Posamezne SievOket Navadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—»
,TABOR* bk.i. «k <W, nm«
nedelje in jnnlnr, «i> 18. m n detnmom nmladnjop «tfc: tar rtaoc KBCčnopo poiti D 10—. n ioo-nemetro D 18'—, dottavieo ne dom O 11'—. M Uanin D10*—.
'§bfolfiHF.x Cena'oamasnje'S7str. /5 para.'
TABOR
Posamezne Številke« Navadno Din •—*75f ob nedeljah Din 1*—w
UREDNIŠTVO K uhaja « Mart-bona, Jurčičeva «L it* < L aa<^ stropje* Telefon iutenzrb. st. UPRAVA oe nahaja • Jurčičevi •lici et 4, pritličje desno. Telo* ion št- 24. — SHS poatooSoluMmi
•očua štav. U.781 Na naročila kres denarja m m9
Naslov -	■
Maribor, četrtek 29. oktobra 1925.
Leto: VI. — Številka: 246.
ioaBD&caxšza32BSB3»m35ae^^
borza:
CURIH, (Avala), 29. oktobra. (Izv.) Puriz 21.G5, Beograd 9.20, London 25.14K, Berlin 123.50, Praga 15.375, Milan 20.45, Newyor<k 518,1214, Dunaj 73.15, Briissel 23.30, Budimpešta 0.00727, Varšava 85, Sofija 3.80, Bukarešta 2.47'A
Minister Ninčic o grško-bolgarskem konfliktu
Za nevtralnost Jugoslavije, za interven cijo Društva narodov, za balkanski mir
»POGRAD, 28. okt. Za današnjo skupščinsko isejo je vladalo povsod veliko zanimanje, ker se je pričakovalo, da bo .zunanji minister odgovoril na interpelacijo demokratskega poslanca GrgaAn-Wellnoviča. Seja je trajala od 13,—12.30 Ure.
Pravosodni minister je zahteval, da se poslanca Vesenjaka preda sodišču radi raznih prestopkov. Sledilo je Še ne-Kaj interpelacij, nato pa »e je pričela e bat. a o grško-holgarakem sporu. Zu-1,—minister N" i n č i £ je razpravl jal 'iskfc	0 Podrobnostih grčko-bolgar-
.."flikta in o njegovi zgodovini. tarven1',nV'nister P°bvalno omenil In-J6 ko mii, Zvezo narodov in povdaril, da nenp« 1 med sosedoma na Balkanu Naš :110 dirnil jugoslovansko vlado, k;	adn 3® dobila različna poročila,
nil» jSe križala med seboj, zato je skle-vf i k° zasledovala dogodke kot ne-Jtralen opazovalec. Če bi mi zahtevali, UA naj izpraznijo grške čete bolgarsko Ozemlje, bi to pomenilo toliko kot da bedimo z Grčijo vojno. Smo namreč muc* nJa. da konflikt ne bo zavzel resnejših Jblik, radi katerih bi se izprcnienil teritorija In i status quo na Balkanu. Toda bi sc to vendarle zgodilo proti naše-5*11 Pričakovanju, tedaj smo si kot član InS? narodov v svesti naših dolžnosti Jt_ n*° zavzeli kot sosednja država pri-rno stališče ter uporabili vsa obramb-n& sredstva.
d •	**€	zunanji minister zopet pov-
aril, da je samo Zveza narodov kompe-
Grki Še streliajo
, SOFIJA, 27. oktobra. Bolgarska brzo-^Vna agentura poroča:
. V Sjneri proti Petriču so streljali Grki
* Pušk in strojnic nepretrgoma od 12 do
• Ure. Grški topničarji so obstreljevali Jfm času kraj Petrovo sela
On AHZ' 2^' oktobra. Tukajšnji krogi kt!fZUJe^0 7‘ uokakim nezaupanjem pouk Pan^c ffrške vlade v grško-bolgar-|	sPoru. Zdi sc, da skušajo Grki iz-
Štv	skleP Društva narodov. Svet Dru-
Pr-f aar°dov še čaka poročil o izvedbi ,	:r^a- Upati je, da bodo sovražnosti
°m noči ustavljene.
