IZDAJA ZA GORIŠKO IN BENEČIJO PRIMORSKI DNEYHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Let0 Vin. . Štev. 144 (2140) «RIM (VATIKAN) NAS OČITNO TOLČE PO GLAVI, A PRI TEM BI SE HOTEL, DA NE PLAKAMO. KREPAK NAROD BI MORAL VtfAJ Z ABSOLUTNO PASIVNOST-JO DOKAZATI, DA MU NEZASLUŽENI IN NARAVNOST BOGOSKRUNSKI UDARCI S STRANI CERKVE, KI BI MU MORALA BITI MATI, POVZROČAJO BOLEČINO IN ŽALOST«. Iz pisma slavnega jugoslovanskega škofa Strossma-jerja, predsedniku. Jugoslovanske akademije znanosti Fr. Račkemu, IS. decembra leta 1SS7. Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. t. gr. TRST, petek 13. junija 1952 Cena 20 lir Odločni jugoslovanski protest zaradi gangstrskega nasilja Bolgariji Jugoslovanski odpravnik poslov je pri kolgarski vladi vložil protestno noto zaradi razkojniške ugrabitve jugoslovanskega državljana Šeferoviča in Kršitve eksteritorialnosti jugoslovanskega veleposlaništva - Približno 2.000 inozemskih mladincev bo letos obiskalo Jugoslavijo (Od našega dopisnika) Vegrad, 12. _ jugo£io- ii v ri.,^ posIa-ništvo v Sofi-Vlari; 1 , lzročl:1° bolgarski iitvo ®lof'e^'no noto zaradi kitari?-, ckstentorialnosti ju-jWjovanskega veleposlaništva toirl * i nasilne ugrabitve Mo-ObLn 3eXerPvlča- Protestna nota Udarja6 Potek ugrabitve in poli nrSi xa 50 u?rabitev izvrši-nika , ob™! bolgarskega milič-’ kar dokazuje, da je bil ju- gori™™8? v na borišče Vna™2Ps ®a veIe ------------ vnaprej pripravljen. energič- P. otesora proti kršitvi “k^eritoriainosti in zahteva ya bolgarske vlade zadoščenje, znovanje krivcev in jamstvo, petju 'l-takega ne bQ več Pri-vi, j. Hkrati jugoslovanska ti „fxienei3^no protestira pro-\j, b®?l°veškemu nasilstvu nad jS*®Wrom Seferovičem in za-svolw! nat Se izpusti na Vmul 0 ln nai se mu omogoči ynutev v Jugoslavijo. zun= grogov jugoslovanskega io ministrstva poroča- jvLiT? jugoslovanski odpravnik vj. v v Sofiji Stanoje Stojko-®l. mogel izročiti note niti nji; Jemu^ ministru Dejčevu, 1 njegovim, pomočnikom, ker 2 je izgovarjali, ^ «zavzeti illD£w<> konferenco«. Zato so ^l ,lovansko noto poslali bol-rirju ministr£tvu po ku- O kršitvi eksteritorialno- sti je jugoslovanski odpravnik poslov obvestil doyena diplomatskega zbora v Sofiji $ prošnjo, naj zahteva od bolgarske vlad* potrebna jamstva, da bo bolgarska vlada podvzela ukrepe za zaščito in spoštovanje pravic eksteritorialnosti jugoslovanskega veleposlaništva. Hkrati je jugoslovanski odpravnik poslov obvestil o tem svojem koraku tudi vsa ostala diplomatska predstavništva v Sofiji. V Riu de Janeiro so danes podpisali trgovski sporazum med Brazilijo in Jugoslavijo. Sporazum predvideva obojestransko izmenjavo blaga v vrednosti 4,5 milijonov dolarjev. Jugoslavija bo uvažala kavo, kakao in rastlinska olja, izvažala na cement, svinec, živo srebro, keramične. izdelke, ko- Panjtiškin pojde v Peking LONDON. 12. — Sovjetska agencija «Tass» je nocoj javila, da je bil Panjuškin, ki je bil do sedaj sovjetski poslanik v Washingtonu, imenovan za poslanika na Kitajskem. Dosedanji poslanik na Kitajskem Nikolaj Rošin pa je bil razrešen. Kakor je znano, bo novi poslanik v Washingtonu dosedanji sovjetski poslanik v Londonu Zarubin. Arabsko-azijska skupina zahteva izredno zasedanje Blavne skupščine OZN NEW YORK, 12. — Člani Sfshsko-azijske skupine so anes sklenili, da bodo zahte- ''ti posebno »sedanje glavne Skupščine ozn o tunizijskem vprašanju in so poslali Pismo v tem smislu svojim vladam. Na koncu sestanka, ki je »H v uradih indonezijskega Poslaništva in ki je trajal dve p in pol, je uradni pred-avnik izjavil, da ne misli •tomen tirati st»nka. današnjega se- Nehrujevo svarilo Združenim narodom m£OVi DELHt, 12. - Indij; >' ie dejal sk?‘*He '® Nehru pozval azij-Veliki,aro, ’ na) jasno povedo ■JajrT? državam, ki se postav-bod proti drugi, da ne bori” Hi v vojno in da vJtnriI 'i skušali omejiti ne-“ost vojne, s tem da bodo rešili svoja področja in skušali rešiti tudi ostalo. Nato je Nehru obtožil Organizacijo združenih narodov, da je krenila s svoje prvotne poti in da je posredno postala od-pornica novega kolonializma. Poudaril je,da ima Indija za zelo resno, da je Varnostni svet odklonil razpravljanje o tuni-škero vprašanju ne oziraje "se na željo azijskih in afriških dežel. Pripomnil je: «Lahko pride trenutek, ko se bodo te dežele čutile bolj srečne na svojem o-zemlju kakor v Organizaciji združenih narodov in njihov sklep v tem smislu bi bil tragičen«. Kritiziral je nato atlantski pakt in dejal, da je ta prevzei obrambo kolonializma. «Vedno bomo nasprotovali kolonializmu, kjer koli naj se ta pojavi«, je zaključil Nehru, ki je nato odgovoril na obtožbo opozicije, da se Indija odločno nagiba k angleško-ameriškemu bloku. Dejal je. da obstajajo že dolgo časa vezi, zlasti trgovinske, in da rte vidi vzroka, čemu bi se morale te sedaj prekiniti. Nato je parlament z 296 glasovi proti 72 zavrnil resolucijo, ki je predlagala «nujni umik iz britanske skupnosti«. MUENCHEN, 12. — Danes je - v starosti 83 let umrl kardinal Von Faulhaber, ki je zadnji kardinal, ki ga je imenoval papež Benedikt XV. nopljo, alkoholne pijače itd. Po podpisu sporazuma sta brazilski zunanji minister Fonoura in jugoslovanski veleposlanik Ivo Vej voda izrazila upanje, da bo trgovski sporazum omogočil nadaljnji razvoj trgovskih stikov in prijateljskih, odnosov med obema državama. Približno 2000 mladincev in študentov iz Francije, Velike Britanije, Belgije, Zahodne Nemčija, ZDA in skandinavskih držav bo letos obiskalo razna jugoslovanska letovišča na Jadranu in v Sloveniji. Turistična potovanja in bivanje inozemskih študentov v Jugoslaviji organizira jugoslovanski biro za izmenjavo in potovanje študentov in mladincev. Razen tega se bo letos več kot sto mladincev iz inozemstva udeležilo raznih delovnih akcij y Jugoslaviji. Njfhovo število 5e manjše kot lani, čeprav je bilo število prijav veliko, ker letos v Jugoslaviji ne bo večjih mladinskih akcij. Pod naslovom «Parila» komentira nocojšnja «Politika» v uvodnem članku ravnanje ameriške čitalnice v Beogradu, ki je dijakom nekaterih srednjih šol v Jugoslaviji poslala kot darilo razne knjige v nemščini o položaju v ZSSR, v katerih pa je med drugim tudi klevetanje Jugoslavije. «Kako bi se počutili Amerikanci, se sprašuje »Politika«, ko bi mi ameriškim dijakom pošiljali knjige, v katerih bi sena nesmiseln, ruski način prikazovala Amerika kot jetnišnica Wall Streeta in opisovalo življenje črncev in revnih ljudi v nekaterih državah Amerike?« «Politika» poudarja, da tako ravnanje ne more prispevati k utrditvi z.avezništva in zaključuje, da imajo ljudje, ki zastopajo svoje države v drugih državah, velikp odgovornost; zlasti pa to velja za inozemska zastopstva v Jugoslaviji, kajti narodi Jugoslavije, ki so znani po svoji gostoljubnosti, cenijo ljudi in njihove države Po njihovih zastopnikih. B. B. Novi zakon 0 priseljevanju v ZDA WASHINGTON. 12. — Za predstavniško zbornico je zdaj tudi senat odobril sporazum, ki so ga dosegli na konferenci predstavnikov obeh kongresnih zbornic glede novega naselitve, nega zakona, v katerem so zdaj prvis po 154 letih kodificirani vsi ameriški zakoni o tujcih. V primeri s prvotnim načrtom zadeva glavna točka sporazuma določbo, po kateri glavni državni pravdnik ne bo mogel samovoljno deportirati tujca edino zaradi tega ker je nevede kršil zakon. V osnovi določa skupni novi naseljevalni zakon sledeče: 1 novi zakon povišuje letno vselitveno kvoto novih naseljencev za 380 oseb, to je od 154.277 na 154.657. 2. Stvarno ostanejo' nespremenjene narodnostne kvote, ki temeljijo na odstotkih narodnostnih skupin na podlagi ameriškega ljudskega štetja leta 1920. 3. Kvote se delijo med 85 držav in področij Največja letna kveta je doiočena za Veliko Britanijo in Severno Irsko skupno, s številom 65.361. . Spremeni se oce. Buti ur n britanskih težavah »hranitfiv -/.latih in dolarskih rez er« &evan izjavlja, da je bilo mogoče omejili britanske izgube v zlatu in barjih zaradi sistematičnega likvidiranja angleških zalog surovin njevanje po rasi in spolu. Prvič se določijo' male kvote za dežele, katerih rojaki imajo po polovici ali še več azijske prednike. Za celotno naselitev iz Azije se določa kvota 2.000 oseb na lete. 5. Zahteva se skrben pretres tujcev ki prosijo za sprejem v Združene države, da se izključijo zločinci in podtalni rovarji; poostrijo se deportacijske določbe za take skupine. 6. Določa se prednost za sprejem sorodnikov starih naseljencev, ki želijo priti v Združene države. 7. V okviru posameznih narodnostnih kvot se določa 50 odst. kvote prednostno za osebe, ki imajo poklice ali spretnosti, ki so zlasti potrebne v Združenih dr. žavah, kot sc na primer zdrav, niki, znanstveniki in vzgojitelji. 8. Ukinja se emigracijska prednost za tuje moške v primerih porok med državljani in nedržavljani. 9. Omogoča se prihod v Združene države_ «to-talitarcem, ki so se poboljšali«, vendar bc tem dovoljeno samo bivanje, ne bodo pa mogli dobiti državljanstva. 10. Podelju. je se ponovno državljanstvo o-mejenemu številu oseb. ki so ga izgubile zaradi glasovanja pri italijanskih volitvah. 11. Dovoljuje se določenim vrstam tujcev, ki zakonito začasno bivajo v Združenih državah, da se pod predpisanimi pogoji naselijo za stalno, ne da bi jim bile treba zapustiti deželo. TEHNIČNA POMOČ FAO Glavni ravnatelj Mednarodne organizacije ZN za prehrano in poljedelstvo (FAO), Norm E. Dodd, pregleduje v Siamu, kjer organizira prevoz hrane, pošiljko riža. RIM, 12. — Na današnjem sestanku sveta FAO je podravna-telj Sjr Herbert Broadley podal poročilo o tehnični pomoči državam članicam. Dejal je da se zahteve po tehnični pomoči večajo tako naglo, da bo potrebno določiti vrstni red in že sedaj predvidevati možnost povečanja prispevkov posameznih držav članic na tem sektorju. Izvedence, ki se jih poslužuje FAO, je poslalo 41 držav, tako da se lahko trdi, da se razvija pravi sistem zamenjavanja tehničnih izkušenj med vsemi državami svete.. Izjavil je nato, da je sedaj na delu nad 200 izvedencev in da je že 500 oseb dobilo štipendije; to pa še ne pomeni, da gre na tem področju vse v redu, ker bilo v nekaterih primerih tudi nekaj težkoč in razočaranj. Vendar pa se tehnična pomoč FAO vedno bolj razvija. Pomočnik ameriškega poljedelskega ministra, Kncx Hut» chinson, je. izjavil, da bodo Združene države še nekaj časa dobavljale večje količine živil drugim narodom, da se pa t0 ne more v neskončnost nadaljevati. Ameriški delegat je izjavil, da so Združene države leta 1951 pridelale okoli 40 odst. več živil, kot je bilo povprečje petih predvojnih let in da izvoz živil stalno narašča. Hutchin-son, je nadalje izjavil, da za daljšo bodočnost, ko bosta ameriško prebivalstvo in ameriška potrošnja živil porasla, ni gotovo, če bedo Združene države lahko še nadalje dobavljale sorazmerno toliko živil svetu kot zdaj. Poudaril pa je, da bodo Združene diržave še nadalje skušale pridelovati čim več hrane. «Uodio,, Vod bestiale e Kot smo pričakovali: «Ulti-1 me Nciizien in njen_ glavni j urednik iz Torinu kljub navdihu, ki ga ima kot veljak Kar toliške akcije, na naš včerajšnji poziv v zvezi s krivdo, ki jo imoi fašistični škof Santin s postopanjem z duhovniki v coni B, ni odgovoril, Namesto odgovora citira našo vest c poškodbah kapelice sv. Jakoba pri Izoli. No, tudi za to smo mu hvaležni. Tako vsaj njegovi čit dolarji) od Uciv t. j. 28 - *» znatno •'!* izgub, ker 'arCu 71 milijo- Pornnif'-r"11 lem ie. pri- : iv,ai ve velike Brita- /"'iijonov6 dM miliiard° ia 700 , dolarjev. Butler ie i?bolfšanto J6Val: “K13ub temu n*ta «kr3h’nmorxa bin glavna Učilni vi.P°svečena angleški >>av iah *CLin ne bom° s® r*Dom ii nobenem u-Ranitev biI- P°treben » «n v našo zauPan)a v šterling dja našh, uravnove- v*lrajan?o t Jla Poveča io n že rezer- Pč,^?