biji so prijeli
BOGOTA, Kol. _ Oblasti so ne napoveduje prijele 15 glavnih vodnikov Ko-vladne krize, Wilson bo lahko munistične partije in preiskali vladal do 1. 1972, ako ga ne za-'njihova stanovanja, je objavila v denejo hujše politične nesreče, jsoboto policija.



m&mm
r.
mimm

6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
-ubliahed daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Združen« države:
$16.00 na leto; 88.00 z& pol leta, $5.00 za 1 m«* *««* i Kaapdo in dežek izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES;
suited State#:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months anada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 lor 6 months; $5.50 for 3 month« Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio

No. 50 Monday, March 13, 1967
CIA in vohunjenje
Burja okoli “afere” Centralne Informacijske Agencije” (CIA) se je polegla. Bila je kratka, pa je vendarle pokazala, kako malo uravnovešena je ameriška javnost, kadar pride v zadrego, da mora obravnavati kočljive zadeve.
CIA in njeno delo je gotovo kočljiva zadeva. CIA je najbolj znana kot glavna uradna vohunska organizacija. Pravimo “glavna”, kajti v vsaki deželi imajo posamezne veje javne uprave še svoje posebne vohunske organizacije, posebno armada, vojno letalstvo, vojna mornarica itd. Tako je tudi pri nas, le da tega nihče ne obeša na veliki zvon. Toda ostanimo pri CIA!
Vsak vohunski posel je na glasu, da je nekaj umazanega. Po potih, ki jih praviloma ne smatramo za poštene, skuša zvedeti za stvari, ki naj bi ostale tajne. To drži, toda le do gotove meje. Treba je namreč najti odgovor na vprašanje, kaj je tajno. To je pa sila težko vprašanje, ki zanj ne najdeš pravega odgovora. Naj opozorimo le na splošno znano dejstvo, da v svobodni demokraciji ni nobena tajnost veliko tega, kar se pod diktaturo smatra za največjo tajnost. Vsakdo, domačin in tujec, lahko dobi v naših knjižnicah, časopisih, razpravah podatke, ki so na Ruskem največja tajnost. Kdor brska na Ruskem za takimi stvarmi, pride v zapor, pri nas se za njegovo delo nihče še zmeni ne. Zato ima CIA pri nabiranju tajnosti veliko težji posel, recimo, v komunističnih državah kot komunistični agentje pri nas. Kar je pri nas dovoljeno, je pod komunističnimi režimi zločin. Kje naj v takih slučajih morala potegne mejo?
Zato mislimo, da ne gre obsojati CIA za nabiranje novic in podatkov, ki jih rabi naša javna uprava v interesu naše narodne varnosti. Zbiranje zaupnih novic in podatkov poznajo vsa stoletja, kar seveda vohunstva kot takega ne upravičuje. Ni pa pri tem pošteno, da igramo vlogo užaljenega moralista samo takrat, kadar pride delo naše vohunske mreže na dan, zato pa molčimo, kadar delajo podobne stvari druge države.
Kar se nam pa zdi važnejše: CIA se ne peča samo z nabiranjem novic in podatkov, kar je glaven posel vohunjenja. Veliko več opravka ima s podtalnim bojevanjem proti komunističnim podtalnim akcijam. Vse te akcije nimajo nobenega idealnega namena. Skušajo pripravljati teren za odkrite komunistične akcije, ki bi se praviloma morale završevati z osvobodilnimi vojnami, če bi šlo vse tako, kot želijo komunisti. Zato lahko smatramo komunistično podtalno rovarjenje kot uvod za državljanske vojne. Kjer se pa komunisti začno boriti, zakaj bi svobodni svet ne imel pravice, da se jim postavi po robu, ne glede na to, ali jih sreča v zarotah, organizaciji revolucij ali kjerkoli.
To pa že ni več vohunsko delo, to je podtalni boj proti sovražniku, ki se skuša najpreje organizirati tajno pod o-kriljem teme in skrivnosti. Tako podtalno udejstvovanje so pa komunisti v 50 letih razpredli do popolnosti. Nič in nihče ni pred njimi varen, vsakega hočejo vpreči v svoj voz, ali se tega zaveda ali ne. Boj proti podtalni komunistični agresivnosti ni zato nikoli ponehal in tudi ne bo, kajti podtalna agresivnost je bistven del komunističnega udejstvovanja.
Res da komunisti sedaj govprijo veliko o mirnem sožitju, to velja, toda samo za neka določena področja. Moskvi ne gre na primer sedaj v račun, da bi naraščala politična napetost po vsem svetu. Imajo domače težave in težave s kitajskimi tovariši. Razumemo njihovo željo po miru na primer z Ameriko. Toda ta njihova želja se ne razteza na njihovo podtalno rovarjenje. To še ni zamrlo. Morda ga je le nekaj manj, ker jim primanjkuje za ta namen ljudi in denarja. Ko pa pride čas, bo za podtalne akcije zopet na kupe denarja na razpolago.
In zato naj CIA na željo naših zanešenjakov pusti komunističnim podtalnim akcijam, da se svobodno in neovirano razbohotijo? Saj je delo CIA strogo defenzivnega značaja. CIA se vendar nikjer ne pokaže in nikjer ne udejstvuje, kjer ne vidi komunistične nevarnosti. Morda jo tu-patam vidi preveč, toda to ji ne jemlje pravice, da se ne bi smela boriti podtalno proti podtalnim komunističnim akcijam.
Vse to je dobro znano vsem politikom, diplomatom in vojakom po vsem svetu in vsakdo smatra delo takih obveščevalnih služb vsaj za nujno zlo. Sredi naše sedanje vihre proti CIA so na primer tuji diplomatje v Washingtonu zmajevali z glavo. Niso mogli prosto razumeti, zakaj naj bi a-meriška javnost načelno kritizirala CIA posle, ne pa svoje kritike omejila na konkretne slučaje. Med seboj so si pripovedovali še veliko hujše stvari, ki se godijo po svetu in ki se nad njimi nihče ne zgraža.
Lahko se pa seveda zgodi, da CIA to ali ono akcijo svojih nasprotnikov ocenjuje preveč hudo, da ji pripisuje
več vrednosti, kot jo ima. V tem slučaju je pa federalna administracija poklicana, da spravi problem v prave meje.
V eno stvar bi se pa CIA ne smela vtikati. Ne bi smela imeti svoje zunanje politike in jo tudi izvajati. To gre predaleč, pa se godi. Včasih uspešno, včasih pa tudi ne. Na Filipinih je na primer v bojih s komunisti imela srečo, na Kubi je ni imela. Verjetno si je opekla prste tudi v drugih slučajih, pa tega ne vemo.
Vsekakor bi bilo pa bolje, da bi se CIA v konkretne spopade z nasprotnikom, kjer igra orožje svojo vlogo, ne smela spuščati. To je stvar narodne obrambe in ne organizacije, ki ima kot glavni namen boj z “uma svetlim mečem” s tako nevarnim sovražnikom, kot je komunizem. Amerika bo kar zadovoljna, ako CIA to nalogo dobro izvršuje. Za druge posle naj pa federacija dobi druge organe, pa bo mir v deželi.