Proslava 28. oktobra Ljubljani in Beogradu
dne^j^U^u^fm« 2f' Danes dopol-
tukajSnJ1 češkoslovaški generalni konzulat recepcijo, katero se je udeležilo Pad 200 oseb, tako zlasti konzularni zbor predstavniki civilnih in vojaških oblasti in zastopniki raznih trgovskih, obrtnih n industrijskih korporacij. Po poročilih z Beograda je češkoslovaško poslani-, o Jlov®sno proslavilo praznik češkoslovaške republike. Svečanosti so se u-
eležili elani vlade, diplomatski zbor, fcto"1' ^ "ki i?€nGrakitota in drugi do-
tent.na preiskati ta slučaj in izreči odločilno besedo. A do takrat bo naša država le objektiven opazovalec. V interesu nas vseh je, da se ta spor čim preje reši in da se vzpostavi na Balkanu zopet mir in red. Jugoslaviji je jako težavno varovati hladnokrvnost, če obstoji v sosednji državi organizacija, ki si jc nadela za cilj, da bo s svojimi četami vznemirjala in pobijala naše mirno in delavno prebivalstvo. Od naših sosedov zahtevamo, naj bodo prežeti z željo medsebojnih prijateljskih odnošajev, da ne bodo dajali povoda splošnemu mnenju, da je balkanski polotok žairšče stalnih sporov in vojnih nevarnosti
Izjavo zunanjega mi n Istra je večina sprejela z odobravanjem. V dvorani je vladal popoln mir, a poslanci so poslušali zunanjega ministra z veliko pozornostjo. Interpelant Grga Andjelinovie je izjavil, da se ne strinja v vsem s stn-liŠčciini županjega ministra. Posebno jc napadal Grčijo, ker jo kršila suverenost Bolgarije. Grčija vodi stalno protislovensko politiko, vsled česar mora zunanji minister varovati Bolgarija. Upa tudi na boljšo bodočnost jugoslovanskega in bolgarskega naroda, kljub mace-donskim razbojnikom, ki vznemirjajo že več let obe državi.
Po demisiji francoske vlade
, PARIZ, 27. oktobra. Danes ta ™,>ni «treki predsednik Painlevč izročil prezi-/jentu Doumergiuejiu demtisijo celokun*
Ob Vfilade'. Prpzjdent jp fisijo sprejel. ^*> 6. uri zvečer so se člani dosedanje Ylade poslovili od prezidenta 'PARrZ, 27. okt. 'Nn
posvpitovan>n ki *j° JC vršilo V prostorih kluba levičarjev
H.Papumentu, je izjavil socialistični vo-Strom. da bodb socialisti podpirali **jko vlado, ki bo sprejela Herriotov **bgrain, vendar pa je prvi pokoj' ta. da ^Drejme tudi socialistična zahteva uvedbe davka na premoženje.'
Skupščina je nato pričela z nadaljevanjem debate o invalidskem zakonu. Govoril je poslanec Razala. Prihodnja seja je napovedana za jutri in bo nadaljevala debato o invalidskem zakonu.
Strašni dnevi v Damasku
Več tisoč mrtvili. — Trdovratni boji med Francozi in Druži v Siriji.
LONDON, 28. oktobra. Reuterjev u-rad poroča iz Kaira: Dasiravno se vesti o zadnjih dogodkih v Damasku razhajajo, jc vendar dejstvo, da jc bilo mesto med 18. in 20. oktobrom prizorišče strahotnih dogodkov.
Prvega dne je vdrl v enega izmed mestnih delov neki družki poglavar s številno^ tolpo in pozval domačine, naj se uprejo francoski oblasti. Napadel Je policijske stražnice in dal ustreliti vse francoske oficirje. Prebivalci so miu sedaj priključili in so skupno vdrli v na-daljni mestni del. Nastal je težak in dolgotrajen boj, v kateTem je padlo 100 Francozov. Francoske oblasti so poslale v boj tanke in oklopne avtomobile, ki so pomandrali veliko sovražnikov. Vendar pa so zabarikadirani vstaši nadaljevali boj in so na več krajih imestp zažgali. Francozi so obstreljevali Damask od sobote do pondeljka. Več javnih poslopij je bilo razrušenih, na ulicah pa je obležalo stotine mrličev. Smatra se, da je pod razvalinami poslopij 'izgubilo življenje najmanj 2000 ljudi.
Vstaši so se po trdovratnih bojih u-m a km h v okolico. Pravijo, dase zbirajo k novemu maščevalnemu napadu.
aprila 1925 se jim izplačuje pokojnina pravilno v dinarjih in izgloda, da bi so moralo izplačati vso razliko za nazaj od 1. dec. 1919 do 31. marca 1925 iz postavke »dolgovi iz prejšnjih let«. *
To vprašanje sc tiče samih-star ih ljudi, k,i gladujejo in dajejo povoda, da se občinstvo škandalizira nad tem, ker ne dosežejo svojih pravic: posebno še radi tega, ker so se skoraj vsi zadolžili na račun pričakovanih izplačil in plačujejo visoko obresti.
Ker gre pri tem vprašanju za relativno majhne vsote in ker je izplačilo starim ljudem sigurno častna dolžnost države, vprašava g. finančnega ministra:
1.	ali mm je znano, da imenovana di-za dobo od 1. dec. do 31. marca ni izplačana upokojenim učite-
ferenea 1925. še 1 jem,
2. ali plačilo
je pripravljen ukazati, da sc iz-akoj nakaže.
Prosiva za pismen odgovor.
B e o g r a d, 2(5. oktobra 1925.
Dr. Ljudevit Pivko, 1. r.
Dr. Gregor Žerjav, I. r. narodna poslanca.