^eni, da ni 'ovolj izenačit- ti ‘ da ni Buti račun«. vudnjo; 2. proizvajati blago, za katero je povpraševanje na svetovnem trgu, po cenah, ki so jih odjemalci pripravljeni plačati; 3. povečati izvoz v države dolarskega področja in v ene, ki ne pripadajo šterlinske-mu področju. Butler je pripomnil: «Naše geslo bodi odslej: tr-govina 5 tujino, ne pa pomoč od tujine». Navedgl ie nato nekatera pojasnila o sestanku sveta ministrov Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje (OEEC), ki je b'l Pred kratkim v Parizu, ter je poudaril, da imenovanje britanskega zunanjega ministra Edena za predsednika sveta OEEC odraza za. nimanje, ki ga Velika Britanija ima za gospodarska vprašanja Evrope. Glede pogojev za obnovitev dogovora o Evropski plačilni zvezi je Butler izjavil, da, če ne bi bili plačilne zveze spravili v solventnost, ne bi imela Velika Britanija nobenega upanja, da bi rešila to, kar je Z8U bila pri operacijah omenjene zveze. Pripomnil je, da pomeni način, kakor je bil urejen belgijski kredit do Evropske plačilne zveze, v celoti zadovoljiv uspeh. Opozicija je Butlerja do njegovem govoru ostro kritizirala. Na vprašanje bivšega finančnega ministra laburista Gaitskel* la je Butler moral pojasniti, de je Velika Britanija že dobila 100 milijonov dolarjev od 300 milijonov ameriške pomoči za obrambo. K temu je voditelj levega krila laburistične stranke Bevan pripomnil, da bi bi- le izgube v zlatu in dolarjih brez te pomoči približno 48 milijonov štčrlintov in ne samo 10 milijonov. Bevan je dalje poudaril, da se je Velika Britanija na podlagi zadnjih bonn-skih dogovorov obvezala nositi v Nemčiji vojaške izdatke, za katere ni znana višina. Končno je Bevan odločno poudarjal, da je bilo mogoče omejiti britanske izgube v zlatu in dolarjih zaradi sistematične likvidacije angleških zalog surovin, o katerih je zahteval, naj se sporočijo točne številke. Butler je odgovoril s tem, da je Bevana obtožil, da «hote prikazuje v črnih barvah« gospodarski položaj Velike Brita nije. Menzies v Parizu PARIZ, 12*. — Avstralski ministrski predsednik Robert Menzies je danes prišel na tridnevni obisk v Pariz. .Sprejel ga je predsednik republike Au-riol. Pozneje je kosil z zunanjim ministrom Schumanom. Obiskal je tudi vrhovnega poveljnika NATO generala Ridg-waya. Ford napoveduje prekinitev obratovanja DETROIT. 12. — Fordova družba javlja, da bo začela zapirati svoje tovarne čez dva tedna, če do takrat ne bo rešen sedanji spor med lastniki jeklarn in delavci. Ford zaposluje nad 100.800 delavcev. WASHINGTON. 12. — Danes se je v Washingtonu izvedelo, da je Acheson poslal britanskemu in francoskemu zunanjemu ministru poslanico v zvezi s predlagano konferenco štirih: med zahodnimi državami in Sovjetsko zvezo o Nemčiji. Razen tega je državni departman vprašal svojega poslanika v Fari zu Dunna za pojasnila o francoski izjavi v prid štiristranski konferenci o Nemčiji. V svojih poslanicah poudarja Acheson ameriško stališče, ki nasprotuje neposrednitn pogajanjem s Sovjetsko zvezo. Znano je namreč, da sta se Velika Britanija in Francija izrekli za taka pogajanja, ki naj bi bila opiejena na vprašanje vse-nemških volitev. Acheson je baje ponovil, da takih pogajanj ne bi smelo biti, dokler ne bo komisija, ki je bila ustanovljena na zadnjem zasedanju OZN, izpolnila svoje naloge in ugotovila, ali so v vsej Nemčiji dani pogoji za izvedbo svobodnih volitev. To stališče je vsebovala tudi zadnja zahodna not Sovjetski zvezi. Danes popoldne je Dean Acheson ločeno sprejel britanskega in francoskega poslanika, ki sta se razgovarjala z njim o odgovoru na sovjetski predlog za sklicanje konference štirih 0 Nemčiji. Britanski poslanik se je z Achesonom razgovarjal 55 minut in je nato časnikarjem izjavil, da sta govorila «kje naj se sestanejo« za sestavo odgovora. Francoski poslanik pa je z Achesonom govoril 48 minut in je na vprašanje časnikarjev odgovoril. da nista govorila o bistvu zahodnega odgovora. Govorili so tudi o gospodarskih vprašanjih, ki zadevajo tri države. Bonnet je med drugim sprožil tudi vprašanja, ki se tičejo Daljnega vzhoda. Medtem pa se je tako v Parizu kakor v Londonu zelo močno uveljavilo mnenje, da je potrebno še enkrat preizkusiti sovjetsko iskrenost, zato da se na ta način zajamči v posameznih parlamentih ratifikacija pogodbenih dogovorov : bonnsko vlado in pogodbe o evropski obrambni skupnosti. V Washingtonu poudarjajo, da so izjave v Parizu in Lon-donu glede štiristranske konference prezgodnje. Nekateri diplomati pa ugotavljajo, da nasprotje med Washingtonom ter Londonom in Parizom ne zadeva bistva vprašanja, in bi se lahko dosegel sporazum, da bi zahodni odgovor Sovjetski zvezi ponovno poudaril, da nobena od treh vlad načelno ne izključuje razgovorov z Moskvo. Prav tako je verjetno, da se bodo trije zunanji ministri sporazumeli, da se Sovjetski zvezi sporoči, da ne bo nobena od treh vlad začela pogajanj med višjimi osebnostmi, ne da bi prej dobila zahtevana zagotovila. V Berlinu so se danes sestali trije zahodni visoki komisarji. Poročilo, ki so ga objavili po sestanku, pravi, da so odobrili »priprave 2a ukrepe, ki se bodo morda v bodoče pokazali za potrebne v Berlinu«. Odobrili so tudi nekatere ukrepe, ki so jih bili sprejeli krajevni poveljniki v zvezi z zadnjimi dogodki Razpravljali so dalje o gospodarskem položaju Berlina in sklenili, da bodo «skupno bonnsko vlado podvzeli ukrepe da zajamčijo obrambo in izboljšanje gospodarskega življenja v mestu«, 1 Na današnji seji zunanjepoli- tičnega odbora ameriškega senata ie viset«, .poverjenik Združenih držav v Nemčiji. Mc Cloy, odločno priporočal ratifikacijo v Bonnu podpisanih dogovorov in dodatnega protokola severnoatlantske obrambne pogodbe, ki razširja jamstvo severnoatlantske obrambne organizacije na evropsko obrambno skupnost. Nato je, Mc C-loy izjavil, v zunanjepolitičnem odboru, da ogroža Kremelj na vso moč miren razvoj v Nemčiji, in da se je ravnokar začela velika gonja proti ratifikaciji bonnskih dogovorov in proti udeležbi Nemčije pri organizaciji evropske obrambne skupnosti. sednik končne odložil sejo na jutri, ne da bi se razprava o Schumanovem načrtu sploh začela. Nekoliko pred tem pa se je iz dvorane za nekaj minut razlegalo huronsko vpitje. Vladni in opozicijski poslanci sc na vse grlo kričali drug na durgega, pri čemer se seveda niso omejili na spor o poslovniku ki je povzročil prepir. A. P. Schumanov načrt v italijanski zbornici (Od našega dopisnika) RIM, 12. — Ce so demokristjani včeraj predlagali, naj se parlament sestane tudi danes, na precejšen praznik, te gotovo kaže, da se mudi. Parlamen. tarne počitnice so blizu, delo v parlamentu pa se po stari navadi nikamor ne premakne, medtem ko čaka odobritve cela kopica predlogov, med njimi tudi nekaj dokaj važnih. Današnja praznična seja bi morala služiti razpravi o ratifikaciji pogodbe o Schumanovem načrtu — pogodbe, ki bi morala biti ratificirana že v lanskem oktobru in ki jo je senat pred nekaj meseci že odobril. Reči, da je bila današnja seja brezplodna, je preveč, kaj. ti če sicer c Schumanovem načrtu skorajda še spregovorili niso, je vendarle izredna praznična seja odtehtala zelo verjetno brezplodno redno sejo. Spet je prišla na dan stara kominformistična taktika, ki poskuša odobritev predlogov, ki jim nasprotuje, vsaj čim bolj zavleči, če je že ne more preprečiti. Pri tem nudi italijanski parlamentarni pravilnik skoraj neštete dlakocepskih možnosti, katerih uspeh je odvisen predvsem od — obiska seje. Danes, na praznik je šlo kot po olju. Najprej je kominformistični poslanec Martuscelli poskušal sploh preprečiti razpravo s te. zo, da pogodba o Schumano. vem načrtu nasprotuje italijan. ski ustavi in da je torej treba o njej razpravljati po procedu. ri. ki je določena za spremem. bo ustave. V dolgo debato je posegel tudi De Gasperi, ki pa je. resnici na ljubo, o tem vprašanju bolj malo govoril, tako, da ga .ie moral predsed. nik pozvati k stvari. Ko pa je bilo treba glasovati, se je za-čelo preseljevanje, ki se je danes večkrat ponovilo; kominformistični poslanci so zapuščali dvorano, oni vladni poslanci, ki so se med formalističnim dlakocepstvom govornikov rajši hladih na hodniku pa so zasedali svoja mesta. Rezultat ; skupščina ni bila sklepčna, razprava pa odložena za eno uro — medtem pa lov za poslanci. Pozno zvečer se je ponovila ista slika ob predlogu, ki ga je dal kominformist Cavallari: skupščina naj prekine razpravo c Schumanovem načrtu in nadaljuje diskusijo o zakonu proti neofašistični delavnosti. Ponovno preseljevanje v dvora no in iz nje, in ker skupščina zopet ni bila sklepčna, je pred- 0 britanski udeležbi pri pogajanjih na Koreji LONDON, 12. — Čeprav je zunanje ministrstvo danes pojasnilo, da Velika Britanija ni do sedaj postavila nobene formalne zahteve, da bi bila zastopana pri pogajanjih za premirje na Koreji, je gotovo, da bo to vprašanje glavni predmet razgovorov med lordom Alexandrom in generalom Clarkom, ki so se začeli danes. Toda če ne bo Clark osebno povabil britanske vlade, naj pošlje v Pan Mun Jom svoje delegate — kar se pa zdi malo verjetno — se bo uradno o tem govorilo aele proti koncu tega meseca, ko bo Acheson orišel v London in se sestal z Edenom. Na splošno se izvaja pritisk v korist sodelovanja britanskih predstavnikov pri pogajanjih. To pa zaradi tega, ker je voja. ški prispevek držav Britanske skupnosti za ameriškim največji. Churchill je pred dnevi izjavil, da je vojaški položaj na Koreji «zelo resen«, Kitajci in severni Korejci so izkoristili dolga pogajanja, da so medtem utrdili svoj položaj in povečali svojo oborožitev. Trdi se, da so njihove vojaške sile sedaj dva in polkrat večje ka-kor sile Združenih narodov. Zaradi tega je obrambni minister lord Alexander odšel skupno s podtajnikom v zunanjem ministrstvu Selwynom Lloydom na Korejo, da se o-sebno prepriča o položaju. «Times» piše v svojem uvod, niku med drugim; «Anglija ni in ne more biti družbanik, ki spi. Njena udeležba je bistvenega značaja in je na tem, da postane še bolj važna. Zaradi tega ne more biti Velika Britanija izključena iz politike in zasluži, da se njeno mnenje upošteva, zlasti če sodi, da so bile storjene napake, ali pa da je nevarnost, da se napake napravijo. BRUSELJ, 12. — Visoka zbornica je danes ratificirala pogodbo o Schumanovem načrtu. resnične kot je resnična tista poslanica pokojnega zagrebškega nadškofa dr. Ante Bauerja, v kateri je določil v tistih letih, ko je Santin postal rešfci škof po Mussolinijevi in papeževi volji, da se morajo vsako leto na praznik svetega Jožefa vršiti molitve za versko svobodo Slovencev in Hrvatov v Slovenskem primorju, Beneški Sloveniji, Istri in na Reki. «L,e Ultime Noti-2ie» pač ne bodo mogle trditi pc zgledu tržaške kurije s fašističnim škofom na čelu, da je zagrebškega nadškofa prisilila Vojaška uprava JLA v Kopru, naj izda to poslanico «Proti svoji vesti, potem ko ga je podvrgla zastrahovalnemu zasliševanju in ga sedem let mučila« itd. itd. kot smo brali v vseh iredentističnih in kom-infermištičnih italijanskih časopisih v Trstu in po vsej vesoljni Italiji. Prepričani smo, da ima glavni urednik v arhivu svoje tržaške podružnice KcSioliške akcije vsaj prepis omenjene nadškefovske poslanice in bi bilo Prav če bi ta prepis «Le Ultime Natizie» čimprej objavile, saj bi morale vendar dati prednost citatom rimokatoliškega škofa pred citati «titovskega» dnevnika kakršen je naš list in kakršen je reški «La Voce dlel Pcpolo«, ig katerega citira gla-sfilc Katoliške akcije članek o tinjanskem župniku Peressi, Pa tudi za objavo tega članka smo pobožnim ljubiteljem svojega slovenskega someščana nadvse hvaležni. Citatelji njihovega lista si namreč ne bodo ustvarili tistih zaključkov, ki jih je Za lase privleklo uredništvo «Le U. N.», temveč ravno narobe: citirani članek jim je povedal tisto, česar morda doslej še niso vedeli, i a imajo namreč italijanski du. havniki v ((zasužnjeni /stri/— in celo tudi tisti, ki so. proti ljudski oblasti sovražno razpolo. ženi — toliko svobode, da si lahko privoščijo ne samo luk. suzno življenje, temveč tudi razuzdanost in še marsikaj in da je ((titovska« oblast pri vsem tem toliko blaga, da kljub tisku, ki vse to iznaša in zahteva njeno intervencijo, proti takemu donu Peressi sploh ne postopa. Toda tako ravnanje ljudske oblasti imenujejo «Le Ultime Notizien z nazivi «adio, 1’odio cieco, bestiale e io-tale...