■iiii:MiiiiiimiiiiuimimniiiuuiiiUHiiimiiinuiiimi!miiii!iiiiiiiuiiuiiiiiiiunroinniiimiuiimiiiniimiiiiinuiiiiuiuuui[iii
Pennsy 1 vanski prepihi
(Poroča Majk)
umimmiHiiumiiiiiiiiimmmminiiniiiHimiiinnimmmniuiumiiiiniimiiiiiiiimiiiiiiuimiimmimmimmiiiHiimiiHii
Pittsburgh, Pa. — Zimo imamo letos kaj čudno. Menda zato, ker je letos vse drugo zavito v neke čudnosti, pa je še zima taka in se tako obnaša. Takozva-na vrsta gora, hribov in rid pod imenom “Appalachian Mountains”, ki se začne gori v državi Maine in se vije in teče doli skozi vzhodnoseverne države vse do države Georgia, je prejela letošnjo zimo obilico snega. Po nekih krajih so bili prehodi zameteni s snegom od 8 do 10 čevljev. Povprečno pa vse od 8 do 30 palcev. Apalaska gorovja in ride se vijejo na široko in vijugasto tudi čez našo državo Pennsylvanijo. Po nekih krajih ne pomnijo toliko snega in zametov že več desetletij, kakor so ga imeli letos. Po nekaterih zaostalih gorskih bivališčih, kjer prebivajo revni ljudje, niso imeli več tednov nobenih zvez z mesti in središči. To so ljudje, ki bivajo po hribih v revnih kajžah. In takih je še precej po Apalaških hribih in ridah. O teh se mnogo govori in razpravlja, kako bi jih pripravili in jih pomagali do bolj udobnega življenja, a vse akcije uspevajo le počasi. Zaostali ljudje potrebujejo naj prvo izobrazbe in pouka, kako se živi bolje, kakor pa živijo. Johnsonova “Great Society” ima tu silno veliko polje za svoja prizadevanja, ki naj bi prinesla tem zapuščenim ljudem po teh hribih in dolinah boljše življenje. Upajmo, da vse tozadevne akcije, kako pomagati tem ljudem, ne bodo zaspale, marveč se razširjale in dosegle svoje cilje in namene. Če imamo denar za tuji svet, zakaj bi ga ne imeli tudi za lastne ljudi doma.
V	letošnji zimi so že sneg in snežni viharji napravili mnogo škode marsikje. Zdaj, ko se bliža pomlad, se pa bojijo, da ho odtajanje snega povzročilo velike poplave. Ko se bo začel sneg topiti, bodo začele reke in potoki naraščati in voda bo marsikje zalila nižave med gorami in ri-dami, kakor jih je že večkrat v prejšnjih časih. Tako so ljudje in kraji vedno izpostavljeni tem in onim nezgodam. Dal Bog, da bi jih ne bilo in da bi pri tem upanju ostalo.
Ko sem že pri slabem vremenu in snežnih viharjih in nevihtah, naj omenim še mimogrede, da sem pravkar videl pri mojem sosedu v “Dolenjskem Listu”, kako so deževje, poplave in nevihte nadlegovale skoro vso Dolenjsko v starem kraju. Baje skoro vse reke in potoki so podivjali, pravijo vesti. To je bilo koncem novembra in začetkom decembra lani. Nižave v ribniški doline so bile vse poplavljene. Žužemberk, Soteska, vse je bilo pod vodo, žage in mlini. Tako so bile poplave tudi v Zgornjem Posavju. Vasi, trgi, mesta ob Krki in Savi so bili vsi pod vodo. Res nekaj nenavadnega. Škoda sega v neizmerne milijarde, pravijo poročila. Tako se poigrava narava s svetom in ljudmi.
V	istem listu sem bral, da bodo letos 1967 proslavljali 200-letnico zdravilišča v Dolenjskih Toplicah pri Straži. Kraj mi je znan, kot mlad fant sem šel z mojim pok. očetom v tamkaj-šno kopališče. Trpel je na 'rev-
matizmu in je šel tja v toplice. Bila sva tam štiri dni. To je bilo več let še pred prvo svetovno vojno. Očetu je pomagalo, kakor je to čutil pozneje. Od tedaj poznam tisti kraj. Torej 200 let že obratujejo Dolenjske Toplice.
Vest o tem pravi, da so se v Dolenjskih Toplicah že v 14. stoletju kopali ljudje ob izvirih tople vode, ki je prihajala iz velikih razpok skal v zemlji. V drugi polovici 17. stoletja, leta 1767, pa je dal knez Ivan Vajkard Auersperg na mestu, kjer stoji veliki bazen, vrelec obzidati in napraviti streho, medtem ko je drugi izvirek, sedanji jamski bazen, ostal še vedno brez strehe. Tako bodo Topličani letos slavili 200-letnico njihovih slavnih toplic, kamor je zahajalo in še zahaja se zdravit proti revmatizmu in raznim boleznim na tisoče in tisoče ljudi od vsepovsod.
•	ZNAMENJA PRI PRODAJANJU AVTOMOBILOV. — Korporacije, ki vodijo obratovanja proizvodnje avtomobilov v ZDA, so mnoge znižale proizvodnjo avtov za letošnji mesec januar. Chrysler korporacija je znižala za 17,000 avtov od lani za ta mesec. General Motors, Ford in American Motors so znižale proizvodnjo avtov že za lanski december za ta letošnji januar. To zniževanje izdelovanja avtov mnogo pove. Prodaja avtov ne gre tako srečno in veselo izpod rok, kakor lani. Pove pa tudi, da bo vsled tega v avtomobilski industriji manj dela in zaslužka.
•	V NAŠI PENNSYLVANIJI JE OKROG 2535 policistov v državni policijski službi. Toliko samo državnih policistov. Vsako mesto, vsak okraj ima potem še svojo lastno policijo. Koliko zadnjih, ni znano in ni navedenega števila za nje. Pove pa to že samo pri številu državne policije, kako visoke vsote stane nas te vrste postrežba. Bi jo ne bilo treba, ko bi bil vsak človek “postenjakovič” — po hrvatsko povedano. Ampak na svetu je še vedno tako, kakor pravi naš Mate na Butlerju: “Lopovov in uši; kakor izgleda, ni na svetu nikoli manjkalo in jih menda nikoli ne bo.” To pa pove, zakaj imamo tako visoke davke in druge izdatke pri oblastvenih upravah, v katerih rokah so take postrežbe, kakor varstvo pred lopovi vseh vrst.
Na svetu bi ne bilo preslabo, ampak lepo, ko bi ne bilo toliko lopovov in nepoštenjakovičev. Slednji so pa kakor žgoče koprive med žlahtnimi jagodami in rožicami.	'
•	KOLIKO SO FARMARJEM VREDNE ŽENE? — Statistikar-ji se dandanes bavijo z vsemi mogočimi računskimi problemi. Da jim gredo “rajtenge“ bolj hitro od rok, uporabljajo kompu-terje (računske stroje). Po tipkah komputerjev kavsajo kakor lačni vrabci po prosu in kompu-torji jim prikazujejo številke o tem in onem. Pri listu “Farm Journal”, ki ga tiskajo v Phila-delphiji, mestu, ki slavi po na vse viže navitih odvetnikih (naš Mate jim pravi: fiškali), so objavili pred kratkim poročilo, ki pove, koliko je oz. naj bi bila povprečnemu farmarju vredna žena. Takole so. “izrajtali”:
“Povprečna žena-gospodinja na farmah porabi okrog 15 ¥2 ur za kuhanje. Po priznani plači za kuhanje, ki je $2.50 na uro, bi zneslo za ta posel $38.50. Za gospodinjstvo, ki ga opravlja kot vladarica hiše, porabi blizu 11 ur na teden. Po plači $2.30 na uro za to znese $25.50. Zraven tega povprečna žena na farmah porabi najmanj kakih 8V2 ur pri delu na vrtu in polju. To po $1.60 na uro znese $13.44. Dalje porabi pri umivanju posode, pri snaže-nju po hiši, pri pranju, pri družinskem knjigovodstvu in mnoge morajo še šofirati avtomobile, vse to zahteva nadaljnih 45 do 50 ur časa na teden. Na podlagi vseh teh številk je dobra žena vredna farmarju najmanj $150 na teden,” pravi poročilo.
Ko sem zgornje poročilo omenil moji Kati, je rekla: “Vidiš stari, žene smo nekaj, zapomni si to Majk. Ko bi moški žen ne imeli, bi mnogi še knofov pri hlačah in srajcah ne imeli! To potrjuje tudi rek: Da žena je dar božji!”
Prikimal sem ji, mislil pa po svoje...
Vsem čitateljem iskren slovenski pozdrav!	Stari Majk
Imamo dobre ease
MIAMI, Ela. — Naš Yugoslav-American Social Club ima še vedno redno vsak četrtek in vsako nedeljo piknik na svojih lastnih prostorih, kjer je paviljon za 100 oseb in tudi dosti prostora za parkiranje avtomobilov.
Za piknike smo vedno z vsem dobro založeni. Na razpolago so na ražnju pečeni koštruni, piščanci, razne vrste peciva in seveda tudi vseh vrst pijače, saj imamo dovoljenje za točenje alkoholnih pijač. Tamburaši igrajo vneto poskočne polke in valčke, pa tudi razne vesele in sentimentalne narodne. Vsakdo se pri tem mora razgibati in postati dobre volje, če je le še kaj življenja v njem.