Vprašanje
narodnih poslancev dr. Ljudevita Pivka in dr. Grogorja Žerjava finančnemu mi-nistru radi izplačiia dolžne Ske učiteljskih uokojnln od 1. decembra 1919. do 31. marca 1925. leta.
1. dec. 1919 so bili prevedeni učitelji, ki so uživali plače v kronah in so bili upokojeni med ‘A>. avgustom in 31. okt* 1919., na dinarsko pokojnino. Zadevi je bila prevedena zakonitim potoni in imajo vsi učitelji dekrete v ro-kah. Že 27. novembra 1. 1923 je finančno ministrstvo sklenilo, da se izplača imenovanim učiteljem razlika od 1. deo. 1919 naprej (glej odlok D. R. Br, 144.558, odobren od glavne kontrole 15 aprila 1925. Br. 20.48S), a do danes še niso ničesar prejeli. Od 1.
Dnevhs kmnllsaj
—- O rekonstrukciji vlade tie širijo trdovratno najrazličnejše kombinacije. — Tako je v beograjskih političnih krogih slišati vest, da bo kralj sprejel tekom prihodnjega tedna več voditeljev raznih strank, med njimi tudi opozieijonalnih. Ba jc se zavzema najvišje mesto za to, da bi so sedanja vladna koalicija razširila Prihodnjo pomlad bi se imelo izvršiti slovesno kronanje kralja in kraljice, kmalu na to pa bi kraljeva .dvojica obiskala službeno Rim in. Pariz. Do tfsa časa bi se, imel not r'a n j ej: čl i ficnT poT oža j docela ustaliti, tako da bj imel res za slonibo v vsem narodu. Te glasove bele žijo tudi nekateri režimski listi.
— Švicarski konzul in naša pevska društva. Zo pred nekaj dnevi smo objavili izvleček iz prijaznega pisma, s katerim je 'konzul republike Švice za naše ozemlje, g. .T. Sc h m i e dl i n v Zagrebu, izrazil Mariborčanom toplo zalivalo za sijajen sprejem baselskih pevcev. Te dni je prejel Mariborski novinarski klub od g. konzula, ki se nahaja trenutno v Ziirichu, ljubeznivo pismo, ki se ž njim zahvaljuje mariborskim časnikarjem zn niih sodelovanje pri sprejemu m pravi* »Trajni spomini, katere je ta rprejem tako_ v Mariboru kakor v Ljubljani, zapustil v Švicarjih, bo samo povečal in razširil simpatije Švice do Jugoslavije in je sigurno sredstvo z;i ''bližan je moje i.n vaše domovine. Hvaležen V*un b*»m, če boste na primeren način (.‘bvp.st.ili občinstvo, da so bili gostje vzhičeni in so zelo obžalovali, da program njihovega potovanja, ni dopustil, da bi tuli ostali delj časa na jrogoslov. tl m.'. Važen je nadaljnji pasus v tem pi-mn, ki ga ponovno sporočamo v diskusijo našim pevskim društvom, ker inLijativa g. konzula Schmiedlina ne sme ostati neopažena in neuvaževana. G. konzul piše* »Mimo drugih sredstev j» po ovojem mnenju pesem eno nUjbotjš h, la se n*ir( ni zlili žajo in boljše spozna jo. Do ra ke mere je začetek že storjen in bi bil zelo -tb cen, “? , * mogla tudi Švica seznaniti ‘z ljubko in lepo slo rensko pesmijo posebej In* jugoslovansko vobčs, 'Več kot :-'igur* no je, da bi Švica sprejela to pesem z navdušenjem in bi le bilo treba, izvesti načrt v tej ali oni obliki — morda s koncertno turnejo slovenskih jlevskih drtt-,v v ^.v*cu, Švica bi. bila v prvi vrsti* zelo srečna, če bi mogla ob tej prDJki povrniti gostoljubnost in jaz'hi s svoje strani storil vse, kar ie mogoče, da bi se to potovanje znsiguralo s pripravljanjem terena, izposlovan j.** m raznih ugodnosti, prenočišč itd., tako .In je yeč kot gotovo, da bi potovanje u-pelo i v gmotnem i v moralnem oziru. S' to turnejo b' «o že obstoječe simpatije inej Švico in Jugoslavijo povečale in psiha teh naro-v ^Lsp ^kltžaln, kar bi koristil *) obe ma. deželama.« — Rade volje izročamo ta simpatičen predlog javnosti !a prosi mo'tudi druge liste, da ga zabeležijo. — Ali bo se. dalo že kmalu kaj st.ariji y tej, smeri, ne vemo; sigurno pa je, da bi bila turneja'naših izbranih pevcev po Švici ogromnega pomena, 'saj je diviia tlelve
cija danes središče mednarodnega življe-, nja. Naša pevska društva rtaj ne poza-1 bijo ponujene jim prijazne švizurskeH roke!