«. Slučajno imamo pri roki neki govor, ki ga je imel pred mnogimi leti neki drugi trža. ški škof, o katerem smo pred tedni na tem mestu poročali, da jugoslovanski narodi prav letos slavijo njegovo 140-letni. co rojstva. Ta tržaški škof je bil znameniti «ve'scovo conta-diino« in tudi on je bil — kot sedanji fašistični škof Santin iz Istre — iz siromašne istrske hrvatske vasice. Imenoval se je Juraj Dobrila, ki je leta 1863. v istrskem deželnem zboru v Poreču dejal: « ... Mi nismo v Istri po milosti nikogar, mi bivamo tu več kot dvanajst in pol stoletij in imamo torej enake pravice drugimi, z Italijani. ... Italijani imajo v Istri svoje italijanske duhovnike, italijanske uradnike, italijanske šele... A kako naj se slovansko ljudstvo prebudi iz dolgega sna, kako naj se pomakne naprej v kulturi in izobrazbi, če se mu ne dopušča niti govoriti v njegovem jeziku? ... Slovani, ki sestavljajo dve tretjini prebivalstva Istre seveda še spijo, Francoska skupščina razpravlja o vojaškem proračunu Obrambni minister Pleven je prikazal sedanje stanje francoske oborožitve * Vojna v Indoktni je za Francijo pretežko breme PARIZ. 12. — Francoska narodna skupščina je danes popoldne nadaljevala z razpravo o vojaškem proračunu, ki je bila prekinjena v torek. Za vlado ta debata ne pomeni nobene večje nevarnosti, ker je bil celotni proračun že odobren in gre zdaj samo za porazdelitev podrobnih izdatkov. Proračun znaša, 1.400 milijard frankov. Kritike proti vladni vojaški politiki zadevajo predvsem dve točki; rastoče prepričanje parlamenta, da Francija ne more nadaljevati drage vojne v Indokini brez večje ameriške pomoči,, in zahteva, naj ZDA gospodarsko pomagajo francoski oborožitvi z večjimi naročili francoski industriji. Na današnji seji je prvi govoril obrambni minister Rene Pleven, ki je med drugim poudaril, da bi Francija do konca leta 1953 morala imeti 15 divizij in 41 letalskih skupin, pri čemer niso vštete čete. ki se borijo v Indokini. Po odbitku stroškov za vojno v Indokini ostane 830 milijard za o-brambo Francije v ožjem smislu Od tega je določenih 32 odst za vojsko, 36 odst. za letalstvo in 22 odst. za morna-rico. , pleven je nato navedel nekaj podatkov o reorganizaciji francoskih vojaških sil in o ob. segu ameriške pomoči. Francija je dobila iz Amerike vojaškega materiala za 350.000 ton, za mornarico pa 71.000 ton. Letalstvo je do 1. januarja 1952 dobilo 274 letal, Nato je Pleven navedel, da bodo kmalu sklenjene pogodbe za vojaška naročila francoski industriji za skupno vsoto 200 milijonov dolarjev. Sedanje stanje francoskih oboroženih sil, kot ga je prika. zal Pleven, je naslednje; 5 obstoječih divizij je bilo znatno okrepljenih, ustanovljenih je bilo 5 novih divizij, 2 nadaljnji diviziji pa bosta pripravlje. ni do 1. oktobra. Francosko le. talstvo bo do takrat obsegalo 27 letalskih skupin, medtem ko jih je leta 1950 imelo 16. Tonaža francoske mornarice bo ostala 350.000 ton. Vzpostav. ko bodo začeli graditi nove ladje za 50.000 ton. Vzpostavljena je bila radarska mreža od Rokavskega preliva do švicarske meje. Do konca tega leta bodo francoske oborožene sile obsegale 819.000 mož. Vendar bo mogoče obstoječe divizije kvalitativno izboljšati le, če bo zmanjšan vojaški proračun »pridruženih dežel«, praktično, če se bo zmanjšalo breme vojne v Indokini. Tu je Pleven omenil, da so o tem govorili med Achesonovim o-biskom v parizu, medtem ko bo Letourneaujevo potovanje v Washington «nedvomno o-mogočilo bistveno povečanje ameriške pomoči Indokini«. Končno je Pleven dejal, da se francoski oboroževalni napor v prihodnjih dveh ali treh letih ne bo zmanjšal. V diskusiji so govorili večinoma razni generali, člani go-lističnega gibanja, ki so vsak s svoje strani kritizirali vojaški proračun. V republiškem svetu pa se je nadaljevala razprava o evropski vojski. V političnih krogih menijo, da utegne ta razprava golistične disidente, ki so v zadnjem času kljub ponovnim opominom generala De Gaula podprli Pinaya, pripeljati spet v domačo stajo. Vsi ti disidenti namreč brez. kompromisno nasprotujejo ev ropski vojski. Pariška policija j'e danes za. časno odpustila ali premestila 65 policajev, ki so služili v Pa rizu, in sicer «iz varnostnih razlogov«. Krožile so nepotrje ne vesti, da je do teh ukrepov prišlo po pregledu dokumen tov, ki so bili zaplenjeni na raznih sedežih francoske kom informistične partije. Vendar trdijo v uradnih krogih, da to ne drži, ker so zaplenjeni dokumenti na razpolago sodnim oblastem in še niso vsi pregle. dani. V Toulonu je policija dahes aretirala kominformističnega publicista Airrie Bourdarela, kominformističnega aktivista Augusta Lavagno in neko osebo, ki jo imajo za organizatorja manjše demonstracije pred policijskim poveljstvom v Tou. Ionu. Policija pa molči o izidu včerajšnjih preiskav na raznih kominformistiČnih sedežih. Medtem se nadaljuje iskanje kominformističnega sindikalista Andrea Tourtina, ki je o-sumljen, da je služil za zvezo pri vohunskih poslih, ki so jih nedavno odkrili v Toulonu. Tourtin, ki je glavni tajnik CGT v departmanu Vars, je izginil, po toulonskih aretacijah prejšnjo soboto. Policija upa, da bo s pomočjo Tourtena izvedela, kam so šli tajni načrti, ki so izginili iz vojaških uradov, in komu je posredoval vesti o francoskih vojaških transportih v Indokino. V Nici so obsodili več oseb, obtoženih soudeležbe v neredih 28. maja na 15 dni zapora ali 2.000 frankov globe. --------toda kdor spi, še ni umrl, kdor spi se bo zbudil...« In istrski Slovan! so se zbudili. Zbudili so se kljub še hujši tiraniji, ki jih je tlačila, njegovemu neuradnemu nasledniku fašističnemu škofu Santinu, ki je to tiranijo po-magal izvajati kr volek u Mussoliniju in prcpouedal celo slo. vanskim dijakom v semenišču govoriti med seboj v njih materinem jeziku in ki je napr. leta 1938 takole pisal o slovenskem župniku v vasi Pregarje: »Dejstvo, da Milič čita rajši slovenski tisk Je treba pripisati njegovemu jeziku. Jaz sem ga opozoril, da nikogar ne sili da ga pozdravlja po slovensko in se z njim pogovarja. To bom storil še enkrat in sicer strogo kakor mu bom tudi priporočil, naj poskuša pokazati smisel za sodelovanje na vseh poljfh socialnega živ-ljenja«. Tako je pisal fašistični R-of Santin 30. junija leta 1938-prefektu reške pokrajine in faksimil tega dokumenta držimo v dobri ira varni shrambi, kajti: Narod naš dokaze hrani. Med temi dokazi o izjavah fašističnega škofa Santina imamo pri rafci tudi tisto izjavo, ki jo je dal 14. oktobra leta 1934. ob priliki proslave v re-škem semenišču, da je abesinska vojna — «vojna za civilizacijo...« in da bodo on in njegovi semeniščniki vsak dan molili za italijanske vojake. «ki se borijo za civilizacijo«. A ko je bil sedanji papež rimski še kardinal Eugenio Pacelli je za časa abesinske vojne takole govoril o Mussoliniju; (lUničiti Mussolinija, to je cilj nasprotnikov, a to pomeni zadeti srce Rima, glavo krščanstva, uničiti svetnike, ubiti Boga. In kako je torej mogoče zahtevati, da cerkev ne podpre svojega velikega križarja, Mussolinija«. F. V. Ratti pa je v maju leta 1926, takrat ko je bil glavni urednik, lista »Le Ultime Noti-zie« verjetno še v daljnem Torinu, v tržaškem gledališču ((Verdib —- kot poroča tedanji «11 Piccolov od Š. maja 1926 — govoril takole; »Pravijo, da bodo morda nekega dne italijanski karabinjerji s svojim znanim kadencira-nim korakom korakali kot oblast pc ulicah Londona in Pekinga... Tako bo, če bo Bog tako določil. No, to ni naš sen o imperiju. Ni samo zato, ker je naš sen še mnogo večji. To jc povedal pred kratkim Duce obema Amerikama in po nekem drugem delu sveta kakšen je naš sen... Iz «Miliarium Aureuma* se gre na v.-e strani sveta v sigurno osvajanje in podjarmljanje... Potrebno je le korakati s korakom cezarskih legionarjev: pod komando Rima, z vojaškim štetim korakom in v znaku križa...«. Fašistični škof Santin je to: rej le izvrševalec nekdanje fašistične in sedanje klerofaši-stične rimske imperialistične politike, ki misli da je napočil dan, ko je postalo mogoče začeti z novo ofenzivo proti coni B prav v trenutku ko kominformovski moskovski sateliti vršiio pritisk na severne m vzhodne jugoslovan: ske meje. Zato vse laži, zato vse hinavstvo, zato pritisk in grožnja na istrske duhovnike na konferenci v Ul. Cavana. Zato je začel fašistični škof ponovno širiti tisto sovraštvo, tisto slepo sovraštvo, zverinsko sovraštvo proti oblastem v coni B in v Jugoslaviji, tisto sovraštvo, katerega njegovo glasilo včeraj dolži nas. To je hkrati tudi tisto sovraštvo, ki je imelo za posledico znano pismo slovenskih duhovni: kov, ki so ga pred leti poslali fašističnemu škofu in ga podpisali v Trstu, kjer jih menda Vojaška uprava iz Kopra ni sedem let pred tem «mučila» kot trdi škofovska kurija. Posvetovalni odbor zahteva revizijo zakona o Somaliji NEW YORK, 12. — Posvetovalni odbor za Somalijo pri skrbniškem svetu OZN je predložil skrbniškemu svetu poročilo, ki med drugim zahteva od Italije, naj vrši revizijo zakona o Somaliji, ki je pod italijansko zaupno upravo. Poleg tega kritizira poročilo Italijo, ker odpušča Somalijce z višjih upravnih položajev in jih nadomešča z Italijani. Posvetovalni odbor sestavljajo predstavniki Kolumbije, Egipta in Filipinov. Debata o letnem poročilu italijanske uprave v svetu za skrbništvo se nadaljuje in bo trajala verjetno do konca tedna. Zaradi raznih obtožb proti italijanski upravi je razprava precej živahna in daljša, kot so pričakovali. Med drugim razpravljajo tudi o italijanski prošnji, da bi dobila gospodarsko pomoč za svojo upravo v Somaliji. Truman o Mac Arthurju WASHINGTON. 12. — Predsednik Truman jp na svoji tiskovni konferenci izjavil, da misli prepustiti vojski odločitev, ali bo Mac Arthur kršil vojaška pravila, če bo imel otvoritveni govor na kongresu republikanske stranke. fc 2 rž 13. junija 195J '<•" 'S, Za domačine občina ne skrbi zato pa imajo ezuli vso prednost Zanje so pri Standrežu takoj popravili spodnjo pot in napeljali po hišah vodovod, utandrežci pa zaman čakajo na to mmm Da res, petek 13. junija Anton Pad., Zlatana Sonce vzide ob 4.15 in zatone od 11).55. Dolžina dneva 15.40. Luna vzide ob 23.30 in zatone ob 10.10 Jutri, sobota 14. Junija Bazilij, Brislav STANDREZ, 12. — Standrež spada tudi med tiste vasi, ki jih po zaslugi go ritk. h občinskih oblasti tepe nadloga že vsa leta, odkar sedijo na županstvu ljudje, ki se ne zanimajo za potrebe okoliških vasi Poglejmo na primer samo štandreško cesto. Ze nekaj let je, odkar so na njej prvič udarili s krampom z namenom, da bi jo enkrat za vedno popravili in odvrnili od vasi stalno nadlogo v obliki prahu, blata, lukenj itd.. Dolgo časa so z deli zavlačevali, napravili nekaj, potem pa zopet razkopali, ker so se spomnili napeljati vodovod šele potem, ko so cesto že asfaltirali. Drugi del ceste proti Sovod-njam so lani pričeli popravljati in asfaltirati. Delo pa so opravili le polovično. Niti niso asfaltirali ceste do kraja, niti niso cestišča samega popolnoma dokončali. Tako se je nedograjena cesta iz dneva v dan slabšala in kvarila. Neki Standrežc, ki je vse te stvari nekaj časa gledal, pa se je odločil, da sam posreduje pri občinskem tehničnem uradu, da se takemu stanju napravi konec. Dosegel je. da sta na kraj sam prišla predstavnika občinskega tehničnega urada Casasola in Tachino. ki sta cesto temeljito pregledala zlasti «Na piloščti pri koritu«. Tamkaj se namreč asfalt naenkrat neha, medtem ko je trg v popolnoma neurejenem stanju in poln debelih kamnov. Nedokončano cestišče je bilo izpostavljeno razdiralni sili voda v zadnjih deževjih. Posredovanje je zaleglo. Od dločili so se. da bodo takoj naslednji dan pričeli z deli. In res so že pripeljali voz kamenja in orodje ter v teh dneh pričeli s poslednjimi deli. Asfaltirali bodo trg pred koritom in še tretjič katranirali del'“štandreške ceste, ki so jo pričeli lani popravljati.. Obenem bodo popravili tudi požiralnike ob cesti. S tem dpmača vprašanja še od daleč niso izčrpana, in o tem se lahko prepriča slehernik, ki ga pot zanese