Zadnjič so ,nas obiskali Frank in Julija Rožnik, Mr. in Mrs. Plote, Mr. in Mrs. M. Telich in še nekateri. Vsi smo bili dobre volje in smo prepevali stare znane kot “Kaj nam pa morejo”, “Pod mojim okencem” in druge slovenske in hrvaške.
Vse rojake in rojakinje, ki pridejo sem, vabimo na naše piknike na 2751 N.E. 195 St. of Bis-cayne Blvd., U.S. 1.
Steve Lucic
IZ NAŠIH VRST
St. Thomas, Ont. — Cenjeno uredništvo! Pošiljam Vam naročnino za eno nadaljnje leto. Z listom sem zelo zadovoljen, saj mi redno prinaša novice od vsepovsod. Čitam ga, odkar sem prišel v Kanado. Brez tega dragocenega lista sploh ne bi mogel več biti. Zato ga toplo priporočam vsem Slovencem.
Lepo pozdravljam celotno u-redništvo in vse čitatelje Ameriške Domovine.
Mihael Lesnika
*
Toronto, Ont. — Spoštovana uprava! Zahvaljujem se Vam za obvestilo o poteku moje naročnine, katero Vam priloženo pošiljam.
Vsem sodelavcem, dopisnikom in čitateljem želim prav vesele velikonočne praznike. Vaš naročnik
Janez Cvetko
*
North Chicago, 111. — Spoštovana uprava! Spodaj podpisana sem prejela obvestilo, da mi bo marca potekla naročnina na A-meriško Domovino. Zahvalim se Vam za prijazno pismo in Vam takoj pošiljam naročnino za eno leto.
Želim Vam obilo uspeha in Vas naj lepše pozdravljam!
Mary Smole
S!
Milwaukee, Wis. — Spoštovana uprava! Prosim, podaljšajte
VESTI

železniško vozlišče Ljubljana-Zalog
Železniško vozlišče od glavne postaje v Ljubljani pa do ranžirne postaje v Zalogu je največja ovira železniškemu prometu ne le v vsej Sloveniji, ampak tudi v vsej Jugoslaviji. Že nekaj let se ukvarjajo z njegovo modernizacijo. Sedaj so jo izvedli na glavni postaji v Ljubljani, v Zalogu pa jo še izvajajo. Pri modernizaciji železnic v Sloveniji sodeluje Mednarodna banka z 29 milijardami starih dinarjev ali 40 % celotne predvidene vsote. Doslej so porabili šele majhen del teh sredstev, ker Mednarodna banka da na razpolago svoj delež šele, ko je na razpolago domači. V Ljubljani se boje, da ne bodo mogli spraviti skupaj potrebnega denarja, da bi izvedli modernizacijo do konca leta 1969, ko Mednarodna banka/kot je nedavno sporočila, ne misli pri modernizaciji več sodelovati. V Ljubljani bi radi dosegli do tega časa elektrifikacijo proge od Ljubljane do Dobove, to je do hrvaške meje in če le mogoče tudi do Maribora.
Še dva Prešernova nagrajenca — profesorja Pibernik in Šimenc
V	Ameriški Domovini od 27. februarja je bilo poročilo o letošnjih Prešernovih nagrajencih v domovini. Tam so bila navedena imena onih, ki so bili deležni Prešernove nagrade v republiškem merilu. Te nagrade podeljuje vsako leto Ljubljana. Prešernove nagrade pa ima pravico podeljevati v gorenjskem merilu tudi mesto Kranj, in sicer zato, ker je bil Prešeren Gorenjec odn. ker je živel v Kranju, kjer je tudi njegov grob, spomenik in tudi njegov muzej.
V	gorenjskem merilu sta letošnja Prešernova nagrajenca kranjska profesorja France PIBERNIK in Stanko ŠIMENC. O-bema je bila podeljena nagrada na predlog Kluba kulturnih delavcev po sklepu posebne žirije (razsodišča) in skupščine občine Kranj. Izročena jima je bila 8. svečana zvečer po Martinu Koširju, predsedniku skupščine občine Kranj.
PIBERNIK je že kot slušatelj slavistike na ljubljanski univer-
težišče pa je v literarni kritiki in esejistiki. Sprva se je posvečal gledališki kritiki, od 1957 pa kritično spremlja književnost, predvsem hrvatsko, srbsko in macedonsko. Ob izidu Zbranega aela Iva Andrica pri Slovenski drž. založbi v Ljubljani je napisal kritični esej o tem jugoslovanskem Nobelovem nagrajencu. To je doslej najobsežnejša interpretacija Andrica v slovenskem jeziku. Šimenc je tudi na področju filma opravil pomembno delo. Vrsto let se že ukvarja z filmsko vzgojo in filmsko kulturo tako v šoli kot v kranjskem filskem gledališču in pri Klubu kulturnih delavcev. Prešernova nagrada mu je bila podeljena kot “esejistu in literarnemu kritiku in kulturnemu delavcu za kontinuirano delo na kulturno-prosvetnem polju.”
Šimenc je bil rojen 11. maja 1934 v Mariboru. Od 1960 je profesor slovenščine na Tehniški tekstilni šoli v Kranju. Kot vi-sokošolec je dobil Prešernovo nagrado za interpretacijo Cankarjevih Hlapcev.
Slovenski duhovniki-jubilanti
V ljubljanski nadškofiji bo obhajalo letos lepo število duhovnikov pomembne duhovniške in življenjske jubileje. Tako bo obhajal Ignacij Marinčič, višji vojni kurat v pokoju, v Št. Vidu pri Stični na Dolenjskem, biseromašni jubilej. Zlatomašni-ških jubilantov pa ima nadškofija v letošnjem letu kar 11, in sicer so to naslednji: Belec Franc, profesor škofijske klasične gimnazije v pokoju, Glinica pri Št. Vidu nad Ljubljano; Čarf Miloš, duhovnik mariborske škofije, ekspozit v Hrastju; Gornik Anton, častni kanonik, dekan in župnik v Šmartnem pri Litiji; Hostnik Anton, župnijski upravitelj v Smledniku; Hostnik Jože, duhovnik tržaško-koprske škofije, ekspozit na Spod. Brniku pri Cerkljah; Kljun Ivan, župnijski upravitelj v Dupljah; Podržaj Ciril, duhovnik tržaško-koprske škofije, župnijski upravitelj v Trbojah; Seljak Kosta-Jernejko, duhovnik in konzistor, svetnik dubrovniške škofij e , Brezje; Šuštar Franc, duhovnik v pokoju, Ljubljana; Zupanc Alojzij, bivši v. d. dekana in župnijski upravitelj v Šmihelu
zi prejel študentovsko Prešerno- pri Žužemberku, in Logar An-
vo nagrado za razpravo o poeziji Frana Gestrina. Javnosti pa se je predstavil kot pesnik leta
ton, SDB, Ljubljana-Rakovnik.
Devetdeset let življenja je od duhovnikov ljubljanske nadško-
1950; samostojno pesniško zbir-jfije dosegel 25. jan. tl. Perko ko pod naslovom Bregovi ulice | Pavel, župnik v pok. na Muljave izdal 1960. Kot kulturni dela-;vi. Enako življenjsko starost pa vec je Pibernik vse od svojih; bodo v letošnjem letu doživeli, srednješolskih let. Sodeloval je “če bo Gospod hotel“, še dr.
v programih slovenske RTV z lastnimi pesmimi, s prevodi, sodeloval pri šolskih radijskih lirah itd. Pomembno je tudi njegovo sodelovanje pri SAVA filmu, kjer je pripravil številna besedila za diafilme o slovenskih književnikih. Prešernova nagrada mu je bila podeljena kot “pesniku in kulturnemu delavcu za kontinuirano delo na kultur-noprosvetnem področju, Pibernik je bil rojen 2. sept. 1928 v Suhadolah pri Kamniku. Po diplomi je služboval na nižji gimnaziji Dobrava v Brdih do 1959, ko je postal prof. slovenščine na gimnaziji v Kranju.
Pisateljsko delo prof. ŠIMENCA je zelo razvejano in se razteza na vrsto področij, njegovo
mi naročnino še za eno leto. Priloženo pošiljam denarno nakaznico v znesku $16. Na Ameriško Domovino sem naročena že zelo dolgo. Kot vsa prejšnja leta, jo tudi sedaj rada čitam in se je vedno veselim. Hvala Vam za vse.