— R:'z,pisa:ie so službe: pisarniškega) uradnika III. kategorije pri okrajneml; sodišču na Vranskem, pisarniškega po-' močnika - zvaničnika pri okrajnem soda-' šču v Ptuju, istotam pisarniške pomoč-i nice - zvaničnice; dalje ,je razpisano mesto sodnega sluge pri okrajnem sodišču' v Ormožu, v moški kaznilnici v Mariboru pa eno ali več mest paznikov -zvanič-n i kov. Natančnejši pogoji so navedeni vri »Uradnem listu« z dne 27. t. m.
Uradni list z dne 24- oktobra prinaša pravila o bolniških lekarnah in držav-1 nih lekarnarjih na ozemlju Srbije in: Črne gore z najnovejšhn dodatkom k teni pravilom. Dalje objavlja učni programi za stalno poštno telegrafsko šolo., V ostalem delu lista so razpisi služb in dražbene objave.
— Iz češkega kulturnega življenja. Dne 24. t. m. je umrl v bližini Domailic znani češki pisatelj J. S. B a a r. Nekaj* njegovih spisov je preloženih tudi na naš jezik. — Sedemdesetletnico je slavil minule dni profesor slovanskih literatur na Kprlovi univerzi v Pragi Jun Ma* c h a 1. — Listi so se spomnili (551etnico enega nnjpr.iljubljenejših čeških pisateljev F. JI. S v o b o d e.
— Poročilo o V. redni glavni skupščini Zveze iiidustrijecv dne 14. oktobra 1.1. je pravkar izdala v posebni brošuri Zve-' za- indiUstri jceV v Ljubljani. Prinaša glavne referate, ki imajo splošen narod-no-gospedarski pomen.
— Kedaj bo v Maroku mir? Kakor poroča dopisnik »Daiijr Exriressa« "z Mad1-! rida, je izjavil Priino de Rivera, da so datum končnoveljavne pacifikacije Maroka ne tla določiti natančno, vendar p*)1 domneva, da ho treba še približno dva leti, predno bo v Maroku zavladal po* poln mir.
— Jugoslov.-češkoslovaška vzajemnost v praksi. K včerajšnji notici pod tetrt naslovom dostavljamo, da naj se starlši, ki bi hoteli poslati svojega otroka če* počitnice socialno enaki družini na Češkem in vzeti zn ta čas k sebi otroka ta družino, prijavijo pri Jč ligah v Ljubljani in Mariboru, šele na podlagi teh’ prijav bodo lige sklepale o praktični izvedbi opisanega načrta.	i
m Po ceni meso. V četrtek dne 29. t. ni
od 8. ure naprej se bo na prosti stojnici v uti pri mestni klavnici prodalo približno 200 kg svežega svinjskega mesa p<y ceni 14 Din za t kg. Prodaja samo kon-zumentom po 1—2 kg.
Mariborske vesti
Maribor, 28. oktobra IMS
Kje bo stal spomenik padlim vojakom ?
Kakor smo nedavno poročali, j« ju*i*y Odbora za postavitev spomenika v, vojni preminulim vojakom doviršil svoie delo. Če bodo na razpolago potrebna gmotna sredstva, se bo začelo s praktično izvršitvijo načrta. Tako lahko ž© sedaj zastavimo vprašanje; kje bo stal spomenik, ki naj bo tudi poznim zanamcem dokaz naše hvaležnosti naprum onim, ki so morali sredi svetovne vojne v Prezgodnji grob.
Svoj6 dni je sklenil že nemški občinski svet, da mora skupen spomenik mrtvim stati tik kapelice na pobreškem občinskem pokopališču. Ko se je lotos sproži-la akcija za postavitev spomenika je občinski svet na. podlagi obč. svetnika g.
a Rkl01,H* da se postavi spomenik na pokopališču, tam, kjer so v Mariboru preminule vojne žrtve pokopane. Nekako v juliju je imel Odbor za postavitev spomenika sejo, na kateri je sklepal r mestu, kjer naj se spomenik po3ta-vi. Soglasno je bilo sklenjeno, da se postavi na mestnem pokopališču na Pobrežju. Ob tej priliki je stavil odborov član g. prof. Žaga r predlog, ki se nam' ne zdi neumesten: Sedanja pokopališka kapelica naj se razširi pod zemljo v nekako o kostnico, ki bi se vanjo polagale *ko-sti na pokopališču pokopanih vojakov, kadar bi se njih grobovi prekopavali ra nove civilne grobove. Monumentalno
SČTJtfl S
•T A to O R*
V Mariboru, dne 29. oklolira 1D25.
spomenik pa bi se lahko postavil :ia kakem drugem- mestu. Ta predlog jc velika večina odbornikov odbila.