k štan-dreškim kmetom. Oni vam bodo povedali, da so tudi z vodovodom nepremostljive težave. Občina je napeljala vodo po vasi. V hiše pa so si jo napeljali samo oni, katerih poslopja so ob cesti. Hišni posestniki s hišami, ki so odmaknjene od ceste, si vode ne morejo napeljati, ne da bi za delo potrošili mnogo denarja. Oblasti tem ljudem nočejo priskočiti na pomoč. Kolikor so do Slovencev v Standrežu nepopustljivi, tako so do stanovalcev begunskega naselja pri Standrežu radodarni in uslužni Zanje so takoj napeljali vodovod v vsako hišo, uredili cestišče okoli naselja in jih krstili z Ul. «Pola, Žara« itd.. Svoj čas so pričeli popravljati tudi spodnjo cesto v Standrež, kor pelje do begunskega naselja. Dokler pa tega ni bilo, se tudi zanjo ni nihče zmenil in vsi protesti Standrežcev so bili bob ob steno. Odkup sviloprejkinih bub GORICA, 12. —' Pokrajinski kmetijski konzorcij sporoča, da je pričel z odkupom sviloprejkinih bub v sledečih krajih: v Krminu (predilnica Andreae), v Gradiški (sušilnica de Finet-ti), v Romansu (predilnica Ban-fi), v Bračanu (predlnica Andreae). i&mm* mig ZATIRANJU SLINAVKE posvečajo oblasti premalo pažnje iVa mejah bi morali spoštovati določila o uvozu živega goveda Motiv iz Gabrij Ce potuješ po cestah Beneške Slovenije, često zagledaš preproste lesene napisne table, k.i te opozarjajo, da je področje okuženo s slinavko. Ne, te napise o bolezni lahko vidiš v Sovodnjah, v Brdu. v Tajpani in tudi drugod, saj je ta huda epidemija prizadela mnogo področij tudi drugod. Stvar je zelo1 resna, saj pomeni za mnoge revne kmete gospodarski polom in s tem resnično tragedijo. O epidemiji slinavke smo pisali že oktobra meseca, ko so se dogodili prvi primeri. Nekateri listi sc pisali, da se je razširila ta bolezen ;z Severne Evrope, morda iz Danske. O njej so pisali mnogo tu. di zato, ker so morali razna tržišča in živinske sejme zapre, ti Toda v mestih večina ljudi sploh ni vedela, kaj se dogaja na kmetih. Tudi niso vedeli in še sedaj ne vedo, da se je ta bolezen razširila zato, ker niso na meji spoštovali zakonov in KRATKE VESTI iz beneških vasi ufrma Tovariš urednik! Te dni sem bral v časopisju, da so oblasti odobrile precej visoko vsoto denarju za popravilo Korza, ki so ga na vojaški paradi uničili s težkimi oklopnimi vozili. Popravili bodo torej cesto, ki je v primeri z našo sovodenjsko cesto v na-raimost idealnem stanju. Sovodenjci pa se sprašujemo, kdaj bo tudi k nam posijala milost pokrajinskih oblasti in se bodo odločile popraviti našo edino zvezo z Gorico, po kateri gre ves avtobusni promet in promet z avtomobili, motorji, kolesi in vozmi. Zaradi preobremenjenosti je cesta v zelo slabem stanju. Luknje so zelo velike in praha ne manjka. Do. volj je, da sc človek povzpne na goriški grad in bo lahko brez težave opazil, kolikšen oblak prahu se vleče vsakokrat za sovodenjskim avtobusom. V naselju vdira prah v kuhinje tn sobe. Vaščani morajo imeti okna stalno zaprta Mislimo, da je to v sramoto oblastem, zlasti še ker smo Sovodenjci že neštetokrat pritiskali na kljuke od Poncija do Pilata. SOVODENJC INeuie Huda nesreča še je pripetila v gorski vasici te občine, in sicer v Dobjah. Mladi Ettore Noacco je šel na hrib Cufine v gozd po breme drv, kakor je delal tudi druge krati. Zlezel je na kostanj, da bi odsekal na njem nekaj v^j. Veja, na kateri je čepel, se je nenadoma zlomila in mladenič je padel iz višine več metrov na tla Priskočili so mu takoj na pomoč in ga odpeljali v bolnišnico. Ce ne nastanejo komplikacije. bo ozdravel v dveh mesecih. Prapotno 26-letnega kmeta Alfreda Scubina iz vasi pojane je pretekli teden brcnil konj in ga ranil v desno koleno. Prepeljali so ga v čedadsko bolnišnico in se ho moral ždraviti kaka dva tedna. Leeja Te dni popravljajo šolsko poslopje v Učeji. Sola je lepa in so jo zgradili po prvi svetovni vojni kakor v vseh ostalih vaseh občine Rezija. Toda zadnja leta niso ravno najbolje pazili na poslopje in zato so sedaj potrebna nekatera po. pravila Ta dela so dali na licitaciji znanemu gradbenemu podjetju iz Njivice. Dela hitro napredujejo m bodo končana do prihodnjega šolskega leta. Učenci bodo lahko zadovoljni z lepimi učilnicami St. Peter Slovenov Podžupan naše občine Peter Fulla iz Petjaha je odstopil od svojega odborniskega mesta. Uradno govore, da je odstopil zaradi slabega zdravja, toda znano je da je to že običajna fraza, ko nočejo ljudje dvigati prahu. Vse kaže. da je iskati razlog za njegov odstop v nekaterih sporih in nasprotjih SEJA ODBORA POKRAJINSKEGA SVETA 2.980.000 lir za nabavo premoga Razpravljali so še o številnih upravnih vprašanjih in odobrili izdatek 1.680.257 lir za razne dobave pokrajinskim zavodom GORICA, 12. — Pretekli torek se je pod predsedstvom odv. Culota sestal odbor pokrajinskega sveta, ki je pretresel številna vprašanja upravnega značaja. Najprej so odborniki razpravljali o nabavi premoga za kurjavo pokrajinskih uradov in zavodov, ki spadajo pod pokrajinsko upravo. Odločili so se, da bodo kupili 1500 stotov premoga, za kar bodo izdali 2.980.000 lir. Nadalje so razpravljali o napeljavi industrijskega električnega toka v fizikalni laboratorij realne gimnazije v Tržiču, o nabavi strojev za obrtno-umetniško šolo, o r.abavl dela opreme za knjižnico pokrajinskega zgodovinskega arhiva, o popravilu orožniške vojašnice v Skocijanu ter o raznih vprašanjih v zvezi s pokrajinskim osebjem. Pred zaključkom seje so se odborniki pomudili še pri pretresanju treh točk izven dnevnega reda. in sicer o podpori, ki naj bi jo pokrajina dala zvezi «Vita e Vino«, ki bo v kratkem zborovala v našem mestu, c dodelitvi prispevka za zborovanje za srednjeveške študije ter (Jpločili londe za kemijski in fizikalni laboratorij * realne gimnazije v Goriči. Odkup oljnatih semen GORICA, 12. — Pokrajinsko nadzomištvo za poljedelstvo sporoča, da bodo v ponedeljek 16. t. m. pričeli pri vseh podružnicah Pokrajinskega kmeč- kega konzorcija v Gorici z odkupom oljnatih semen. Za vsak stot oddanega semena bo uprava konzorcija takoj izplačala kot predujem 26.30 litrov olja ali pa predujem 6.500 lir. Oljnata semena bodo odkupovali pri podružnicah konzorcija v Gorici, Ul. Morelli; v Krminu, Ločniku, Romansu, Gradiški, Pierisu in Tržiču. Kmečki konzorcij priporoča vsem pridelovalcem semen, da v njihovo korist oddajo svoj pridelek kmečkemu konzorciju, ki jim bo seme najbolje plačal. Lansko leto so kmečki konzorciji plačevali seme po 13.500 lir ze stot ali pa zamenjali za 31 litrov olja. Razpravljanje o ceni mleka gorica. 12. — Te dni je bila na sedežu neposrednih obdelovalcev zemlje v Ul. Roma za-nimiva seja, na kateri so raz-pravljali o ceni mleka. Zdi se namreč, da bi radi prisilili kmete, da bi mleko prodajali ceneje. Veliko konkurenco delajo namreč furlanski kmetje, ki dajejo na trg velike količine mleka po nizkih cenah. Ne smemo zanemarjati proizvodnih stroškov enih in drugih. Goriški okoliški kmetje imajo veliko večje stroške z rejo’živine. Zato je tudi pravilno, da zahtevajo za mleko nekoliko več kot furlanski živinorejci. Te stvari morajo odločilni ljudje ki bodo določali ceno mleku, upoštevati in se po njih primerno ravnati. glede nekaterih občinskih u-pravnih vprašanj. Ta nasprotja so nastala med Fullo in drugimi občinskimi svetovalci in odborniki njegove stranke, to je izvoljenimi na isti listi. Tako nastajajo razpoke tudi med svetovalci občinske večine, ki je skušala na prejšnjih volitvah kandidirati s sposobnimi ljudmi, ki pa se sedaj ne marajo podrejati spletkam in ciljem določene stranke. Iz naših krajev se nadaljuje izseljevanje delavcev v tuje države, kjer lahko dobe zaposlitev, čeprav je tam delo često naporno in nezdravo. Tudi ta teden je odpotovalo iz naših krajev zelo mnogo ljudi. V ponedeljek je odpotovala v Francijo skupina 10 delavcev, ki bodo dobili delo pri neki livarni. To delo je zelo težko. S,s«j vanje na sedežu OF v dvor« Igo Gruden v Nabrežini do 20. ure vsak dan ,, V gempolaju pri Furlanovih Sempolaj, Praprot prečnik Trnovco, vsak dan od H dalje. V Vižovljah pri Legiši št. 11 za Vižovlje, Cerovlj« Mavhinje vsak dan od dalje. n| V Medjivasi pri Legiši LtO? za Stivan in Medjpvas vsak Ih *1, 344 za Sv. Križ in Brišče. vSS :S>K fVOLFGANG LEONHARD: Sovjetska zveza • legenda in stvarnost j P0DEEJEVA1JE SEPilili 5. Stalinova teorija o dvojčkih Spremembam znotraj Sovjetske zveze, do katerih je prišlo v drugi polovici dvajsetih let, so takoj sledile znatne spremembe v komunističnih partijah drugih dežel. Odnos med njimi in Rusijo se je prav tako bistveno spremenil. Pod geslom «boljševizacije komunističnih partij« so bili okrepljeni centralni partijski organi. V njih je izvršen — pa čeprav ne tako hitro — podoben proces hot v boljševiški partiji Rusije Pri postavljanju funkcionarjev se ni gledalo več v prvi vrsti na njihove politične sposobnosti in na njihov vpliv v delavskem gibanju. ((Sposobnost« podrejevanja Moskvi, prilagoditev nov; liniji, to je postajalo bolj in bolj odločujoč činitelj. Ob koncu dvajsetih let komunistične partije raznih dežel sicer še niso bile navadni 'zpolnjevalc; sovjetske zunanje Politike. Njihovo članstvo še tu bilo popolnoma brezpravno, a vodstva še niso 'bila do te niere odvisna in podrejena Moskvi, kot je to danes. Toda že tedaj ni v mnogih partijah odločitev o važnih političnih vprašanjih dajalo partijsko vodstvo dežele, temveč so te odločitve sklepali v Moskvi. Ker je Moskva imela zelo nejasne predstave o položaju v drugih državah, je mora! roditi tak postopek katastrofalne posledice. Pretresljiv primer za t0 je podtika Komunistične partije Nemčije v dobi 1930-1933. Posledica svetovne gospodarske krize od 1929 do 1933 in v zvezi s tem nezaposlenost in Porast revolucionarnega razpoloženja nemškega delavskega razreda, je bila politična pre-orientacija nemškega velikega kapitala. Medtem ko se je do tedaj v glavnem naslanjal na meščanske stranke centra, je sedaj veliki kapital aktivno pod-Pirai nacistične stranke. Nacistom je dal na razpolago velikanske vsote denarja. In tako so nacisti, kot je znano, na volitvah leta 1930 doseglj izreden uspeh. Dobili so 6.4 milijona glasov v primeri z 800.000 na volitvah maja 1928. Ta majhna politična stranka je čez noč postala druga stranka Nemčije. Fašistična nevarnost je bila velikanska. Naslednji dan po fašistični ie Ust «Rote Fa-ne» (Rdeča zastava), giavno s,la. ?. ? Nemčije, pisal: «Vče-dan )e bil največji dan za Hitlerja, toda tako imenovana volilna zmaga nacistov pred-»tavlja začetek njihovega konca«. Dva meseca pozneje smo Janko 16. nov. 1930 v glasilu Komunistične partije čital; nadnje: «14, september je bil rišek nacionalsocialističnega gibanja v Nemčiji. Po tem pride *ahko samo upadanje in pro-w>st«. To stališče KP Nemčije ic bilo diktirano iz Moskve. Na enajstem plenumu izvršilnega komiteja Kominterne, ki .j* bil aprila 1931 v Moskvi, je bilo ugotovljeno spričo položaja v Nemčiji, da je bil 14. sept. ga ne more zameriti, da so zavzeli skeptično stališče do moskovske teorije «siamskih dvojčkov« — toliko bolj, ker je istočasno komunistična par-tija Nemčije, avgusta 1931 glasovala skupaj z nemškimi nacisti in hitlerjevci proti socialdemokratski vladi v Prusiji! Ko so avgusta 1931. leta nacisti in desničarske stranke pozvali svoje volivce, da glasujejo proti socialdemokratski vladi, da bi na njeno mesto prišla nova desničarska vlada, je bila — np samo večina članstva KP. temveč tudi večina CK proti temu. da se v referendumu glasuje z «da». Toda Moskva je poslala direktivo CK Nemčije, da je potrebno glasovati z nemškimi nacionalisti in fašisti proti socialnim demokratom. Jez med socialdemokratskimi in komunističnimi delavci se je še bolj poglobil, fašisti pa so bili okrepljeni. Čeprav je bilo to popolnoma očitno ne samo danes, temveč že tudi tedaj, je list ((Komunistična internacionala«, ki je izhajal v Moskvi, pisal 30. sept. 1931: Kljub takemu stališču KP 1 go fašizma v Nemčiji. Toda na Nemčije glede referenduma, je to je prišel odgovor Moskve, postajala vse glasnejša zahteva j Julija 1932 je okrožnica CK koza enotnost proti nacistom. Vse I munistične partije Nemčije naj češče je bila zahtevana zveza med socialdemokratsko in komunistično partijo. Toda časopis KP Nemčije «Roter Aufbau« (Rdeča gradnja) je. odgovarjajoč na te pozive, pisal: «Kdor zabteva danes blok komunistič- ostreje obsodila te začetke enotne fronte! (Glavni udarec borbe« je bil še naprej usmerjen proti socialdemokratom. medtem ko je istočasno nacistična stranka nabirala nove sile. Na volitvah v ne partije s socialdemokratsko i juliju 1932 je že dobila 13.2 mi- stranko, ta pomaga socialfaši-stičnim voditeljem v pripravljanju in izvajanju te izdaje. lijona glasov nasproti 6,4 milijona sept. 1930. Torej v niti polnih dveh letih je podvojila «S svojo kampanjo za rele- rajo proslavo prvega maja. Tu-rendum in s svojim smelim pro- j di berlinska organizacija I