Sprejmite najlepše pozdrave od Vaše zveste naročnice
Mrs. Mary Kvas
Demšar Jožef, profesor v pok., v Ljubljani pri Sv. Petru (12. mar-ca-sušca); dr. Arnejc Janko, stolni kanonik v Ljubljani (24. marca) in Erjavec Ivan, župnik v pok.; v Preski (31. avg.).
Napredek slovenske pomorske družbe
V Piranu ima svoj sedež slovenska pomorska družba “Splošna plovba”. Letos bo dobila tri nove ladje:	Koper, Postojno in
Portorož. Prvo gradijo v Belgiji in bo zaplula že v marcu, zadnji dve pa bosta izdelani v puljski ladjedelnici. Postojna in Portorož sta namenjeni za plovbo 0-koli sveta. Tako bo ladjevje slovenske pomorske družbe v Piranu še to leto zrastlo na 150,000 bruto-registerskih ton, kar p°' meni, da je “Splošna plovba tudi v svetovnem merilu dosegla pomorska podjetja srednj6 velikosti. Ta podjetnost slovenskih pomorščakov dokazuje, da se slovenski človek znajde tndi na morju in da se vračajo ČaSV ko po besedah pesnika Sim0' na Jenka po morju adrijanskem hrastov brod vozil je slovensk rod.
Deklica
z odprtimi očmi
PIERRE L’ERMITE

“Torej oženil sem se z go-spo-^č-no Rolando ... Brez ozira na sVoj položaj v Parizu, ki je papirnat, to se pravi negotov in Vsikdar v nevarnosti, imam tu soliden položaj, idealno hišo, daleč od vseh človeških neumnosti in vseh človeških bojišč, na tem otoku neprekosljive lepote.”
■ • • Ali si morete predstavljati io neprestano sladkobo, ki spremlja moje življenje? Lepa dek-^ioa, ki prekipeva zdravja, dobro Vzgojena, naobražena... in ljubezniva tetka, ki je hkrati najboljša prijateljica in dobra mamica, ki skrbi zame in me redi kakor piško ...
• • • In varnost!... Postanem edini pravi lastnik hiše ‘Zavede’ ... vse svoje počitnice preživim tu zastonj ... Če zbolim, ali če se preutrudim ... pomis-bte, kako čudovita je tu zima!
• • • V mestu so trije zdravniki.. lekarna tako rekoč pred nosom
Ti si že vse to premislil?”
O, še marsikaj drugega!...” Resnično, povem ti, da sem i zmešan!...”
dudje so tu bogati... ni nvoma, da imajo mnogo denarja. T^ako drago prodajajo n. pr. krompir!... Kako znajo oskubi letoviščarje! Sicer pa gotove vem, kako je s to stvarjo, mam znanca, ki je vzel dekle iz meila. Otvoril je tu agenturo, je krasno uspevala. Agentura le Propadla — ne po krivdi mo-lega znanca — ampak po krivdi Centrale, ki je bila v Nantesu 11 je zagrešila neodpustljive ^Pake.”
• • • Kaj naj mi pa brani pred-a§ati naši banki, ki ima že v Vsakem najmanjšem kraju svo-1° podružnico, da obnovi poiz-Us> kajti prvi se je bil na noir-moutierški strani sijajno obnemi in na drugi strani se ni bati, a bi naša banka v Parizu pro-Padla... Ker v tem slučaju bi vse propadlo... In vse ven-
Pač
dar
ne more propasti... Ali mi
Se sledite?
“Da!”
Naposled, pozneje, ko se bom mveličal delati... me čaka tu . aJ Pripravne j ši in naj lepši ko-j^Cek za počitek ... čaka me tr aSna in prostorna hiša ... Dve, z 1 Mrežnice si lahko najamem a svoj revmatizem ... Zvečer . °do pripravili kamilčem čaj da ml b°do na glasovir ... tih ne ®OVorlm ° radio-koncer-ko V °bali b° stala moja P^lna kakbina . .. moj čolnič
jedk Ie^tern k° boste v Parizu rib 1 2a draS denar pokvarjene hom k°m Privoščil tu popol-v a SVežih in naj slastnejših. Z
landa°m-Se b°Va pel;>ala’ Ro' jje , ln iaz> Po morske rake v
ita-n aubiere in izbirala bova
31 aJ težje.”
r ^ebaj! ... Zares — dovolj!
“D'101'601 Vea P°slušati... tvoi °V011 ’'' zares Prijazen je rniriPr0gramček! ■ • • A zdi se rja’ a delaš račun brez krčma-se ^ vaiprej: ali si prepričan, da čiliji d0br° razumel s teto Ce-“O ’ "
gospod voditelj, tašče — sej^ m°ia specialiteta. V Parizu zhan'S1 Pr^dobll neprecenljivega vam33 V tem Predmetu, z obče-ščai^m S.taščami. seveda s ta-se nn Sv°ilb znancev. Ne da bi ^aibr86 n° hvaiil — uredil sem
wZTEfneyse slučaiui ka-
bjimi kdo umem postopati ž bapooi , sladko in čvrsto — in skam.1^ plešei°> kakor jim pi-labkimi \a Cecili;ia — ta je med
R°land 1C6r Pa ™a samo
p°dično> r> ito ,Se pravi--- gos-da mi n Roland°; zato je jasno,
bom ° ugodila v vsem, kar jo m vPrašal... tudi kar
dediščine, ki si jo pa želim čim pozneje. Prosim, pa recite, da nisem zet, kakor se spodobi, ko nikomur ne vželim smrti...” “Nazadnje ostane nerešeno še poglavitno vprašanje ...” “Kakor pravite, gospod voditelj?”
“Pravim, da je poglavitno vprašanje še nerešeno... Si li prepričan, ali vsaj imaš — li povoda misliti, da te bo dekle maralo za moža? To je edina točka, o kateri še nisva govorila. Priznaj, da ima vsekakor tudi nekaj pomena...”
Pri teh besedah se je Roger Maude nekoliko zravnal, pogladil svoje ozke plave brke in dejal z negotovim glasom, ki naj bi bil skromen, pa ni bil:
“Res... ne morem si predstavljati .. . Zdi se mi pa, da nisem baš brez vsakega povoda ... Kajti na dolgo sem se že pogovarjal z njeno teto ..
Nesrečnež! ... saj se vendar ne nameravaš poročiti s teto!” “Seveda ne. Vendar premislite ... v tem slučaju. .. mislim, če imam na svoji strani teto, velja to že precej. Predstavljajte si Rolando med svojo teto in menoj, pa da bi si upala reči ‘ne’... Uverjen sem, da poreče ‘da’ in da je ne bo treba dolgo prositi... Koliko jih je, ki bi me bile rade vzele! ... Ta bi pa res bila lepa, da bi me zavrnilo dekle z dežele, ko mi je bilo v Parizu treba le iztegniti roko, pa jih je obviselo na vsakem prstu deset.”
“Da pridemo do kraja! Česa pričakuješ od mene? Pa vendar ne, da naj jo zate izprosim?” “Tega ne ... Pač pa mi lahko olajšate trud ... Prevzemite teto ... Z nečakinjo opravim sam. Govorite lahko tako, kakor da ste sami od sebe prišli na to misel... Kakor da ste si. .. na primer... na današnjem izletu izmislili ta načrt. Saj je vendar nemogoče, da bi človek videl tak parček, kakršen sva Rolanda in jaz, pa bi mu ne prišlo na um, ia bi bilo prav, da se združita pred oltarjem, kakor je treba ... Oh, nič me to ne skrbi... znali se boste odrezati kakor je prav.” Ob tem je Roger obstal in nato pristavil:
..., seveda, če sploh ne ma-ate prevzeti te naloge ...”
Tedaj se je gospodu voditelju iresnil obraz:
“Ker si mi že vrgel rokavico, i o sprejmem. Doslej nisi videl drugega nega samega sebe... risi o drugem govoril nego o samem sebi, o svojem položaju, o svojih nadah, o svojem revma-izmu... o svoji kopalni kabini, o prihodnjih morskih rakih . .. n vidim, da si nezaveden sebič-než...”