Tako je javnost bila in jo še uverje-na, da bo stal bodoči ejpomCnik na pokopališču. Kakor pa izvemo, je odbor v zadn jemi času za to, da stoji spomenik pa dlini v mestnem parku blizu godbenega paviljona, Kakšni razlogi so napotili odbor k temu sklepu, ne vemo. Ali so nemara posegli vmes vplivi cerkvene oblasti, ki ni menda preveč navdušena, da bi stal spomenik na občinskem1 pokopališču, kjer se poko pa j o mrliči brez razlike ver?
Zdi se nam, da bi se moralo vprašanje tega spomenika, ki bo stal težke svete in ki mora biti svojemu namenu pri-, merilo res monumentalen, razčistiti pred širšimi forumom' kakor jo odbor. Če je resnična naša informacija, da žeii cdbor imeti spomenik v parku, tedaj menimo, da ta sklep ne bo sprejet s splošno simpatijo. Mestni park, namen jen razvedrilu in zabavi, kraj rendoz-vouso / in vesele godbe, ni najprimernejši kraj za spomenike mrtvim. Tu 'ni ?e izgubila i monumentalnost i sama Ideja takega spomenika. Spomenik, ki bi stal na pokopališču, bi bil posvečen onim žrtvam ki so ondi pokopane, medtem' ko bi moral imeti spomenik na drugem mestu širši značaj; posvečen bi bil vsem žrtvam, ki so padle za narodno svobodo. To sta dva različna principa in si ie treba liti o tem' na jasnem.
Predlagamo tedaj, da naj ?e oglasijo v našem' listu s kratkimi predlogi vsi oni, ki se zanimajo za zadevo, predvsem pa naši arhitekti in umetniki. Od odbora pa pričakujemo utemeljitev novejšega sklepa, s katerim je prevrgel prvotni sklep, da stoj spomenik na pokopališču
-Ciin »Jadran« priredi v soboto dne 3l.t. im. ob 20. uri v restavraciji »Kosovo« družinski večer. Vstop prost.
m Roparski napad v Gosposki ulici. 'Veliko pozornost je vzbudila v Mariboru vest o napadu na lastnico knjigarne go Scheidfoach. V soboto zvečer je prišel v njeno knjigarno v Gosposki ulici neki neznanec in naročil nekaj papirja za zavijanje, dasi je hotela gospa pravkar trgovino zapreti. Ko je stopila nekoliko -bolj v ozadje, jo je mož zgrabil, ji zamašil usta, zvezal roke in noge in nato privezal k neki polici. Uro kasneje je prišel v trgovino neki znanec. Začul je ječanje in našel gospo Seheidbahovo privezano na tleh. Takoj jo je rešil spon in sta odšla na policijo. Preiskava jena podlagi vrvice in koščka papirja, ki ga je polieija našla v trgovin!, kmalu izsledila krivce. V Mariboru se nahaja namerč neki Oton Weber, agent večje ■knjigarne v Nemčiji in prodaja po hišah knjigo: »Pie Arztin im Hause«. Zanimal se jc pri gospej Scheidbaehovi posebno za dve 'starinski knjigi, ki sta' cenjeni na 2000 dolarjev. Imel pa je več podagentov; v enem izmed teh so spoznali papadalca, Izdal ga je predvsem o-pis.gospe Scheidbachove in pa vrvica s papirjem. Z vrvico je imel zvezan kov-čeg. papir iz trgovine ge Schcidbach pa so je nahajal v kovčegu. Nedvomno gre v temi slučaju za večjo sleparsko družho. Aretiranih je 'bilo šest oseb.
m Mestni odbor NRS v Mariboru nas Prosi za objavo sledečega sporočila: Pisarna MO Narodne Radikalne Stranke v Mariboru sc nahaja sedaj na Koroški cesti št. 10, I. nadst. Uradne ure so: ob delavnikih od 16.—18. ure (4—6. ure) popoldne, ob nedeljah in praznikih pn od 10.—11. uri dopoldne. — Pristaši NRS dobe tam potrebna pojasnila in navodila.
m Pomanjkljivost plinovoda. Prejeli smo: Na križišču Prešernove in Tomšičeve ulice že tednov uhaja plin iz
cevi. Posledica je seveda, da je najbližja okolica vedno osmojena, celo trava se je posušila. Ne samo, da ta za pasante in najbližje prebivalce tak vonj ni prijeten, tudi plinarna trpi občutno škodo. Zato bo menda v interesu obeh, če cevi malo pregleda in zamaši.	š.
'ini Vozniki in vozovi na dan Vseh svetih. Mestni magistrat je odredil: Ob priliki obiska grobov na Pobrežju na dan Vseh Svetnikov dne 1. novembra t. 1. se prepoveduje brezpogojno od 12.—19. ure vožnja za vse vrste vozil po Pobrež-ki cesti, t. j. od začetka državnega mostu na Kralja Petra trgu do pokopališča. Vozovi namenjeni na obe pokopališči naj eventuelno vozijo po Tržaški cesti in Nasipni ulici do Pobreške ceste, kjer se ustavijo.
m Prijava koles, avtomobilov i. t. d. vojaški oblasti. Mestni magistrat nam piše: Poveljstvo mariborskega vojnega okrožja je odredilo, da morajo vsi v Mariboru stanujoči lastniki hiciklov, motociklov, triciklov in avtomobilov, prijaviti svoja vozila pri mestnem vojaškem uradu v Mariboru, Slomškov trg št. 5 in to do 10. novembra 1925 dnevno od 8. do 12. ure izvzemši dan 4. in 5. november, ker se ta dneva vrši prisega vojnih ob-vezancev. Napram onim, ki ne bi ugodili temu ukrepu, se bo najstrožje postopalo v smislu vojaškega kazenskega zakonika.