ciaidemokracija S* T-3 Umeri?n" kr»o 'a- na . L orsanizaciji (misl| se kratite - v 1 r T soc'a'demo-ho n i 1 .. • se medseboi- *»njujeu' T?1'.1"- temVCČ d°‘ temve^etdavJ" n'^0 nasprotstva. izjav-, vo.lckn>' Ta Malinova trebn ° njeni VEebini ni po- kot «’ *°V°riti, ~ Je slavljena »~lk.nauk* in ve4 deset-a v nemškem ko-,iu ne- ki at Pretiskana SSliČnf' tisku Avtor haem„..?nka. v 4flsopisu »Inter “Cional dovniV'o-iZr»a* “dv°i4ki» ni bil celo nu “ :-d-feb!.'Uarja 1932 pa bpVm naš'3?! k! ®°srednj1 prode soeinM * sestoji v tem..., cem a a demokratskim delav- Ho 'me, es raz>a5ni|no. do kakšno' sumsi* ašizmmv,,, r,vo>čki. zrasla s so nacistj napadali esizmom« Istočasno Homm,tsti?n?kUpart!1-e Uc samo 'udi socialdemokratiiT’ temveč ^“Cistične kolon e s,tranke- mk? komunistične km To??1:?16 ^kratkke delavce. iulskim dalavcem se zaradUe'- BSPSsS Celjski muzej. Iz plemenske župe, kakor so imeli v svojem začetku ufeje-no družbeno življenje Sloveni, se je kmalu razvila slovenska kneževina, ki je v dobi slovenske samostojnosti imela svoj sedež zelo verjetno v Celju ali vsaj v neposredni bližini. Slovenci pa so kaj kmalu izgubili svojo samostojnost in nad njimi je zavladala nemška fevdalna gospoda. Okoli leta 1100 si je nad Savinjo ob Celju zgradila svoj grad koroška fevdalne družina Vovberžanov. Tem je kmalu sledila plemiška družina Zovneške gospode, ki je kmalu dobila grofovski naslov in je znana v zgodovini pod imenom Celjskih grofov. Celjski grofi so izkoriščali položaj Celja in si pridobili velike zemljiške posesti, kar jim je prineslo tudi veliko politično moč posebno že v času Hermana II., ki je postal zet in vpliven svetovalec samega cesarja Zige Luksemburškega. Hermanov sin Friderik II. jc sicer mnogo škodoval ugledu in vplivu celjske družine zaradi svojih zvez z Veroniko Deseni-ško. toda že njegov sin Ulrih je sloves i'n ime. ponovno dvignil v vrsto najvplivnejših srednjeevropskih politikov tedanje dobe. Ta njegoV uspeh pa je bil usoden zanj itj tudi za njegovo rodovino. Friderik II., ,sin Hermana II., je dal Celju mestne pravice, kar je v tedanji dobi pomenilo svobodo trgovine ter razvoja obrtništva. Po padcu Celjskih grofov je Celje ostalo pod habsburško oblastjo, ki je pravice mesta, ki jih je podaril Celju Friderik II., potrdila ter celo razširila in mesto je vzcvetelo v obrti in trgovini. V poznejši dobi je Celje doživelo več požarov, med katerimi je bil najhujši leta 1792. ko je pogorelo prav vse, kar je bilo gorljivega. S koncem fevdalne dobe se je trgovsko in obrtniško življenje Celja še bolj razvilo zaradi železniških ter cestnih zvez, ki so povezale Celje z bližnjo okolico ter tudi s .samim Dunajem in Trstom. Celje je začelo dobivati obrise bodočega lje je privozil prvi vlak leta 1846. Postopno z gospodarskim razvojem se je razvijalo tudi kulturno življenje: šole, tisk, slovenski Narodni dom, glasbena in gledališka umetnost. Kakor v vseh mestih v Sloveniji, so se morali tudi v Celju Slovenci v času avstro-ogr-ske monarhije boriti za svoje pravice proti prišlekom — Nemcem, ki so kot privilegiran in sistematično naseljevan sloj gospodarili nad vsem izživljanjem v mestu. Borba je bila od vsega začetka narodnega preporoda naporna ter so Slovenci doživljali le redke uspehe. Kljub temu pa so vztrajali v svoji bor-b; do konca. Sele z letom 1918., ko se je namreč avstro-ogrska monarhija zrušila, se je Slovenec — Celjan počutil zares gospodar na svoji zemlji. Novejša zgodovina je sicer znana, toda moramo pribiti, da je bivša Jugoslavija s preveliko širokosrč-nostjo dopuščala nemški gospodi v Celju vso gospodarsko oblast, kar je prišlo posebno do izraza leta 1941, ko so na Štajersko in v Celje pridrvele Hitlerjeve čete, ki so v samem Celju pobile nič manj kot 1000 talcev. Toda Celje, kot proletamko in nacionalno zelo zavedno mesto, je že pred vojno pokazalo svojo voljo do svobodnega življenja. 2e v dobi stare Jugoslavije so se v Celju in njegovi neposredni okolici razvijali važni dogodki, ki so imeli odločujoč vpliv na poznejšo dobo, predvsem na dobo nacifašistič-nega vdora v Jugoslavijo ter narodnoosvobodilno borbo, Tu moramo omeniti zborovanje društva ((Svoboda«, v juniju leta 1935, na katerem se je zbralo okoli 20.000 ((izletnikov«, ki so prišli manifestirat za delavske pravice, dalje sestanek predstavnikov naprednega tiska Slovenije 24. novembra 1935. Omeniti moramo še sestanek sedanjega ministra Leskoška z dr. Kukovcem leta 1939, kjer so bili postavljeni temelji za skupno napredno gibanje, ki Se je imenovalo «Zveza delovnega ljudstva«, in ki je imelo Velik pomen v razvoju napredne in borbene enotnosti slovenskega ljudstva. S tako tradicijo ni moglo Celje mirno gledati nadutega tujca na svojih tleh. Zato se je uprlo že takoj v prvih dneh nemške okupacije in v Celju, oziroma v neposredni njegovi okolici so začeli pokati partizanski streli že junija 1941 in partizanske puške niso odnehale, dokler ni bilo Celje maja 1945. leta očiščeno slednjega tujca ali njegovega pomočnika. Kakor smo že omenili, se je Celje razvilo ob koncu XIX. stoletja ter v začetku XX. stoletja v industrijsko mesto. Tu ne moremo našteti in orisati vsega industrijskega udejstvovanja v Celju in okolici, vsekakor pa moramo vsaj našteti nekaj večjih podjetij, ki so se razvila v prejšnji dobi, razširile pa po osvoboditvi. Sem spadajo predvsem Tovarna e-majlirane posode, ki proizvaja blago za domačo uporabo ter tudi za izvoz. Po svoji važnosti je takoj ob njej Topilnica in industrijskega mesta. Skozi Ce- ( valjarna cinka, kjer poleg cin- 17. Broz je osebno zelo dobro poznal mnoge člane novega partijskega vodstva v Zagrebu, ki so prevzeli nalogo zbirati španske prostovoljce na Hrvatskem. Dobro pa je tudi poznal voditelje ilegalnega gibanja v Srbiji, Crni gori, Bosni in Hercegovini, Dalmaciji in Makedoniji. Svoj organizacijski sedež ’ je 'mel Broz v Parizu, pri čemer mu je pomagal med drugimi tudi Co-lakovič. V Jugoslaviji je bil pa eden najaktivnejših organizatorjev te akcije tedaj 25-letni Milo. van Djilas, ki so ga šele nedavno izpustili iz zapora. Z Brozom sta se pa osebno spoznala 'šele leta 1937. V nekaj mesecih je tajna organizacija «za pomoč Španiji« poslala po raznih poteh skoraj tisoč članov Komunistične partije Jugoslavije, komunističnih mladinskih organizacij in drugih levičarskih in naprednih elementov na pomoč španski republikanski armadi, ki je zašla že v težak položaj. Kdor je mogel, je potoval na lastne stroške, za druge pa je poskrbela KPJ. Celotni stroški s0 znašali več sto tisoč dinarjev. Iz praktične potrebe in brez namena ustanoviti skupino, ki b. hotela delati konkurenco Gorkičevemu CK KPJ, čigar vsi člani so še vedno živeli v tujini, je Broz zbral kot svo.e pomočnike pri organizaciji ilegalnega transporta dobrovoljcev v Španijo skupino ljudi, ki sp postali, kot se je videlo pozne e. jedro novega CK KPJ. Med ie mi so bili Djilas. Ribar, Rade Končar, Miha Marinko in Leskošek. ki so vsi delali v Jugoslaviji. Kardelj (ki je kmalu za ODLOMEKJZJZADNJE KNJIGE LOUISA ADAMIČA RAZGOVORI Z MARŠALOM TITOM mladi leta 1937 izpuščen iz zapora Aleksander Rankovič, ie postal tudi on član te ožje skupine. V Parizu je od poletja 1936 do pomladi 1937 Broz sodeloval z generalnim sekretarjem Gorkičem in ostalimi člani CK KPJ, v kolikor so mu pomagali vzdrževati ilegalen transport prostovoljcev skozi razne države 'n zahodno Sredozemlje. Na najvažnejših mestih — v Jugos'a-viji in Franciji, je pa uporabljal le svoje lastne ljudi. Bil je v stiku s poslaništvom španske republikanske vlade. Delal je z agenti Kominterne, ki so sprejemali rekrute vseh narodnosti na njihovi zadnji etapi pred fronto, čeprav so imeli nekateri izmed njih povsem druge cilje pred očmi kot on. Francoske oblasti so za ta promet vedele, vendar ga niso skoraj nič ovirale. Tudi kraljevska vlada v Beogradu se sprva ni nič posebno trudila, da bi preprečila odhod prostovoljcev na špansko fronto. Propaganda, ki jo je delala pri tem Komunistična partija, je bila sicer nevarna, pač pa je bilo režimu všeč, da se je na ta način iznebil nekaterih najbolj aktivnih aktivistov KP Na svojih ilegalnih potovanjih iz Francije v Jugoslavijo in nazaj ni Broz nikdar uporab-— ljal ponarejenih potnih listov. Brozom zapustil Moskvo), rv,. ki so jjh (zdelovali Gorkičev organizacija za pomoč Španiji v Jugoslaviji, ki . mu je tudi' preskrbovala denar zanj in za njegovo osebje. Tudi glede poti ni Gorkiču nikdar dal pravih obvestil. Na vsakem potovanju je nosil drugačno obleko in vedno je spreminjal svojo zunanjost. Od časa do časa je prebil po nekaj dni pri teti Ani, da se je odpočil. Broz bi rad šel v Španijo in se sam udeleževal borb. Rad bi se tudi prepričal, če bi bilo mogoče streti «frakcionaštvo», ki je ^slabilo vojaški odpor republikancev. Ker ni imel zadostnih dokazov, je zavračal govorice, da tiči za tem razkro-jevalnim delom GPU. Novo vodstvo CK Jugoslavije se je vedno rado podredilo Brozovim navodilom: ko pa je omenil, da bi se rad sam pridružil španskim borcem, je ugovarjalo. Vztrajalo je pri tem. naj vodi še nadalje ilegalni transport prostovoljcev in naj ne tvega brez nujne potrebe svojega življenja. Čeprav mu tega niso nikdar izrecno sporočili, so že sklenili, da bo on njih bodoči vodja. Treba se je bilo samo še domeniti s Kominterno. španske «anarhosindikaliste», ne I mostarskega letališča pa je pa GPU. Po svojem prvem obisku v Madridu bi Broz morda lahko ostal v Španiji kljub ugovorom domačega partijskega vodstva, če ne bi tega nehote preprečil Gorkič, ki mu je izjavil, da ne vidi razloga, zakaj ne bi Broz odšel sam na špansko fronto. Ilegalna zveza je že vzpostavljena in lahko prevzame nadzorstvo nad njenim obratovanjem kdo drugi.' Kdo naj bi to bil? Kak drug član CK KPJ, je odvrnil Gorkič. Ko je Broz to zvedel, je začutil, da mora ostati na svojem mestu. Medtem Pa so stotisoči Jugoslovanov. tudi nekomunisti, vedoč. da se bori v Španiji dva do tri tisoč njihovih rojakov in da so mnogi izmed njih v boju s fašizmom že našli smrt, posegli še globlje v svoje žepe, da bi pomagallj republikancem, celo tedaj, ko je stvar že postajala brezupna. Ob tistem času pa se je tudi beograjskemu režimu, morda na pritisk britanskega poslaništva in nemških »turistov«, ki jih je tiste čase kar mrgolelo po državi, navdu- lakovič in Kidrič, k' so mu magali v Parizu. Ko je bil 00- | stiokovniaki. Uporabljal je ved- utrpela mednarodna I no listine, ki jih je napravila | krivili večinoma trockiste šen je za Španijo zazdelo le kak0 bodo odstranili Gorkičevo ] jirenevarno in je sklenil Prc- skupino. j prečiti odhajanje prostovoljcev Vesti, ki so prihajale iz Spa-1 in pošiljanje zdravstvenih ponije, so vznemirjale tudi inno-1 trebščin v Španijo. Poleti 1936 ge vodilne čiane KP v Jugo-j je bilo v bližini Cetinja veliko slavi ji. vendar so za navidez' množično zborovanje, ki ga ie nepotrebne ;zg,uv e. k: i ih je i organizirala KP. Med zboroval- de, v Parizu od nekega člana brigada, J ce so nenadoma vdrli orožniki Gorkičeve tolpe, ki ga je ome- in policijski agenti. Z bližnjega i nil kot «govorico», Broz se ni vzletelo letalo in pričelo obstreljevati zbrano množico. Pri tem je bilo ubitih 7 Črnogorcev, 25 pa ranjenih. Podobni incidenti so se dogajali tudi drugje v državi. Pri