“... Ne prikrivam ti pa, da ne presneto mika, predočiti ti ;o svobodno cvetko otoka v Parizu, v tvoji montmartreški kletki za muhe. Kar tebe tiče ... naj bo; zate bo kupčija dobra. A za njo... ? Kaj bo ž njo v velikem mestu, kamor še nikoli ni prišla njena nožiča?”
“Saj sem Vam dejal, da bova pogostoma prihajala les... O, pri vsaki priliki se bova vrnila k mimozam! ... o Veliki noči... o počitnicah ... Če bi se med tem dolgočasila, jo pošljem k teti za nekaj tednov povrh. K temu pa pride še moja misel, da bi se tu otvorila podružnica, kar ni tako brezupno — saj poznam svoje gospodarje.”
“Ampak tebi bo tu kaj kmalu dolgčas...”
“Pri Rolandi!”
“Ubožica! ... Če misliš, da ji bo lahko kratkočastiti in oskrbovati vse življenje takega bla-tiče ziranca kakršen si ti..
Jože Grdina:
Ob 50-lelnici ruske revolucije
V nedeljo, 17. julija 1960, ob 9. dopoldne sem stal pred zgodovinsko palačo ruskega carja v Petrogradu, zdaj Leningradu ter gledal lepo simetrično urejeni prostor in krasne palače ruskega stavbinstva, potem pa šel naprej pred Zimsko palačo, ki je stala pred menoj v vsej svoji veličini. Pred menoj so se vrstili dogodki minulih let, ki so bili lepi, burni in tragični. Predvsem dogodki iz 1. 1914, ko je izbruhnila svetovna vojna in so me dohiteli v vojašnici. Zaradi umora v Sarajevu, ki je pretresel tedanji svet — tudi Rusijo in carja Nikolaja — so sledile vojne napovedi: Avstro-Ogrska Srbiji, za njo Nemčija Rusiji, čemur se je p r i d r u žila Avstro-Ogrska. Te vojne napovedi, ki so se potem vrstile, so nas pretresle, zlasti vojna napoved Avstro-Ogrske Rusiji .Vojna z Rusijo nam ni bila prav nič všeč in slovansko čuteči Slovenci so Avstrijo zaradi njene politike nasproti Rusiji na tihem obsojali. V teh burnih časih vojne histerije smo hiteli v Ljubljani pred Katoliško tiskarno, da iz “Slovenca” izvemo, kaj se godi po naši domovini, kaj v Nemčiji, posebej pa, kaj v Rusiji, kaj poreče car Nikolaj in kaj se godi v Petrogradu. Dne 29. julija 1914 je prinesel “Slovenec” sledeči članek, ki ga je pisal Slovenčev dopisnik iz Petrograda in ki se glasi:
“Petersburg, 24. julija 1914___
Naše glavno mesto preživlja sedaj dneve, kakršnih še ni videlo od viharnega 1905.-1906. leta. Carja Nikolaja je silno zadelo poročilo o groznem sarajevskem dvojnem umoru dne 28. junija. Ko je car zvedel za to vest, je takoj odpovedal vse avdience in se tudi družinskega kosila ni u-deležil. Izostala je tudi Sasonova avdienca, ki se je vršila šele naslednji dan. Na slovanskem banketu, ki se je vršil pred tednom dni, je vladala velika pobitost.” Časopisje je dalje poročalo: “Ruska carica Aleksandra je izbruhnila v silen jok, ko so ji zelo obzirno sporočili vest o umoru v Sarajevu.” Dne 9. avgusta 1914 je car Nikolaj II. podal v Zimski palači v Petrogradu pred zastopniki državne dume in državnega sveta, kjer so bili navzoči vsi ruski ministri in načelnik generalnega štaba veliki knez Nikolajevič, sledeči manifest:
“V teh pomembnih dneh, polnih nemira in razburjenja, kate-
re mora Rusija preživeti, vas pozdravljam. Nemško cesarstvo in za njim tudi Avstro-Ogrska sta napovedali Rusiji vojno. Neizmerni plamen domoljubnih čustev, ljubezni in zvestobe do prestola, ki gre kot vihar po vsej naši državi, je meni in naj bo vam poroštvo. Upam, da bo velika Rusija vojno, katero ji pošilja Bog, vodila do srečnega konca. Iz viharja ljubezni in hrepenenja žrtvovati življenje črpam svojo moč, da morem gledati v bodočnost mirno in trdno. Mi ne branimo samo ugleda in časti naše dežele, temveč se bojujemo tudi za naše slovanske brate, sorodne nam po veri in krvi. V tem trenutku tudi z veseljem gledam, kako se izvršuje združitev Slovanov z Rusijo, močno in nerazrušljfvo. Prepričan sem, da bo vsak izmed vas na svojem mestu in mi pomagal prenašati preizkušnjo. Vsi, po-čenši pri meni, moramo vršiti svojo dolžnost. Bog ruske države je velik.”
Iz teh poročil, ki so bila objavljena v tedanjem tisku, je razvidno dejansko stanje Rusije 1. 1914. Še več pa nam pove dopisnik “Slovenca” iz Petrograda 24. 7. 1914, ko pravi: “Tu imamo pravo obsedno stanje, čeprav ni bilo proglašeno. Vojaštvo je že od nedelje konsignirano in vsak dan dohajajo v mesto nove čete. Delavci pravijo, da je število stavkajočih naraslo že na 200,-000 in da so z denarjem za več tednov preskrbljeni. Vsak dan se vadijo v grajenju barikad in zdi se, da imajo to pot za voditelje vojaško izvežbane ljudi. Vsak dan se dogajajo krvavi spopadi; ječe so prenapolnjene. V Peter-Pavlovi trdnjavi šotore ujetniki že na dvorišču.”
Od tod razumljivo, zakaj vojna napoved Rusiji. Obe, Nemčija kot Avstro-Ogrska, sta dobro vedeli, da je pred vrati Rusije revolucija; v tem sta videli sijajno priložnost za udar. Umor v Sarajevu je bil le povod, da se vojni ples začne. Ko je bila 10. septembra 1898 umorjena avstrijska cesarica Elizabeta, katero je v Ženevi, v Švici, zabodel italijanski anarhist Luche-ni, ni njen mož cesar Prane Jožef napovedal Italiji nobene vojne, kot je to storil za umor svojega nečaka Franca Ferdinanda, ki ga je ustrelil bosenski Srb Princip; sedaj pa kar z vojno nad Srbio in kajpada nad Rusijo. Razlog je jasno viden iz carje-
vega manifesta o združenju Slovanov. Še bolj to dokazuje Slovenčev dopisnik iz Petrograda, ki poroča o stavki. Da sta bili o tem nedvomno temeljiteje poučeni Nemčija in Avstro-Ogrska, je jasno; saj se je delno na nju-
u-
EDINA JE U SPELA — Donna Mae Mirns edinu spela pri narodnih avtomobilskih tekmah od vseh pripadnic nežnega spola, ki so se kdaj spustile na to Volie- Na sliki jo vidimo, ko po zmagi zadovoljno sedi na svojem vozu.
nih tleh snovala revolucija Rusiji. Od tod korajža, da udarita po Rusiji ter se okoristita z njeno zemljo in tako tudi preprečita združenje Slovanov, ki je bilo njima in še drugim trn v peti.
Ti dogodki odkrivajo ozadje ruske revolucije, iz katere je prišel komunizem. Prav zaradi tega, da na kraju nekdanje prestolnice, zlasti Zimske palače vidim originalni kraj krvavih dogodkov, ki so in še danes pretresajo svet, sem se odločil za obisk teh krajev. Ko sem bil v Rusiji kot vojni ujetnik, nisem imel prilike, da bi jih osebno videl; le iz listov in raznih pripovedovanj sem zvedel, kaj se je tam godilo. Vsa ta poročila pa so bila nejasna, zverižena in delno netočna. Zdaj se je to skristaliziralo. Dogodki so šli v zgodovino. Da jih bolje spoznam in razmislim, sem si postavil v načrt svojega potovanja: najprej Petrograd in Zimsko palačo.