•m Čebelarska podružnica za Maribor
in bližnjo okolico sklicuje izredni se stanek za soboto dne 31. okt. ob petih popoldne v gostilni Balkan v Linharte vi ulici. Dnevni red: »Ukrepi proti razširjenju čebelne gnilobe, ki se je pojavila v občini Pobrežje«. V lastnem interesu vseh čebelarjev jc njih sigurna udeležba na sestanku.
m Elitni koncert z gostovanjem g. Cirila Bratuša, Andrienne de.-Salvy in čelista M. Worliček-a se vrši.v četrtek 29. tm. v Veliki kavarni.	2296
Proti odebelosti »Vilfanov ča]“ strokovnjaki. —
! ! Dobiva sc v vseh lekarnah in drogerijah ! ! Prozvaja: Kem. pharm. laboratorij Mr. D. VILFAN, Zagreb, Iliča £04. A. 1448
Po občnem zboru orkestra Glasbeno Matice v Mariboru -
V pondeljek 26. t. m. se je vršil občni zbor orkestralnega zbora Gl. M. Izvolil se je nov odbor, kateremu predseduje g. dr. Ljudevit Valjavec, člani pa so gg. dr. Benjamin Ipavic, Ivan Zemljič, Albin Horvat in Vilko Šušteršič. Iz poročil dosedanjih funkcijonarjev je posneti, da je stari odbor delal z najboljšo voljo, da pa do pravoga razmaha ni prišlo. S finim taktom se je obravnavala v interesu naše glasbe izvršena izmena kapelnika. Pri tem so vsi resni godbeniki o-stali zvesti orkestru, pristopili pa so zopet novi, kar so je že opazilo na Mitrovičevem poslovilnem koncertu.
Z novembrom t.1. nastopi svoje mesto nov kapelnik g. Hladek iz Sarajeva, ki ho vodil tudi pevske zbore in poučeval gosli. Od novega, kapelnika pričakujemo poglobljenja v muzikalnem delu. Nadejamo se, da bo s finim in taktnim nastopom vedel pritegniti k sodelovanju v orkestru in zborih vse najboljše moči, da ho te moči tudi izšolal in usposobil za čim' lepše nastope, da bo organiziral prireditve in spravil v te sistemu. Treba mladinskih prireditev, intimnih koncertov, organiziranja nastopov umetnikov-gostov, treba sistematičnega šolanja glasbene publike, predvsem pa veliko ljubezni do naše domače glasbe:	treba
dajati podbude našim mladim talentom
Novi odbor, ki sestoji iz najugilnej-ših člančv orkestra, daje jamstvo za intenzivno delo 'n vso mogočo podporo kapelniku.
Obračamo se pa do predstavnikov državne uprave s prošnjo, da se pri nastavljanjih in premeščanjih ozirajo tudi na usposobljenost za kulturno delo. Iz Maribora kot središča oblasti mora izžarevati potencirano kulturno, med tem tudi glasbeno delo. Britko jc za nas, če se -muzikalno visoko talentirani izgubljajo po oddaljenih vaseh, ko bi tukaj lahko razvijali svoje zmožnosti v prid kulturnemu napredku naroda. Kakor znano, je mariborska vojna muzika reducirana in onesposobljena za prirejanje velikih, simfoničnih koncertov. G. M. dolžnost je sedaj, da zbere čim večji godalni aparat, ki bo skupno z vojno muziko kos tudi velikim glasbenim delom. Za to pa ne smemo zgubiti^ n e enega talentiranega godbenika več, nasprotno moramo z izmenjavo strokovno in v kulturnem delu brezpomembnih pridobiti zopet novih moči.	I-	A	š	i	č.
Dolgočasno berilo
Samo za sitne ljudi.
V včerajšnji številki je »Tabor« zabeležil zanimivo poročilo, ki ga je nekdo podal na seji Društva stanovanjskih najemnikov; Neka družina v Mariboru živi v svinjskem hlevu; a tudi odtam jo nameravajo deložirati, ker gospodar potrebuje svinjak za svinje.