dijaških demonstracijah v Beogradu in Zagrebu je morala policija krotiti Ravdu-šenje za Španijo s solzilnim plinom in streljanjem. Neke terhne noči spomladi leta 1937 je več nerazsvetljenih jugoslovanskih ladij, na katerih je bito nekaj sto oboroženih policijskih agentov, nedaleč od južne dalmatinske obale obkolilo neki zatemnjen parnik, prav v trenutku, ko je hotel odpluti s približno 600 prostovoljci za Španijo na krovu. Ti prostovoljci mednarodne brigade so bili doma iz Dalmacije, Bosne, Hercegovine in Crne gore. Ladjo so najeli Brozovi zastopniki, da bi prepeljala prostovoljce v Barcelono. Verjetno so Gorkičevi pajdaši za to izvedeli in obvestili beograjsko policijo, morda po jugoslovanskem poslaništvu v Parizu. Vseh 600 prostovoljcev, ki so bili večinoma člani KPJ in SKOJ, so aretirali, prepeljali na kopno in vtaknili v razne glavnjače. Toliko levičarjev beograjska policija dotlej ni še nikoli zajela naenkrat. Vsa ilegala se je tedaj zamajala v temeljih. Broz je za ta dogodek najprej izve- mogel ubraniti suma. da jih je Gorkič izdal. Ta sum je previdno izrazil Kai-delju, Kidriču in Colakoviču, ki so bili tedaj vsi v Parizu, in Vladimiru Popoviču, 23-letnemu Črnogorcu, ki je prišel s španske fronte na dopust. Kaj storiti? Tudi če so Gorkiča in njegovo druščino upravičeno osumili, ni bilo verjetno. da bi jim kdo mogel kaj dokazati, da so zares oni izdali ladjo. (Nadaljevanje sledi) '■ ^ M s ^ ■ 'p ■ Razvaline starega celjskega gradu nad Savinjo. ka in' einkarskih predmetov izdelujejo vrsto kemikalij za železarsko industrijo. V Celju je važna tudi tovarna organskih barvil, ki pa je šele v razvoju. Znana je tudi celjska tovarna tehtnic, ki se je iz male in tehnično slabo razvite predvojne delavnice razvila v lepo podjetje, ki zaposluje 200 strokovnjakov in izdeluje od naj- IPII ga oln Ni za mater večje.sreče kot sta sreča in uspeh' njenega otroka. Zato 'so tudi na zaključku prireditev zasebnega otroškega vrtca na Kolon-kovcu prihitele vse matere. Otroška vrtnarica Roža Samec. ki je s svojimi olročki naštudirala 12 točk, je ob koncu prireditve tožila, da ■ni izpadlo vse lcot na glavni vaji. Ta da je bila boljša. Občinstvo tega seveda ni zapazilo, zlasti materam je pomenil vsak prizor drobec veselja in živ dokaz, da so njihovi otroci nadarjeni in sprejemljivi za vse lepo. Najprej so se skupno predstavili v zborni recitaciji, nato pa odpeli dve pesmi: ((Kralja* Matjaža« in ((Lisičko«. Temu so sledili posamezni majhni prizori kot ((Deklica in cvet«, ((Majhna sem bila«, «Doktor Ivan«, itd., balet in venček narodnih pesmi. Vse. skupaj je tvorilo prav prijetno enotno sliko, ki je zgovorno ponazorila življenje in delo v vrtcu na Kolon-kovcu. Matere so ob njej samo pritrjevale in nekako laskale same sebi. da Se niso dale zavesti. Zasebni otroški vrtec na Kolonkovcu je namreč nameščen v silno skromnih prostorih, ki se ne dajo primerjati s prostori italijanskega otroškega vrtca. To je tudi to ali ono mater premotilo na škodo lastnega otroka. «Tam ni takih prireditev«, tako so ugotavljale. Poleg tega jim jemljejo naš jezik, kar je še mnogo večje, marsikateri mater j nevidno zlo. To je pa tudi jedro šolskega vprašanja- na Kolonkovcu. Tukajšnja oblast je za slovenske predšolske otroke odločila prostore na šoli pri Sv. Ani. D0 tja je s Kolon-kovca daleč, majhen otrok te poti ne zmore in da ni zasebnega vrtca, b| toliko otrok ostalo čez dan brez varuha. S tem pa seveda vprašanje še ni rešeno. Ce je sredi Ko-lonkovca, ki je bil še do nedavnega naseljen le z domačini — Slovenci, prostor za italijanski vrtec, bi morala merodajna oblast najti prostor tudi za slovenski vrtec. Ce ga ni. naj ga pripravi. Nova zgradba slovenskega otroškega vrtca na Kolonkovcu bo šele poravnala krivico, ki jo Slovenci v tem predelu mesta v šolskem vprašanju prav posebno občutimo. a —a manjših kuhinjskih pa do najg težjih vagonskih tehtnic z nosilnostjo do 120 ton. Omenjenim tovarnam moramo prišteti še celjske opekarne, celjsko tkalnico, tovarno perila, lesno predelovalno podjetje ter tovarno pohištva, železarno Store, omeniti moramo tudi zlatarno, ki je največje tovrstno podjetje v Jugoslaviji. Četudi je Žalec nekoliko oddaljen od Celja, vendar spada gospodarsko v celjsko območje. Njegov sloves je razširjen po vsej Evropi; kajti zeleno zlato — hmelj je zelo cenjeno in iskano izvozna blago in spada med najboljše vrste v svetu. Žalski hmelj izvažajo po vsej Evropi ter ceio v Egipt in Ameriko. Ce bi hoteli naštevati, bi našteli še dolgo vrsto podjetij, ki so se razvila v Celju -in njegovi neposredni bližini, prav zaradi bogate okolice, zaradi dobrih prometnih zvez in neverjetnega bogastva ' energetskih sil in sredstev. Povsem je razumljivo,' da se ob takem gospodarskem razvoju povzpne tudi temu primerno kulturno življenje. Zato ima danes Celje poleg vrste srednjih šol tudi svoje obnovljeno gledališče, ki imelo prostora za 500 gledalcev. Celje pozna zelo živahno glasbeno življenje, kjer prihaja predvsem do izraza, po-leg raznih prosvetnih društev, amaterski orkester, ki je bil ustanovljen leta 1949, in Glasbeno Matico, ki se trenutno sicer še tišči v starj zgradbi, ki pa je istočasno važno žarišče glasbrne dejavnosti. Na področje glasbene umetnost: spada tu: ni komorni zbor. nato zbor ((France Prešeren« ter mešani mladinski zbor ((Maksim Gorki«. V stari grofiji je dobila v pritličju svoje začasne predore tudi študijska knjižnica. Pred vojno je javna mestna knjižnica imela nad 14.000 knjig, toda nemški barbari so knjižnico uničili in le razumevanje mariborske študijske ter ljubljanske univerzitetne knjižnice ter nekaterih podobnih ustanov je omogočilo, da se je v Celju ponovno uredila knjižnica s približno 44.000 zvezki. Omeniti moramo še celjski muzej, ki je zelo bogat s svojimi zbirkami. Kakor študijska knjižnica tako se tudi celjski muzej ne more razviti, kot bi bilo zaželeno. zaradi pomanjkanja prostorov. toda. ko bo dograjeno mestno gledališče, bo adaptirano tudi poslopje grofije za muzej in študijsko knjižnico. Tu bo zraslo marsikaj, kar bo življenjsko važno in znanstveno pomembno ne samo za Celje, ampak za ves slovenski narod. Ce pišemo o Celju, ne smemo pozabiti na Rogaško Slatino, Rimske toplice. Laško, Dobrno ter mnoge druge kraje, ki dajejo Celju ter vsej njeni pokrajini obeležje enega izmed najvažnejših industrijskih, kulturnih ter turističnih predelov Slovenije. ~~ i Cmkarna v Celju je eden izmed najvažnejših industrijskih objektov Slovenije, \/DCU C Vremenska napoved za danes: V fl r |yl | V glavnem lepo vreme z ' IH-ITII. nespremenjeno temperaturo. — Včerajšnja najvišja tempera-ura v Trstu je dosegla 24.6 stopinj; najnižja 18 stopinj. STRAN 4 ZADNJA POROČILA 13. JUNIJA 1952 9» :jjjp§j|gr ::::::.T!:::Pr!: ';i RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 17.00: (iKrižem po Vipavskem«. — Trst II.: 19.15: Weber: Koncert I za klavir in orkester, 22.30: Beethoven: Simfonija št. 6. — Trst I.: 21.00: Simfonični koncert. — Slovenija: 12.00: Slovenska orkestralna glasba. 21.00: Quevedo: Prebrisani don Pablos. 22.20: Nočni koncert del Igorja Stravinskega. MIROVNA POGAJANJA V PAN MUN JOMU Ostri spopadi na Koreji Na vzhodnem bojišču Koreje se je razplamtela najsilovitejša bitka v tem letu. Južno-korejska vlada prepovedala prenos ameriških oddaj in zaplenila revijo «News Week» PAN MUN JOM, 12. — Na današnji kratki plenarni seji je vodja zavezniške delegacije gen. Harrison izjavil generalu Nam Ilu: «Jasno in dokončno vam .Povem, da ne bomo več popuščali. Lahko si prihranite mnogo dragocenega časa in lahko zaključite premirje, kadar koli vas bo volja, ako enostavno priznate dejstva in pristanete na naj dokončni in nepreklicni predlog z dne 28. a-prila». Kakor znano, predvideva ta predlog repatriacijo samo onih ujetnikov, ki so na to pristali, to je 70.000 izmed 170.000 mož v zavezniških rokah. Naslednja seja v Pan Mun Jomu bo jutri. Do ostrih spopadov je prišlo danes zjutraj na vzhodnem bojišču ob Corvonu. Včeraj so Severnokorejci napadli na za-padnem področju po srditem topniškem streljanju, predvideva se, da bodo pritisk v naslednjih dneh še povečali. Iz Tokia javljajo, da se bije na korejskem bojišču ena najsrditejših bitk v letošnjem letu Začetni napad se je pričel preteklo soboto v bližini Cor-vona, okrog 80 km severno od Seula, ko so oddelki pehote OZN zasedli dva grička. Odtlej napadajo nasprotniki vsak dan brez prestanka. Danes so tanki in letala zaveznikov silovito napadli severnokorejske sile, utrjene na dveh višinah. Zavezniški častnijj je izjavil, da je bilo pobitih na stotine nasprotnikov v šestdnevni borbi, v kateri so na obeh straneh uporabili tanke, topništvo in možnarje. Danes je bila zaključena preselitev 4800 severnokorejskih ujetnikov iz sektorja 95, ne da bi prišlo do upiranja. Pet sto se jih je odtrgalo iz skupin in zaprosilo zavezniške stražarje, naj jih dokončno ločijo od o-stalih ujetnikov. Nekaterim pa ni uspelo na ta način pobegniti, ker so jih tovariši s silo odvlekli v nove ograde. General Boatner je takoj nato postavil voditeljem ujetnikov nekakšen ultimat ter zahteval, naj takoj izpustijo vse one, ki’ so jih s silo odvlekli s seboj v novi sektor. General je zagrozil. da bodo v drugačnem primeru takoj popoldne nastopile vojaške čete z bombami za solzenje. Tudi v sektorju 95 so pred’ izpraznitvijo «voditelji» sežigali papirje in dokumente. Vlada Singmana Reeja je u-kazala danes *južnokorejskim radijskim postajam, naj v bodoče ne prenašajo več oddaje «Glas Amerike«, ki je bila doslej razširjena štirikrat dnevno. Glasnik vlade o tem ukazu ni hotel dati nikakršnega pojasnila. Domneva pa se, da skuša na ta način Singman Ree-prikriti narodu reakcijo svetovnega javnega mnenja zaradi korejske politične krize. Zaenkrat pa še ni znano, ali se prepoved nanaša tudi na prenos oddaj Združenih narodov. Glasnik ameriškega zunanjega ministrstva je javil, da je ameriški poslanik v Pusanu stopil v stijf z vlado Singmana Reeja da bi dosegel ukinitev prepovedi ameriških oddaj. Glasnik zunanjega ministrstva je poleg tega izrekel nezadovoljstvo tudi nad tem, ker je južnokorejska vlada zaplenila vse izvode ameriške revije «News Week» z dne 9. junija. Glasnik je dodal, da ameriška vlada doslej ni prejela nikakih pojasnil na vprašanje, ki je bilo v tej zvezi poslano južno-korejski vladi Južnokorejska narodna skupščina se je danes z večino glasov odločila zahtevati od predsednika Reeja, naj se predstavi v Parlamentu in pojasni svoje stališče v trenutni politični krizi. Poslanica skupščine je bila izročena predsedniku, kj pa doslej še ni dal odgovora. Medtem pa demonstrira v Pusanu 15 tisoč oseb in zahteva razpustitev skupščine. Predsednikove mladinske organizacije, funkcionarji krajevnih ustanov in drugi Reejevi pristaši so se zbrali na glavnem trgu Pusa-na, zahtevali razpust skupščine in izvolitev predsednika z ljudskim glasovanjem. Demonstracije so potekle brez nasilja. Demonstranti so poslali poslanice Trumanu in Trygve Lieu v odgovor na njune proteste proti ukrepom starega predsednika. Iz Pusana poročajo, da sta dve parlamentarni skupini sestavili kompromisni predlog, ki bi bil dokaj ugoden za Singmana Reeja, ker dovoljuje voli. tev predsednika in podpred sednika z ljudskim glasova njem. Poleg tega ustreza predsednikovi želji, ker predvideva ustanovitev zgornje zbornice, vendar pa izključuje klavzulo, po kateri naj bi polovico senatorjev imenoval predsednik. Opoziciji je predlog ugoden v toliko, ker zahteva, naj bi ministrski predsednik in ne predsednik republike sestavil vlado. Kralj Talal noče v sanatorij ŽENEVA. 