Ko je v Petrogradu izbruhnila revolucija, najprej bela, zatem pa rdeča, se je svet kaj malo brigal, kaj. se v Rusiji dogaja. Njeni nasprotniki, in teh ni bilo malo, so bili še kar veseli, da je nastopil čas njenega razsula in Dodo lahko grabili. Niti malo pa se niso zavedali posledic te revolucije, ki je bila za svet tedaj kakor grom v daljavi, ki z zamolklim grmenjem naznanja hudo uro. Ta grom so slišali, origali se pa niso zanj; saj je ailo vse to daleč v Petrogradu. Toda grmeli so topovi, pokale so puške in med bojem za Zimsko palačo je lila kri; nad Rusijo se je zlilo strašno gorje in ruski narod je zaplakal. Tedaj se svet ni nič zanimal, še manj pa brigal, l^aj se v Petrogradu dogaja. Ko se je pa ta grom pojavil v njihovem ozračju in je treščilo, tedaj so spoznali za svojo veliko napako, da se za grom v Petrogradu niso nič brigali. Toda bilo je že prekasno in danes ves svet prepaden gleda na posledice tega groma, ruske revolucije v Petrogradu, ki je dosegla svoj vrhunec pred Zimsko palačo.
Ruska revolucija se ni pričela z Leninom; snovala se je že desetletja prej; znana so imena Aleksander Ivanovič Hercen (1812-1870), Mihael Aleksandrov Bakunin (1814-1876), Peter Lav-rovič Lavrov (1823-1900) in še nekateri drugi, ki so delali za odpravo carske oblasti v Rusiji. Pod vplivom Marksovega evangelija so se v višjih in nižjih slojih pojavili takozvani socialdemokrat j e. Zlasti delavci so se zbirali v raznih krožkih in skušali doseči izboljšanje delavskega stanja. Tem krožkom in drugim sličnim skupinam pa je manjkalo medsebojne povezanosti; treba je bilo voditelja, ki ibi vse to združil in organiziral j enotno fronto za revolucijo in z njo odpravo carizma. Za to delo pa se je izkazal najsposobnejšega Vladimir Iljič Uijanov, s priimkom Lenin (1870-1924), ki je izvedel naj večjo in naj daljnosežnejšo revolucijo v zgodovini.
Lenin je bil rojen po julijanskem koledarju 10., po našem J pa 22. aprila 1870 v mestu Sim-Jbirsk, kjer je bil enajst let poz-ineje rojen tudi njegov tekmec 'v revoluciji A. F. Kerenski. Roditelja sta mu bila lija Nikolajevič Uijanov, glavni šolski nadzornik Simbirske gubernije, in Marija Aleksandrova, hči zdravnika. V družini je bilo šest otrok; po starosti je bil Lenin tretji. V šolo je zahajal v Simbirsku. Ker je bil zelo nadarjen in marljiv, je bil v šoli prvi ter bil odliko-I van z zlato medaljo. Ko je bil ■ star 16 let, mu je umrl oče. V 'tem je zadela Uljanove druga nesreča. Radi udeležbe pri aten-
tatu na carja Aleksandra III., dne 1. marca 1887, sta bila Leninov brat Aleksander in njegova sestra Ana z drugimi zarotniki vred vržena v ječo. Ker je Aleksander pripravil dinamit za bombe, je bil obsojen na smrt in 8. maja obešen.
(Dalje prihodnjič)
Olevafašidskl immm m ostarele sfsiožem golpfii
CLEVELAND, O. _ Millsov odbor za pota in načine obravnava že dalj časa zadevo o povišanju pokojnin v okviru Social Security. Odbor se ne more odločiti, da bi povišanje pokojnin znašalo povprečno 20'%, republikanski člani odbora zagovarjajo samo 8%. Mills sem se nagiba na kompromis 10-15%.
Med tem je pa predlog o povišanju pokojnin naletel na novo nepričakovano oviro. V odboru so namreč začeli računati, kakšno breme bo povišanje pomenilo za federalni proračun. Po tej poti je prišlo na dnevni red tudi vprašanje stroškov za Medicare. Prva poročila o dosedanjih stroških pravijo namreč, da so stroški kar za 18 do 20% večji od predvidenih in da bodo predvideni izdatki prekoračeni kar za bilijone. Tega se je ustrašil sam Mills in začel preiskovati, kako se Medicare sploh udejstvuje.
Mills je pri tem sprožil kočljivo vprašanje: kakšne koristi imajo zavarovanci od domov za ostarele (Nursing homes)? Prvi odgovori na to vprašanje so pa odkrili, da so koristi za zavarovanje zelo pičle, ker nekateri domovi za ostarele preveč — goljufajo! Kako to delajo v Clevelandu, je odboru razlagala tajnica Clevelandske dobrodelne organizacije in njenega odbora za domove za ostarele Mrs. Men-delson. Opisala je, kako nekateri domovi ne dajejo zavarovancem predpisane hrane, kako slabo jim strežejo v njihovih sobah, kako zaračunavajo zdravila, ki jih ne kupujejo in ne dajejo bolnikom, kako zanemarjajo snago itd. Obtožila je zdravnike, da do sedaj še nihče med njimi ni protestiral na pristojnih mestih proti takemu počenjanju, akoravno so jim razmere znane. Obtožila je pa tudi lekarne, da podpirajo umazane posle takih domov.
Podatki Mrs. Mendelson so zelo razburili navzoče kongresnike, ki so člani Millsovega odbora. Par kongresnikov je ostro napadalo tudi ohajsko državno upravo, ki bi morala vse to vedeti in skrbeti za pravilno obra-
tovanje v domovih za ostarele.
Mills je obljubil, da bo vse to dal temeljito preiskati. Indirektno bodo pa od tega imeli škodo zavarovanci. Odbor jim bo lahko zelo pičlo odmeril dodatke k pokojninam, ker bo treba za Medicare plačevati več, kot je bilo predvideno.
Na večerji
Mož in žena sta se podala v neko odlično gostišče na večerjo, ki je bilo skoro polno gostov. Le dva sedeža pri neki mizi sta še bila na razpolago. Sedeta nasproti nekega moškega, ki je z vidnim tekom obiral piščanca. Žena pa je opazila, da ob nogi gosta leži na tleh srebrna žlica in to na tiho zašepeče svojemu možu.”
Mož pa se nasmehne in ji na tiho odgovori:
“Veš, Marjanca, tale gospod ima najbrže luknjo v žepu in mu je morala žlica zdrsniti iz žepa na tla ..

V blag spomin
PETE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE MATERE IN STARE MATERE
Marjete Marolt
ki so za vedno zatisnili svoje mile oči dne 13. marca 1962.
Kje ste 'naša draga mama, kje je mili Vaš obraz in pa Vaša skrbna roka, ki skrbela je za nas?
Sveta vera nas tolaži, da se enkrat snidemo, kjer ni joka ne bolesti v raju tam, nad zvezdami. ■ Žalujoči ostali:
.JOHN, STANLEY, RUDOLPH ALBERT, sinovi VNUKI IN VNUKINJE ter OSTALO SORODSTVO. Cleveland, O. 13. marca 1967
MALI OGLAS!
Garažo oddajo
Garažo na 6116 Glass Ave., oddajo. Kličite EX 1-1113.
V najem
Štiri neopremljene sobe se oddajo na 10603 Way Ave. Najemnina $55.	(51)
Prijaiel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS Sr Oiair Ax-e 6Stb St.: EN '1-4218
Ženske dobijo delo
Iščemo kuharico SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214
Moški dobijo delo
MACHINISTS	■ “’i:%:]
THE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Go.
8784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS
Corp.	j
MASHIftISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - KYDRCTEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL BORING MILLS
TURRET r LATHES
m TURRET LATHES
ENGINE LATHES
mium whines
RADIAL DRILLS
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1708 za čas sestanka
An Eaual Opportunity Employer
(53)
MLADA BREDA
_	IVAN PREGELJ
R it m m «.
'!cz>oo<cz>o()<r^()<cr>oo<z>oo<i>'
“Mati!” je opočitala hči, ali se tta to obrnila k: Luki: “Ne zamerite ji, rada se šali!” Luki pa se je zazdela v tem hipu deklica še stokrat lepša in mrmraje je sedel. Pri vinu se mu je potem razvezal jezik. Povedal je, da je gospodar majhne obrti, da gre kupčija dobno, posebno vozarje-nje, in da je vse prav, če bi človek le tako aam ne bil. Iz dolgov je, hvala B«ogu, še na stran bi se delo, če bi človek hranil. Pa kdo bo sam hranil. Tako je povedal liuka ta dan mnogo in, česar ni ta dan, je drugi teden, in potem je prišlo'tako, da so se zmenili, da se Luka vzame z Jerico.