Pravimo: zanimiva ugotovitev. Kako plehka časniška fraza! Zanimiva je na pr. kakor knjiga ali film1, to pa je diskretno povedano — sramota. Sramotno je, vnebovpijoca ironija na vso našo takozvano kulturo in civilizacijo, da ljudje v kavarnah ali v udobnih stanovanjih berejo to »zanimivost« in gredo preko nje na kako pikantno poročilo, ali pa poslušajo godbo in gledajo »bubl-kopf« kavarniške dame, ki sedi nad modnim žurnalom. Sramota je, da kljub vsem frazam o človekoljubju nimamo toliko primitivnega čuta solidarnosti s človeškim bitjem, da bi ob tej vesti vzkipeli in bili užaljeni v dno duše. Sramota je, da prirejamo predavanja o socialnih vprašanjih, o higijeni i. t. d., ob i-stem času pa -mirno trpimo, da stanuje človek s svojo družino v svinjaku in da še tam ni varen. Dji stanuje človek, ki hoče delati in-živeti tam, kjer je prostor za svinje, medtem ko ljudje, ki nič ne delajo, zapravljajo težke svote v barih in gostilnah! Pa še debatirajo o socialnih krizah, o umetnosti, o idealizmu, o humanizmu in kdo ve .o čem še. Govore o Bogu in o ljubezni do bližnjega. In oni, ki to govore, imajo krasna stanovanja in so rdečelični pred Bogom in pred ljudmi.
Jasna in pravična jc logika onega, ki je lastnik svinjskega hleva. Zgradil
je hlev za svinje; svoboda njegove zasebne lastnine je prekršena, ako biva v hlevu človek z družino. Ven iz hleva! — To jc pravilen, da, človekoljuben klic. Toda — kam- naj krene družina, ki 1924 let po rojstvu ustanovitelja krščanstva — po vseh idealističnih gibanjih, ki navadno končujejo z mitro ali z dobro rento — posnema ono družino, ki se je zatekla v neki mrzli noči v betlehemski hlev?
Imamo družbo, državo, cerkev — imamo organizacije, čijih funkcijonarji se pote noč in dan od same skrbi za javni blagor, pa naj oni odgovore, kani naj pojde družina, ki se -mora umakniti pred svinjami? In bližajo se dnevi, ko ho moralo zapustiti stanovanje veliko družin. In bodo morale v mrzlih nove-mber-»kili in decemberskih dneh na cesto z bolnimi ženami, z drgetajočimi otroci, samimi kandidati za jetiko, samomor m zloči nstvo.
Morda pretiravam? »My house, oaistle«, pravi Anglež. Ali preden pridemo do tega, moramo zahtevati za vsakega človeka zdravo stanovanje. In še Prfi‘ den pridemo tako daleč — za vsakega vsaj stanovanje. Vsaj streho in zid.
Dane« je celo v našem malomestnem Mariboru tak položaj, da no moremo dati deložirani-m družinam- niti najprimj-tivnejšega — strehe. In zgodi se, da W}' de tak obupanec tja, kamor ga napotijo dobri znanci, češ, oblast je tam, ki rma skrbeti za take ljudi. Pride in pričakuje« da bo slišal prijazno besedo, da bodo postopali z njim kot S človekom. Toda
Molčanje je zlato. Sicer pa — saj j* vse zaman. »Saj smo nervozni od samega dela...« Res je. Oni, ki so z ekzisten-co vezani na mesto, ki postanejo brezposelni, če ne najdejo novega stanovanja> niso nervozni. Za tak položaj je treba imeti živce! In še kakšne živce! Kaj j® mar. ce so tudi oni nervozni? Komu uaj to dopovejo? Kaj to sploh ljudi brig8’ dokler je na svetu jazz - band. shiffl®1^ parfemirana ženska i. t. d. In četudi v.fl' mo, da nekaj ni prav — a pr ds nous deluge... Plavajmo? (V kdo ne zna ne more, naj utone! »Boj za ■ o-bstoj*« pravijo znanstveniki, »priprava za večno blaženstvo«, pridigajo duhovniki.. .j
Naj ne bo zamere radi tel; vrstic. Saj njihov pisec že zdavnaj ni več optimist« da bi veroval- v kak uspeh. Pri nas se take reči ali ignorirajo ali rešmjej-O s kako povprečno demagogijo, ki navadno ne pride dalje od duhnmornih odborov* sej. "Ali človek, ki polni čnmiške stolPce’ ima pravico, da zapiše tudi kaj takega-Ne za nas, marveč za potomce. Morda se vendarle ohrani tak-le listič za čase, ko bodo ljudje za spoznanje monj hinavski in sebični kot so danes. Bo jim dobro delo, če bodo lahko izrekli danes toliko profanirano besedo: napredek.
Maribor, 28. novembra 1925.
B. Borko-
Zahvala.
2304
Po pogrebu našega ljubega Milana, sc zahvaljujemo za vse izraze sožalja in za zadnje slovo pokojniku, zlasti pa še gospodu Jakobu Župančiču, ravnatelju realke v Mariboru, za ginljiv nagrobni govor, gg. zastopnikom dijaštva realk v Mariboru in Ljubljani, gg. zdravnikom in sestram strežnicam bolnic v Ljubljani in Mariboru za požrtvovalno pomoč ter vsem, ki so pokojnika pozdraviti na njegovi zadnji poti.	/
Rodbina KnafliC v Radvanju, rodb. Knaflič in DomlcelJ v Ljubljani.