12. — Kakor poroča United Press, skuša jordanska vlada prepričati kralja Ta-lala, naj bi se zatekel v kakšen švicarski sanatorij za duševne bolezni in skušal ozdraviti živčno razrvanost, zaradi katere je bilo potrebno imenovati v Jordaniji regentski svet. Vse pa kaže, da so napori vlade ostali brez uspeha. Trenutno je kralj Talal še vedno v Lousani, kjer čaka, da mu njegov adjutant prinese poročila glede položaja v Amanu. Tudi kraljica Zain je še vedno v Švici, vendar v neznanem kraju. Domnevajo, da se bo vrnila v Aman, ko bo tja odšel Talal, ako pa se bo kralj odločil za zdravljenje, bo tudi ona ostala v Švici. Švicarska vlada je demantirala vesti, češ da se zavzema za to, da bi Talal zapustil državo. Talal, izjavlja vlada, je zasebnik in zato se švicarske oblasti ne zanimajo za njegova potovanja. Število žrtev v Milanu se je povečalo ne 12 MILAN, 12. — Ponoči je umrl tudi gostilničar Giuseppe Suardi, ki je s prižgano vžigalico povzročil eksplozijo in zrušenje stavbe. Zdravstveno stanje njegove žene pa je še vedno resno in spričo tega ji še niso javili da je mož umrl. Potres v Argentini BUENOS AIRES, 12. — Iz San Juana poročajo o potresu v tem mestu in na tamkajšnjem področju, ki je zahteval precej žrtev. Število mrtvih in ranjenih doslej še ni bilo ugotovljeno. Domnevajo, da je v Rinconadi, Zondi in Salientu porušenih 90 odstotkov hiš. Prebivalstvo je v paničnem strahu bežalo na ulice in prebilo noč na prostem kljub nizki temperaturi. Oblasti so takoj organizirale reševalno službo ter razdelile šotore vsem onim, ki so ostali brez strehe. Javne lokale in šole so zaprli. Guverner pokrajine San Juan je danes zjutraj javil, da sta bila pri potresu v njegovi pokrajini ubiti 2 osebi, 42 pa ranjenih. Skupina reševalcev je odpotovala na področje Zon. de, kjer zahtevajo nujno pomoč za številne žrtve potresa. Pred seslanksm ministrov Schumanovega načrta novemu načrtu, sestalo v Parizu, takoj ko bosta italijanski in belgijski parlament potrdila pogodbo o evropski skupnosti za premog in jeklo: verjetno se bo to zgodilo v desetih dneh. Predvidevajo, da bodo ministri ob tej priliki razpravljali tudi o glavnih vprašanjih, ki so združena s pogodbo za evropsko obrambno skupnost. Pripravljalni sestanek bo jutri v Haagu, kjer se bodo sestali člani začasne komisije Schumanovega načrta. PARIZ, 12. — Minister za pridružene države Letourneau je sinoči z letalom odpotoval v Washington, kjer se bo z ameriškimi oblastmi razgovarjal o ameriški pomoči za vojno v Indokini. Ostal bo v ZDA približno 8 dni. Odkar sc leta 1951 začela pogajanja o korejskem premirju je odbor Mednarodnega Rdečega križa že drugič poslal številne svoje člane, od katerih vidimo nekatere na tej sliki z rdečim križem na rokavu, da obiščejo v smislu mednarodne ženevske konvencije o vojnih ujetnikih pripadnike oboroženih sil ZN v ujetn iških taboriščih severne Koreje. Severnokorejski predstavniki s katerimi se v Pan Mun Jamu pogajajo zastopniki vrhovnega poveljstva ZN, pa so ponovno zavrnili odposlance Mednarodnega Rdečega križa. Td|l, Pace in Collins o Koreji NEW YORK, 12. — Republikanski kandidat za predsedniško mesto senator Taft je izjavil, da bi morale ZDA čimbolj zavlačevati mirovna pogajanja na Koreji, doker bi ne poveča, le proizvodnje orožja. Po mne. nju Tafta bi tedaj lahko oborožili Južnokorejce in sile QZN bi lahko zapustile Korejo. Minister za vojsko Pace in poveljnik glavnega stana general Collins sta mnenja, da na Koreji ni dovolj čet, ki bi lahko kontrolirale vstaje severno, korejskih ujetnikov. Pace je izjavil, da je bil primer, ko je manj nego tri tisoč Južnoko-rejcev stražilo 132 tisoč ujetnikov. Nadalje je pojasnil, da funkcionarji taborišča niso bili pripravljeni na morebitne upore in da so upravljali ujetni-ška taborišča na način, kakor v pretekli vojni, ko so majhne skupine vojakov lahko nadzorovale mnoge tisoče nemških in japonskih ujetnikov. «Toda sedaj«, je dejal Pace, «imamo opraviti z docela drugačnimi ljudmi«. General Collins je ob zaključku dodal, da bodo nekateri ujetniki verjetno premeščeni z otokra Kojedo na celino laburistična zunanja politiha se zavzema za pogajanja z Rusijo in za priznanje pekinške vlade, nikakor pa ni naklonjena evropski federaciji LONDON, 12. — Laburistična stranka objavlja danes svoj program pod naslovom «Laburistična zunanja politika«. Brošura desetih strani bo predložena v odobritev letnemu kongresu, ki bc oktobra v Lancashireu. Najvažnejši del tega dokumenta predstavlja naslednja izjava: ((Laburistična stranka meni, da mora imeti Nemčija pravico do lastnega prispevka v mednarodnem varnostnem sistemu, v katerem bi nemške sile lahko služile, ne da bi s tem ogražale svoje sosede«. Nadalje potrjuje program stališče, ki ga je laburistični izvršini odbor zavzel 30. aprila 1952 in ki zahteva: sklicanje štiristranske konference, ki naj bi se omejila na razprayo o vsenemških volitvah; podreditev nemške oborožitve volilnemu izidu, ki bi pokazal, kako gleda nemško javno mnenje na to oborožitev; izročitev orožja, ki so ga ZDA obljubile Franciji. V svojem programu se labu ristična stranka nadalje zavze- ;; ' -v sssi V 60 letih je košarka osvojila množice sveta Pred 60 leti je ameriški uči-1 jo košarko — prvotno igro o telj dr. James Naismith z no- | dvorani — na prostem. PARIZ, 12. — Francosko zunanje ministrstvo javlja, da se bo šest zunanjih ministrov držav, ki so pristopile k Schuma- gometno žogo in dvema košarama dal pravila igri, imenovani košarka. Čeprav verjetno ni nikdar sanjal o tem, so danes ta pravila prevedena v 30 jezi. kov in igra njegovo košarko po vsem svetu približno 20 milijonov ljudi. Danes košarka ne spada samo med športe, ki se najhitreje širijo, ampak tudi med najbolj priljubljene pri gledalcih. Igra zahteva od igralca vzdržnosti, brzine in spretnosti. Po dosedanjih prijavah bo tekmovalo na XV. olimpijskih igrah v Helsinkih v košarki nad 32 državnih reprezentanc Mednarodna federacija košarkarskih zvez je uradni organ teh. olimpijskih moštev Ker izvira košarka iz Združenih držav veljajo na olimpiadi ameriška pravila, z nekaterimi malimi spremembami. Tako na primer je po mednarodnih pravilih izključen igralec, ki zagreši nad soigralcem štiri prekrške, po ameriških pravilih pa tisti, ki zagreši pet prekrškov. Ko je dr. Naismith sestavljal pravila za košarko, je mislil samo na dopolnilno igro za telovadce, kajti takrat je bila telovadba skoraj edina vrsta telesne vzgoje. Kmalu po prvi svetovni vojni so pričeli igrati košarko na ameriških visokih šolah in ko. legijih. Prirejali so izločilne turnirje za državno in zvezno prvenstvo. Najnovejše statistike pa kažejo, da prisostvuje v Ameriki tekmam v košarki mnogo več gledalcev kot pa «baseballu», o katerem pravijo, da je ((ameriško narodno razvedrilo». Hkrati .s širjenjem košarke v druge države, se je igra tudi spremenila. Tako so na primer igrišča na Nizozemskem še enkrat tako široka kot v Zdruie. nih državah, moštva pa imajo 12 igralcev in ne pet. Na Novi Škotski gleda glavni sodnik igro z balkona, od koder sporoča sklepe po megafonu svojemu sosodniku na igrišču. V mnogih deželah, posebno v tistih z blagim podnebjem, igra- Pred izbiro svoje olimpijske reprezentance bo košarkarski odbor Združenih držav priredil več turnirjev, katerih se bodo udeležila moštva najboljših kolegijev Y.M.C.A. (Young Men’s Christian Association) in A.A.U, (Amateur Athletic U-nion). Na teh turnirjih bodo izbrali li-člansko ameriško o-limpijsko reprezentanco, v kateri bodo zastopniki moštev A.A.H., Y.M.C.A. in drugih kolegijev. Louis Wilkie predsednik ko. šarkarskega olimpijskega odbora Združenih držav računa, da i v Helsinkih posebno hud boj z nasprotniki iz Latinske Amerike in morda Sovjeti. Finney ne bo igral za Palermo LONDON, 12. — Italijansko nogometno društvo ((Palermo« se je pogajalo z društvom Pre-ston Northend za nakup igralca Toma Finneya. Ponujalo je klubu 30.000 sterlingov, igralcu pa 10.000 sterlingov, posebne nagrade, avto in vilo. Moral bi podpisati pogodbo za dobo dveh let. nakar bi imel pravico zahtevat; ponovno vse dobrote. Društvo m pristalo. Na posebnem sestanku so izjavili, da bi Finneya, trenutno med najboljšimi krili na svetu, ne dali niti za 50.000 sterlingov. Tako bo moral angleški napadalec ponovno igrati za svoje društvo ob skromni plači 11 sterlingov na teden, ter nagradah 2 sterlingov za zmago in enega za- neodločeno tekmo. Predsednik Palerma je na tekmi Anglija-Italija bil navdušen nad igro Finneya, nakar je takoj uredil vse potrebno za igralčevo preselitev, ki je v zadnjem trenutku propadla. Zatopek v polni formi FRANKFURT, 12. — «Clove-ška lokomotiva« Emil Zatopek je govoril v mikrofone’radia Budimpešta in med drugim de. jal, da bo na helsinški olimpia. di tekel na progah 5000, 10.000 metrov in nastopil tudi v maratonskem teku. Zatopek je v polni formi in bo zelo verjetno priboril Češkoslovaški zlato medaljo na 5000 in 10.000 metrov. Pakistan bi hotel olimpiado 1960 KARAČI, 12. — Pakistanski radio je sporočil, da je olimpijski odbot- Pakistana prosil za dodelitev organizacije olimpijskih iger 1960. Kraj tekmovanj naj bi bil Lahore. POTEM KO JE KAMLO. Di JE VSAK SPORAZUM NEMOGOČ Italijansko moštvo nastopi službeno na ,/Touru" RECANATI, 12. — Besedijo službenega obvestila o udeležbi italijanskega kolesarskega moštva na Tour de France: «Na sestanku med predsednikom UVi Rodonijem, tehničnim komisarjem Bindo, tajnikom Magnanijem in dirkači Bartalijem, Coppijem in Ma-gnijem so bile odpravljene za preke, ki so branile služben nastop na dirki «Po Franciji«. Zato je UVi sklenila da pošlje na «Tour» sledeče moštvo: Coppi, Bartali, Magni, Car-rea, Milano, Pezzi, Corrieri, Martini, Franchi, Crippa, Bar- Harletn zopet gostuje v Evropi. Očividci tekme Harlem Glober Trotters - olimpijska reprezentanca Francije pravijo, da Francozi deset minut niso prišli do koša in da bi tako ostalo do konca tekme, če črnci po višjem naročilu ne bi prenehali in začeli dopuščati Francozom nemoteno streljanie. Baje ie to bilo v pogodbi, da ne bi bila francoska javnost po tel iekmi preveč pesimistična. Harlem nadaljuje svojo zmagovito pot. ducci, Baroni. Rezerva: Vin. cenzo Rossello. Odhod iz Milana 22. t- m. 0b 21. uri«. Upamo, da je to zadnjič, ko so se premislili in preklicali vse, kar je poprej biilo rečeno in _ zopet sezidali za večno porušene mostove sprave. Goddetu je verjetno postalo po tem sporočilu mnogo lažje pr; srcu. Tudi Robič med Francozi PARIZ, 12. — «L'Eqipe» in «Le Barisien Libere« sta objavila danes zjutraj, da bosta nastopila na kolesarski dirki «Tour de France« tudi Jean Robič j ni Lucien Lazarides. Znanih je torej že devet členov francoskega moštva,- Louis Bobet, Jean Dotto, Ra-phael Geminiani, Lucien Lazarides, Jean Roblc, Lucien Teis-seire, Raoul Renny, Bernard Gauthier, Nello Lauredi. PARIZ. 12. — Rezultati večerne prireditve v pariški Športni palači: Olimpijska košarkarska reprezentanca Francije je premagala reprezentanco Eariza s 54-41 (36-25). Harlem Globe Trotters so porazili Celtic jz New Yorka z 61-54 (37-24). •J« * M.UENCHEN, 12. — Olimpijska plamenica bo prispela v Muenchen s potniškim letalom iz Aten. Spremljali jo bodo grški tekmovalci, ki potujejo z istim letalom v Helsinki. :|r s*« $ ZUERICH, 12. — V nedeljo se je začelo v Zuerichu svetovno prvenstvo v rokometu, ki bo trajalo teden dni in ga bodo odigrali v dvanajstih različnih švicarskih mestih. Nemčija, Švedska in Holandska so že osvojile prve točke. Favorit je nemška reprezentanca, ki je v Bazlu odpravla Dansko s 23:10. Švedska je premagala Avstrijo 19:10, Holandska pa Francijo s 14:8. Na turnirju nastopa devet držav. '’’V- V“‘^''^"^V'^'^'•*^V^WWW»VA*A^VW■^AWA^W.WAlWlWWWW.,.VVWW,.V'■*■,.^V.VW.^V.^VAV■V.V.