“Tako je pa ne dobiš, ne,” je dejala Hanca. V srcu pa je bila vesela, da ji je šlo vse tako lepo. “Ne dobjiš je, ne. Misliš, bom jemala deklo, kaj? Ne nese.”
In tako je ostalo. Železnico so polagali, Luka je vozil še vedno in Hanca je prodajala vino. Nekega dae pa se je oglasil neki gospod iz mesta, izkazal Hanci, da je pcrešla hiša ob cesti v njegovo last in da hoče sam sezidati mesto stare, nizke hiše lepo, novo, in da naj Hanca poišče drugod kaj pripravnega. Hanca se ni amejala tako veselo več. Pa ša nekaj drugega se je zgodilo. Par stotakov je bila natr-žila od delavcev. Neke noči pa je zaslišala v hiši, ko je bilo sicer vse tiho, ropot. Vstala je, prižgala luč in šla po stopnicah v pivnico. Spomnila se je, da je bil že pozno zvečer prišel visok inženir menjat par visokih bankovcev. Bog vedi, kako da je pozabila vzeti denar s seboj in ga pustila doli v mizi. Stopila je v sobo in planila k mizi in j c odprla mrzlično. Hvala Bogu! Denar je bil tu. Hanca se je mislila vrniti, v tistem hipu je začutila, da je za njo zaškripal pod. Nekaj težkega ji je padlo čez glavo. V naslednjem trenutku je zgubila zavest.
Tako se je zgodilo, da je nekaj mesecev zatem izginila ob cesti gostilna pri Hanci. Novo poslopje je začelo rasti iz peska, apna in kamenja. Vozniki pa so vozili mimo in vse manj so vozili. Že so drdrali prvi tovorni vlaki po progi. In tedaj se je tudi Luki nekaj pripetilo.
Hanca je dolgo, dolgo bolehala. Rešili so ji življenje, ali njene duše niso mogli ozdraviti. Ležal ji je na možganih oni usodni udarec. V majhni sobi je stanovala s hčerjo v mestu. Pri-služek, ki ga ni bilo mnogo, je pošel v nekaj tednih. Prišel je Luka in pomogel in obljubil, da se vrne kmalu in tedaj da bo poroka. Jerica se je poslovila s solzami od njega in krenila nato
CHICAGO, ILL
HOUSEHOLD HELP
CLEANING LADY For one day week. Monday or Wednesday. Good salary.
domov. Pospremila je bila Luko do mitnice.
Tedaj se je bil Luka ozrl za njo in tudi ona se je ozrla. Luka od tedaj ni pozabil tistega pogleda. Žgal je v njegovih spominih in včasih ni mogel spati ter se je vil pod grizočo bolečino vesti.	:
Tedaj niti sam ni mislil, da jo vidi zadnjič. Kdo ve, o čem je mislil vso tisto pot? ...
V hipu je planil Luka, kakor od kače pičen, iz svojih spominov. Jasno je bilo čuti v j utrujeni ozračju glas pojočega petelina. Luka se je prijel za glavo in stokal:
“Me doteče stari Sirk, pa goni in goni, da z vozništvom ne bo nič več. Pa hčere se je dotaknil. Če bi se pravi oglasil in bi rekel: Veš kaj Sirk,, vkup začniva. Gozdovi so tu. Voda je tu, in železnica je tudi tu, ni vere, da ne bo šlo slabo. Denarja bo na kupe. Seve, poskušati je treba in en sam, kaj bi opravil. To morata biti dva, Sirk je eden. Drugo je, da ima hčer. Ni vsakdo tako trden ko Sirk. Presneto mu bo dobro, če se bo oglasil pravi. Kaj deš, Luka?”
Luka je mislil na Jerico v mestu in ni rekel nič. Pa ni odnehal Sirk:
“Pameten bodi Luka, tisto beračijo prodaj! Le meni verjemi, zdaj še prodaš po krščanski ceni, jutri ali pojutrišnjem bo vse nič. Kdo ti bo pa hodil k tebi po moko? Dobi boljšo in cenejšo v mestu. In še svet vidi. Boš le videl. Toda les, to je drugače. Ne rastejo povsod ža-ganice in deske in tako poceni.” In Luka je mislil:
“Sirk je star lisjak. Če bi Jerice me bilo. Če bi...” Potem pa je rekel sam pri sebi: “To pa, čakati pa že mora. Na beračijo se ženiti, ni tudi nič.”
In namesto ženina je dobila Jerica nekaj dni zatem od tuje roke pismo, v katerem ji je obrazložil Luka, da s poroko še ne gre tako naglo, da je treba tega in onega.
In zopet je zastokal Luka. Zunaj pa so se oglasili v tretje petelini. Skozi duplje v strehi je gledalo nekaj medlih žarkov zarje na bledo starčevo obličje. Drgetal je od mraza in groze.
“Zatajil sem jo, izdal sem jo. Na limanice sem šel Sirku. In ko sem spregledal, je bilo prepozno, bil sem berač, Sirkov hlapec, in ona je bila žena onega mladega fanta, mestnega pisarja. Toda mir, mir! Sedaj je vse mimo: tistega fanta je vzela su-šica in njo je vzela beda in otro-ca menda tudi. Zakaj živi samo on še? Samo on? Ona Hanca z aleščečimi zobmi, ona tudi živi. Zakaj živi še? Zakaj je prišla
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
WISCONSIN-5 BEDRM. house, 4 lots, Mod. plumbing, 3 churches, fish, sch., bus. Widow will sacrifice for $8,900. Mrs. Henry Henk, Box 78, Stone Lake, Wis. PH. 865-2074.
(51)
Call collect AL 1-5421
(52)
MALE HELP
t*k	MACHINISTS
§	Full time, company benefits, good working conditions
Motive Equipment Manufacturers
Division of Borg-Warner 5253 W. ROOSEVELT ROAD, CICERO, ILL.
BI 2-2520	— TO 3-3500
An. Equal Opportunity Employer
~	(50)
■ ........... -■■■ —... — -■ - - . _
na Peč?”. Drsal je v podstrešju proti stopnicam. Tedaj je šenil v polmraku pred njim bled, droben dekliški obraz.
“Jerica!” je zajecljal Luka. Deklica je stopila k njemu, ali, videča njegovo čudno spremenjeno lice, je obstala:
“Luka, kaj vam je, ali ste bolni?”
Drgetal je in ni mogel nekaj hipov odgovoriti. Potem pa se mu je izvilo plaho in komaj slišno:
“Ali si, ali nisi?”
Deklica je strmela vanj in ga ni umela. On pa je šepetal: “Pomisli, zatajil jo je, kakor Peter Kristusa, izdaj jo je.” Govoril je o sebi, ko da govori o tretji osebi. Deklica ga je prijela za roko in dejala:
“Stric, bolni ste, idite, vas peljem!”
In peljala ga je po stopnicah dol. In ko sta bila doli pred Aničinimi vrati, so se ta odprla in na njih se je pokazala Katra. In Jerici se je tresla roka, ko je videla njen trdi, neusmiljeni obraz. Kakor ptičica je bila ometena od njenih oči in venomer ji je morala gledati v oči, kakor ptičica zlobni lisici v noči. Tedaj je ona planila k dekletu in jo sunila v hrbet, da je dekle opoteklo:
“Kako ti zija! Ali se zdaj vstane?”
Tedaj se je zavedel Luka. Za hip so se mu stisnile roke v pest. Toda ni se premaknil, dasi je stal sestri iz obličja v obličje in čutil brezmejno jezo nad njenim dejanjem. Katra je opazila spremembo v njegovih očeh, ki so bile sinile, in je rekla:
“No, kaj pa ti, kaj?”
“Ti je ne suvaj, ti!” je grgral Luka.
“Tebe bom vprašala, seve.” In že se je ozrla po Jerici. Toda ta se je bila že oddaljila. Takrat pa je Luka stopil tik Katre in dejal:
“Saj vem, zakaj si jo!”
Katri je zardelo lice.
“Molči!” je siknila.
“Brez krivde si jo, zato ti povem—”.