Na prodaj knmpl. sunln-ca 2 emari iz trd«*« lesa. J I*p> postelji z notnimi omarami, kuhinjska kredenca, žimnica in zložldva postelja. Rotovški trp 8. I. nad. levo.	2308
Denarnice, šolske torbice, mape in lermene za knjige, na hrbtnike kakor tudi različne kovieke in torbice za potovanje priporoia Ivan Kravos. Aleksandrova 13.
štampiljke vseh vrst in velikosti izdeluje najceneje S. Petan. Aleksandrova cesta 4-3 dvorišče.	2198
Slike za legitimacije Foto-
atelje Japelj. Aleksandrova cesta 25. »Trgovski dom“. vhed na dvorišfiu.	2062
Ferromaltochina „Usmlani‘‘
zdravilno Kina vino /. železom pripravljeno na baii najboljšega vina z otoka Rab, iz lastnih vinopr.-dov. Predpisujejo in pripoiočajo ga zd avniki kod sigurne radikalno zdravilo za sledeče bolezni: Slaliost, onemoglost, bledolično*! malarijo, rahitidisa in kot robo-raas te stomachicui«. Razen Uga se priperola porodnicam in rekonvalescentom. Ferromaltochina so priporoča tudi otrokom za dober tek in kar je poglavitno, ne kvari želodca, temveč ga ojačuje in po>eča apetit. Feiromaltochina ,Usmi ani* originalna steklenica od 350 gr. vsebine se debi po vseh lekarnah, a kje ga ne bi bilo, se naročuje pri izdelovaUlju. Pazi na ime; Ferroipaltochina „Usmiani*. Ime ia mamka po zakonu zaščitena. Varujte se ponarejenih znamk. Ferromaltochina izdeluje edino lekarna Usmiani,'Ral> (Dalmacija). Zahtevajte specialni cenik, katerega se pošlje .brezplačno v vpogled. Številne zahvale in priznanja »o v pegled. 2163
Preteklost in bodočnost po
ve grafolog. Maribor, hotel .Kosovo* soba St. 21	2310
Prodam 1 par konjev, 3 pla= ton vozove in 1 kočijo. K- * R Ježek, Maribor, Melje 101, Tovarna strojev, livarna železa in kovin.	2809
31. oktober, svetovni hranilni dan ! Pričnite pri kreditni zadrugi »Mojmir* nalagati male prihranke in konec bo stanovanjske bede. J307
Soba sa odda, s posebnim vhodom, električno razsvetli« vo. blizu kolodvora, z celo oskrbo /a 25 Din dnevno. Naslov pove uprava »Tabora* 2306
Lapa vallka soba se odda eventuelno z uporabo kuhinje. Smetanova ulica 47/1.	2305
Higijenična brivnica se vsem
slojem priporoča. Postrežba čista, prvovrstna. Dijaki imajo izvzemši sobote in dneva pred/ praznikom popust. Vjekoslav Gjurin, Jurčičera 9.	1933
Moj mož se me hoji, ker ve, d* imam močno in ttpežno kuhinjsko posodo. Kuoim vedno le .pri A. Vidju, Slavni trg 3,
kjer se dobi po najnižji ceni najboljša in najtrpežnejša železna, lončena, pločevinasta in emajlirana posoda znamke .Herkules' in lahke vrste čehosl. proizvoda.
Radi uvedenja specialnega blaga sem cene blaga dokler traja zalog*
SHT znatno znižal -3KS
Lepa izbira klobukov, čepic, srajc, spodnjih hlač, jegetovega perila, damskih hlač, ovratnikov, robčkov, kravat, nogavic, svilenih bluz, šalov, trikotaže, line parfumerije in drugega blaga.
B.Veselinovič in Komp. Maribor, Gosposka ul. 26
NOGAVICE
kupite po najnižjih cenah pri tvrdki 1889 Anica Trati n, Maribor, Grajski trg 1.
'	vVvvijy.''; ■;>.,
Marlbc.
2241
prevzame za Vu
grobov, izvršitev \ci;.____
ceni. Dekoracije grobov p,,. kjer bo tudi stojnica z ven
^eva ulica it. 29
i okraševanja, dekoracijo po najnižji dnevni 1 za Pobrežje,
;«• cvetljicarni
Stanko Mejovšek. nadvrtnar ofm
T5*3r»r: »Mariborska Tln-karna« v Mariboru, predstavnik: Stanko Detela, ravnatelj. Urednik Vekoslav Špindler, novinar. Izdajatelj; Konzorcij »Tab1'1
predstavnik: Vekoslav S o in dl or. novinar. Oba v Maribor