^, ma: za okrepitev oblasti OZN za vključitev Zlate obale in bri tanske Nigerije v Common-wealth; za pogajanja z Rusijo kljub «mrzli vojni«; za čim večjo in še hitrejšo spopolnitev sil NATO, ki služijo v Evropi; proti temu, da bi se Anglija odrekla suverenosti v prid evropski federaciji, pač pa za tesno sodelovanje z vsako evropsko zvezo. Vsekakor je laburistična stranka mnenja, da Evropa, pa naj bi bila še tako tesno zedinjena, ne more vztrajati sama na svetu. Evropska enotnost «je možna ie v atlantski skupnosti« in zato se laburistična stranka upira vključitvi angleške vojske v evropsko vojsko, razen v primeru, da bi se vključile tudi ZDA in Kanada. Laburistična stranka se potem zavzema za zedinjenje Nemčije, ako bi se za to izrekel nemški narod. Kar zadeva Daljni vzhod, vztraja laburistična stranka gle-de_ Kitajske na dosedanjem stališču: priznanje pekinške vlade, ki ima pravico na sedež v OZN. Na drug; strani laburistična tranka ne more odobravati pri-iska inozemstva nad japonsko vlado v zvezi z njenimi odnosi _ drugimi državami in graja ameriško zahtevo, naj Japonska sklene mirovno pogodbo z vlado na Formozi. Na Srednjem vzhodu vidi laburistična stranka rešitev v vzpostavitvi trajnega miru med arabskimi državami in novo izraelsko državo. Glede Afrike pa so laburisti mnenja, da mora Anglija računati z odgovornostjo nasproti afriškim državam. Stališče torej, ki so ga doslej . glavnem podpirali Bevan in njegovi pristaši. Voditelji laburistične stranke pričakujejo, kakor se dozdeva, da bo ta Beva-nova zunanja politika prevladovala na prihodnjem kongresu, kar bi lahko dovedlo do prekinitve sedanje angleške zunanje politike. KINO V TRSTU Excelsior. 16.30: «Barbablu». Nazionale. 16,30: «Sama S svoji® kesom«, J. Cravvford. Fenice. 16.30: ((Rdeča svetloba*-Filodrammatico. 16.30: »Za?or brez rešetk«. Arcobaleno. 16.30: «Napadalc»-Astra Rojan, 16.30: »Naredo* Madden«. Alabarda. 16.00: «Mož, ki j« Priit od daleč«. Armonia. 15.30: «Rdeče pototi0, Aristou. 16.00: «Madaroe Bovaryi-Aurora. 16.30: ((Ugrabitev dev-C-Garibaldi. 15.00: «Steza sov ra* štva«, C. Del Poggio. Ideale. 16.00: «Okmawa». Impero. 16.30: »V napad br« strahu!«. Italia. 16.00: «Se enkrat se P01®-čiva, ljubček«. Kino ob morju. 16.30: «Plevel»-Moderno. 17.00: «Koni-Tiki» 1" »Lovci na glave«. Savona. 15.00: «Legenda o ognji* nem lokostrelcu«. Viale. 16.00: »Začarana ladja*. Vittorio Veneto. 16.00: ((Rajska ptica«, L. Jourdan. Azzurro, 16.00: «Princ In s'r0' mak«. Belvedere. 16.00: »Morski or!>»-Marconi. 16.00: «La Malquerkb». Massimo. 16.00: ((Izgubljeni ati8e'#-Novo cine. 16.00: «Bratje bark®5 Jessa«. KALKUTA, 12. — Sele danes prihaja vest, da se je v nedeljo potopila pri Bagalpuru potni-' ška ladja, pri čemer je utonilo nad 40 oseb. Izmed petdesetih je doslej znanih samo pet potnikov, ki so si rešili življenje s plavanjem. * # * DUNAJ. 12. — Kakor poroča praški tisk, je češkoslovaški predsednik javil, da je zaradi prisilne premestitve 80 tisoč uradnikov k težkim ročnim delom na razpolago v čeških mestih 156 tisoč 419 kvadratnih metrov stanovanjskega prostora. Qd tega 105 tisoč kvadratnih metrov samo v Pragi. * HAVANA, 12. — Bivši predsednik Kube Ramon San Martin je bil z nekaterimi funkcionarji njegove vlade obdolžen, da si je prilastil nad 174 milijonov dolarjev državnega denarja in po vrhu še goljufije. Kakor govori obtožnica, se je bivši predsednik zapletel v kupčije s plantažami sladkornega trsa in si na ta način pri. dobil ogromne vsote, češ da bo ta denar uporabljen za gradnjo šol. Odeon. 16.00: »Tri dekleta v ro0" drem«, J. Harver. Radio. 16.00: «Sijajna negotovo*1'. Venezia. 15.00: «Rdeče sence*. Vittoria. 16.00: »Mrzlica tstt želje«. Poletni kino Rojan. 20.45: «G!a3 v -viharju«. RADIO JUGOSLOVAN SJiG CONE TUHTA 254,6 m ali 1178 kc PETEK, 13. junija 1352. 5.30 Poročila. 5.45 Jutranja SlaS" ba. 6.45 Jutranja glasba. 7.00 P0' ročila. 7.15 Jutranja glasba. Poročila. 13.45 Od včeraj *> • nes. 13.50 Lahka glasba. 14.15 Uj terarni obzornik. 14.30 Don11*, zvoki. 17,00 Z mikrofonom n‘e našim ljudstvom- — «Krlžeffl Vipavskem«. 18.15 Pesmi na juga. 18.30 Revija lepih mel°'' 19.15 Poročila. 23.10 Glasba z' lahko noč. 23.30 Zadnja porof11*' TRST II. 306,1 m ali 980 kc-sek TI5 Poročila. 7.30 Jutranja ba. 11.30 Lahki orkestri. 12.15., vsakega nekaj. 12.45 PoroJn*' 13.00 Glasba po željah 14.00 rij ročila. 14.15 Lahka glasba. Plesna glasba. 18.15 Dve sklJ“”. Vieuxtempsa. 18.42 Vlila Lct’<>!. Bachiana brasileira. 19.00 sti in usode naših dni. 19.15 ber: Koncert za klavir in ste-r. 19.31 Tangi in valčki. lS;, Poročila. 20.00 Večerni konce'1' 20.30 Tržaški kulturni ra zg1«®; 20.45 Komorna glasba. 21.00 Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko VLRS RAZPISUJE ENOLETNI TEČAJ ZA USPOSOBITEV MEDICINSKIH SESTER ZA IN-STRUMENTARKE. Kandidatinje naj vlože prošnje na Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko VLRS — odsek za strokovno šolstvo — Ljubljana, Kidričeva 5 (bivša Gajeva) do 1. julija 1952. — Prošnji naj prilože prepis diplomskega izpita Sole za medicinske sestre. cert iz dvoran V. Britanije- --,(-Pestra operetna glasba. Beethoven: Simfonija št. 6. **■ Nokturni. 23.15 Poročila. TBK1' j 7.45 Jutranja glasba. 11.0° cert. 12.00 Pesmi. 12.15 Grke*1'., >0 K$“ jter. r Simfonični koncert. 23.30 PJe}n> glasba. S E O V E X I J A 327.1 m 202,1 m 212,4 . 12.00 Slovenska orkestralna 1^, ba. 12.30 Poročila. 12.40 glasba. 13.20 Pester spored Ot*^ stralne in solistične glasbe. Iz kulturnega življenja po sP -14.10 Priljubljeni napevt ib ,v lodije. 15.00 Poročila. 15.1° *r bavna glasba. 18,30 Igra G^L« Radia Ljubljana. 19.00 Dr. 1 , Cestnik: Nova zdravila ta ljenje tuberkuloze. 19.15 m-ske narodne pojeta v duetu „30 nica Flliplič in Greta Ložar.1' Poročila. 19.40 Zabavna ***„,. 20.00 Egon Tomc: Tedensk* 1 K| nje-politični pregled. 20,15 ^ skladbe španskih in italiJ311 jsa-avtorjev. 21.00 Quevedo: Prer«jiJ. sani don Pablos. 22.00 22.20 Nočni koncert del •• Stravinskega. Cliahlej, lHickmA 5. Pri:m:tlel prof. Jr. Er. Bradač ritko je blebetal neznanec nenehoma — le kadar so menjavali konje, je vrinil za parentezo kozarec piva — dokler niso dospeli do mosta v Rochestru. Gospod Plckwick in gospod nodgras sta bila medtem dodobra napolnila svoje beležke s podatki in povesticami iz njegovega pustolovskega življenja. «Krasna razvalina!» je vzkliknil gospod Avgust Snodgras z vsem pesniškim ognjem, po katerem se je tako odlikoval ko so zagledali lepi stari grad. «Prekrasna študija za starlnoslovca!« je vzkliknil sam gospod Pickwick, ko je zrl z daljnogledom na grad. »Ah, lepo poslopje!« je segel v besedo neznanec, »slavna stavba — smelo zidovje — razpadli obloki — temne ječe — stara katedrala — zatohel vonj — noge romarjev so izvotlile stopnice — majhna saksonska vrata — spovednice kakor- gledališke kase — čudaki, ti menihi — papeži — stražarji zaklada — rdeti obrazi — odbiti nosovi — vsak dan se vidijo — tudi jopici iz bivolove kože — sarkofagi — krasen kraj — stare legende čudovite posvetice In tako je nadaljeval svoj samogovor, dokler se ni voz ustavil v High Streetu pred gostilno «Pri volu«. «Alt ostanete tu. gospod?« je vprašal gospod Natanijel Wlnkle. «Tu? Jaz? Ne — vi pa storite prav — dobra hiža — udobne postelje — Wrightov hotel zraven drag — zelo drag — pol krone na računu, te le pogledate natakarja ~ zaračunajo vam vet. če obedujete pri prijatelju, kakor če obedujete pri navadni mizi — vragi!«. Gospod Winkle je pošepetal gospodu Pickwicku nekaj besed na uho, gospod Plckwick lih je po šepetal gospodu Snod-grasu, gospod Snodgras gospodu Tupmaniu, in vsi so pokimali v potrditev. Gospod Pickwick je povzel besedo. «Davi ste nam Izkazali zelo veliko uslugo, gospod«, je dejal neznancu; «dovolite nam, da vam damo neznaten dokaz svoje hvaležnosti s tem, da prosimo za vašo družbo pri obedu«. «Z velikim veseljem — seveda, nočem seveda nič predpisovati — vendar imam najrajši pularda s šampinjoni — to je užitek! Obkorej?«. »No, zdajle je ura skoraj tri«, je odgovoril gospod Pickwick to gledal na uro; »smemo prositi — ob petih?«. »Meni zelo prav«, je nadaljeval neznanec, »točno ob petih — dotlej pa zbogom«. Privzdignil je svoj potlačeni klobuk za nekoliko palcev, ga malomarno ptrav poševno potisnil na eno stran glave ter naglo odšel na dvorišče to potem na ulico; paket v sivem papirju mu Je na pol gledal iz žepa. »Očitno potnik, ki je videl mnogo dežel, ter bister opazovalec ljudi in stvari«, je dejal gospod Pickwick. «Rad bi bral njegovo junaško pesem«, je rekel gospod Wlnkle. Gospod Tupman ni rekel nis, mislil pa je tembolj na Donno Christtoo, na želodčno sesalko in vodnjak — in v oči so mu stopile solze. štirje gospodje so si dali odkazati posebne sobe, si ogledali postelje, naročili obed ter odšli iz gostilne, da si ogledajo mesto in njegovo okolico. Po skrbnem pregledu zapiskov gospoda Pickwicka o Štirih mestih Stroudu, Rochesteru, Chathamu ln Bromptonu vidimo, da se njegove opazke ne ločijo bistveno od opazk drugih po-tovalcev: vendar pa hočemo podati kratek Izvleček iz njegovega splošnega pregleda. »Glavni produkti teh mest«, pravi gospod Pickwick, «so menda vojaki, mornarji, židje, kreda, morski jastogi, policaji to delavci v dokih. Naprodaj so večji del; čm kruh, jabolka, kambale in ostrige. Ceste so izredno slikovite to žive, zlasti zaradi živahnih vojakov. Pravo veselje je za filantropsko srce gledati, kako klamotajo po cestah tl hrabri Junaki pod vplivom prekipevajoče moralne in materialne navdušenosti, zlasti ker ima mlado prebivalstvo poceni to nedolžno zabavo, da hodi za njimi in se z njimi šali. Njihova dobrodušnost je neprekosljiva. Se dan pred mojim prihodom je bil eden izmed njih v neki gostilni surovo razžaljen. Natakarica se je trdovratno branila, da bi mu dala se pijače; on ni rekel nič, potegnil je bajonet ta Jo Je. seveda samo v šali, ranil z bajonetom na laktu. In vendai se vilemu možu drugo jutro ni nikamor bolj mudilo kakor iti spet v gostilno in izraziti svojo pripravljenost, da vse odpusti in pozabi«. «Tobaka morajo v teh mestih konsumiratl zelo mnogo«, nadaljuje gospod Plckvvlck, »m vonj po ulicah mora biti neskončno prileten tistim, ki imajo kajenje radi. Površen po-tovalec bi utegnil izreči nezadovoljstvo nad strašno umazanostjo imenovanih cest, ki pa je v resnici prav razveseljiva, če gledamo nanjo z vidika, da priča o cvetočem prometu«. Točno ob petih je prišel neznani gost in kmalu nato je bil obed. Iznebil se je bil medtem svojega paketa v sivem papirju, toda na svoji obleki ni ničesar izpremenil ter je bil Je žS°v nejsi ko prej (če je bilo to sploh mogoče). $ »Kaj je to?« je vprašal, ko je natakar dvignil poKf°v sklede. »Kambale, gospod«. J »Kambale — ah — Izvrstne ribe — pridejo vse iz Lond° — lastniki stag-e — coachov prirejajo politične dlnerje " zovl polni kambal — ducati košev — zviti fantje. Čašo v1 gospod?«. g «Prosim», je dejal gospod Fickvvick to neznanec Je pil v.£)-najprej z njim, potem z gospodom Snodgrasom, nato * t spodom Tupmanom, dalje z gospodom Winklom in sledm vso družbo hkrati, skoraj tako hitro, kakor je govoril. «Peklenski hrup na stopnicah, natakar«, je rekel; .^j so nesli gori — tesarji gredo doli — svetilke, kozarci, harfe-naj to pomeni?«. ; «Ples bo, gospod, v korist revežev«, je odgovoril nata* ♦Shod? Kaj?«. «Ne, gospod, ne shod, ampak ples v korist revež«v>\_ je «Ne veste, ali je tu v mestu mnogo lepih žen, gosp00 vprašal gospod Tupman z velikim zanimanjem. g po- »Prava čuda lepote. Kent, gospod — kdo bi Kentitspod?,‘ znal? — Jabolka, češnje, hmelj in žene! Čašo vina, t »Z velikim veseljem«, je odgovoril gospod Tupman ih nec je nalil ter izpil, ko bi trenil. v8i go* »Jaz bi se rad, zelo rad udeležil plesa«, je nada spod Tupman. . v £>e- »Vstopnice se dobe pri gostilničarju, gospod«, Je se sedo natakar, »po pol gvtaeje, gospod«. jedi) tNadaljevani• Glavm urednik BRANKO BABIC,— Odg. urednik STANISLAV RENKO. — UREDNIŠTVO ULICA MONTECCH1 *t 6, lil nad. — lelefon Stev. 93-8U« In 94-638. — Poitnl predal 502. — UPRAVA. ULICA SV FRANČIŠKA 8t. 20. - Telefonska »t. 73-38 - OGLASI: od 8.30 12 In od 15 18 - Tel 73-38 — Cene oglaiov: Za vsak mm višine v lirlnl 1 stolpca: trgovski 60, flnanCno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. — Za FLRJ: za vsak mn, Strine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10din - Tiska Tiskarski zavod ZTT. — Podrut: Gorica. Ul S Pelllco t-H„ Tel 11-32. Koper, Ul Battlstl 301a-I. Tel 70 NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 ur Fed Hud repuo Jugoslavija: Izvod 10,mesečno t)5ka Postni tekoči račun za STO ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. - zz, '"jugMiVvijoT”’Agencija”"demokratičnega inozem*^* _ trST-Ljubljana TyrSeva 34 - tel. 2009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D _____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________