“Molči!” je pograbila Katra njegovo roko.
“Ne,” je šepetal Luka, “povem ti! Si jo, ker je ona notri... ker ona notri ni umrla. Zdaj veš!”
Tedaj je stopila iz sobe Mar-janica. Katra ni rekla nič. Luka je stopical, ko da se ni zgodilo nič, po stopnicah dol v kuhinjo in šepetal: “Ali je bila Jerica, ali je bil spomin!”
20.
Na veji se trese rosna kapljica
“Marjanica, ali še ni nič solate na vrtu?”
Marjanica je začudena pogledala Anico. Od kod sedaj solato, ko je še sneg in slana. V istem hipu pa se ji je obličje razvle-
klo v dobrodušen nasmeh in je odvrnila:
“Je ni še, ne. Pa če da Bog tako vreme, ne bo dolgo trajalo, pa jo boste jedli. Je že lepo od vas, da ste tako lepo ozdraveli. Prav res, lepo. Ste še malo slabi, pa bo že Bog pomagal in bo!” Za hip je Marjanica prenehala, potem je vprašala skrivnostno:
“Ali se bojite kaj? Bo kmalu, kaj ne?”
Anici je šinilo nekaj rdečice v bledi obraz in sklonila je glavo.
“Kaj se boste bali!” je pri-
pomnila Marjanica. .
“Oh,” je dejala za trenutek pozneje Anica, “nič ni pripravljenega. Ta bolezen! še povojev nimam.”
“Hm!” je .odvrnila Marjanica in pri sebi mislila: “Druge se bojijo drugače. Ta pa misli na povoje. Pa je še tako revše. Ljubi Bog, daj, da pride malo prej k moči.” Na glas je Marjanica pripomnila tole:
“Za to se prav nič ne mudi. Se dajo naplesti v vasi. Pa je že lepo od vas, da že zdaj mis-
LIKANJE PO STAREM — Egipčan v Kairu lika srajce po starem, pa ima vendar veliko strank, ki ga redno zaposlujejo preko mere. Seveda pa “produkcija” ni posebno velika.
SEZNANITEV — Znani filmski igralec Anthony Quinn se igra s 3 leta starim Markom Ohnerjem, s katerim skupno nastopa v filmu “25. ura”, ki ga snemajo v Beogradu v Jugoslaviji.
lite na vse to. He, Anica, le veselo in pogumno, kaj! Kdo bi si mislil, glejte no.” In Marjanica je pri vsej tej vzpodbudni govorici pozabila pravega namena in začela s predpasnikom brisati oči. Ko pa je opazila, da se je Anica vznemirila, je silno
srdito viknila:
“Neumni ste, če kaj poslušate mene, staro norico. Prav res, staro norico!” In Marjanica je pustila Anico samo. In tedaj so prišle nad Anico čudne misli' (Dalje prihodnjič.)
................-..... ............. (V
NAROČITE ŽE SEDAJ VELIKONOČNO MESNINO
pri
JASBECK QUALITY MEATS
na 821 E. 222 St.	AN 1-2955,
Pri nas delamo najboljše RIŽEVE in KRVAVE KLOBASE v CLEVELANDU.
Imamo tudi odlične DOMAČE PREKAJENE KRANJSKE KLOBASE — DOMAČE KISLO ZELJE — IN KVALITETNO MESO VSEH VRST.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM!
V ■ .................................. ^
MAREC
urwdiA
IKmUSM®
11
26MUPSIL „
iilpppg
KOLEDAR
društvenih
prireditev
MAREC
19. — Cerkveni pevski zbor
Ilirija priredi Velikonočno kantato v cerkvi Marije Vne-bovzete ob 4. pop.
APRIL
1.	— Akademsko društvo SAVA
priredi družabni večer “Zlati časi” z večerjo in programom v dvorani sv. Vida. Igral bo Tivoli Quintet.
2.	— Moški pevski zbor Slovan
poda svoj pomladanski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob 4. popoldne.
8. — Društvo SPB Cleveland priredi zabavni večer s plesom v Baragovem domu.
15.	— Pevski zbor Korotan
priredi koncert slovenskih pesmi v SND na St. Clair Ave.
16.	— Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ praznuje 50-letnico obstoja s sv. mašo v cerkvi sv. Vida ob 11.45 in po njej z banketom v fami dvorani.
22.	— DSPB Tabor v Clevelandu
priredi svojo pomladanske zabavo v SD na Holmes Ave
23.	— Glasbena Matica poda v
Slov. nar. domu na St. Clair Avenue svoj pomladanski koncert.
30.—Pevski zbor Planina prired'
pomladanski koncert v SNE na Maple Heights, 5050 Stanley Ave. Začetek ob 4. pop.
30. — Mladi harmonikarji podaje
koncert v farni dvorani pri Sv. vidu. Začetek ob 3.30 popoldne.
MAJ
6., 7.— 30. letno vzhodno kegljaško KSKJ tekmovanje v Grdina Recreation Center na 6017 St. Clair Avenue.
7. — Pevski zbor Triglav priredi
letni koncert in prizor za 20-letnico svojega obstoja v Sachsenheimu na 7001 Denison Avenue.
14. — Otroci Slovenske šole pri
Sv. Vidu nastopijo za MATERINSKI DAN.
14. — Materinska proslava Slovenske šole pri Mariji Vne-bovzeti v šolski dvorani. Začetek ob treh popoldne.
28. — Slovenski spominski dan.
— Društvo SPB Cleveland: sv. maša za padle slovenske žrtve vojske in komunistične revolucije pri Lurški kapeli na Providence Heights na Chardon Road.
JUNIJ
4, — Društvo sv. Jožefa št. 169
KSKJ priredi piknik na farmi sv. Jožefa.
10.	in 11. — DSPB Tabor-Cleve-
land priredi letno spominsko proslavo vetrinjske tragedije s sv. mašo na Slovenski pristavi.
11.	— Klub društev SDD na Recher Avenue priredi balincar-sko tekmo in večerjo.
18. — Otvoritev Slovenske pri-
stave 1967: piknik in ples.
25. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
25. — Slov. kult. društvo Triglav
v Milwaukee priredi v Triglav parku prvo letno veselico.
JULIJ
1 — Clevelandska federacija
slov. nar. domov bo imela svoj prvi letni piknik na farmi S.N.P.J. na Heath Rd.: v Chardonu.
2. in 4. — Piknik Slovenske
pristave.
23. — Slovenski športni klub
priredi PIKNIK na Slovenski pristavi, združen s športnim sporedom, plesom .in zabavami.
30. — Slovenska šola pri Maliji
Vnebovzeti priredi piknik 'na Slovenski pristavi.
AVGUST
20. — Belokranjski klub priredi
piknik na Slovenski pristavi.
20. — Slov. kult. društvo Triglav
v Milwaukee priredi v Triglav parku drugi letni piknik združen z mladinskim športnim dnem.	|
SEPTEMBER
I. in 4. — Piknik Slovenske
pristave.
>4. — Oltarno društvo fare sv.
Vida praznuje 50-letnico svojega obstoja s sv. mašo ob 11.45 in nato z banketom v farni dvorani pri Sv. Vidu.
!4. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
OKTOBER
1. — Združeni kulturni program
in proslava 48-letnice SDD na Recher Avenue.
J. — DSPB Tabor pripravi je'
sensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave.
14. — “Slovenska noč” v avdi' toriju SND na St. Clair Ave-Igra Pecan-Trebar orkester.
29. — Občni zbor Slovensk®
pristave.
NOVEMBER
4.	— Belokranjski klub priredi
svojo jesensko veselico v Slov-nar. domu na St. Clair Ave.
5.	— Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v Slov. nar-domu na St. Clair Avenue.
11. — Klub slov. upokojencev 'r
Newburgu priredi BANKE” ob 5-letnici obstoja kluba, v SND na E. 80 St. Začetek ob 6. zvečer. Igral bo Zabak trio-
19. — Pevski zbor Jadran podo
v SDD na Waterloo Road svo] jesenski koncert. Začetek 3.30 popoldne.
DECEMBER
3. — Moški pevski zbor Slovak
poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob 4. popoldne.
JANUAR — 1968 27.— Slovenska pristava priredi
“Pristavsko noč”, zabavo ^ plesom, v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 6.30.