Leto XIV., Ste*. 106 LfflUJana^ torek 9» litaja 1933 Cena 2.— Dir b i>iuviust*®; i_.juuijti.ii a, tuiaiijeva ulica & — Telefon St. S122, 512», 3124, 3126, 812«. Iitseratal oddelek: Ljubljana, M» burgova ui. S. — TeL 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Telefon it. 24.%. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon St. 190. Računi pri podt. ček. zavodih: LJubljana St. 11.842. Praga člslo 78.180, Wten St. 1 OS.241. Pollfuss contra Hitler Naj se misli o avstrijskem kancelar-ju karkoli se hoče, odločnosti in energije se mu ne more odrekati. Pa tudi ne politične spretnosti, ki se izraža v hitrem razumevanju podane situacije in v njenem pretkanem izkoriščanju. Res se zdi njegova samozavest mnogokrat pretirana, njegovi ukrepi dostikrat presegajo meje in nekateri, prvomajniška mobilizacija vojske s kanoni vred in spre-menitev dunajske city v obmejno trdnjavo, spominjajo na junaška dejanja viteza iz la Manche; toda končno vendarle mož prisili celo kritičnega opazovalca, da ga smatra resnim in da ga ceni po pravici. Ravno sedaj koncentrira pozornost tudi inozemskega javnega mnenja na sebe odločna poza, ki jo je za.r?Tel proti zmagovalcu Nemčije, kateremu je napovedal odkrit boj. Splošno se poudarja, da je mali Dollfuss prvi, ki se upa odkrito m naravnost postaviti motornemu Hitlerju na pot. Prvi boji Dollfussove diktature so hiH naperjeni proti marksistom, vsaj zdelo se je tako. Socialnim demokratom je pred vsem veljala omejitev zborovalne svobode in cenzurna praksa. Tudi reforma porote je imela isti cilj in naposled je prišel še razpust republikanskega Schutzbumda in prepoved prvomajniške proslave. Narodni socialisti, ki so delali najbolj kriča/vo opozicijo, so za prvo ostali bolj ob strani vladne pozornosti in splošno se je že mislilo, da protihi-tlerrjevska smer, ki jo je Dollfuss napovedal v bolj skromni obliki, ni mišljena re^no. Mnogi so celo videli pred seboj že kooperacijo krščanske fronte z nacionalistično. Danes pa ne more biti več. dvoma, da velja glavni in najtežji boj Dollfussov fronti kljukastega križa. Predigra k temu boju se je izvršila o Veliki noči v Rimu, kjer je nesporno dosegel Dollfuss večje diplomatske uspehe kakor Papen in Goring. Očividno je pridobil za svojo tezo neodvisne Avstrije z avtoritarno vlado tako Mussolinija kakor tudi Vatikan. Koncesije, ki jih je moral brez dvoma dati Vatikanu in ki so našle izraza v novem konkordatu, niso bile nasprotne njegovi politični smeri m torej zanj in za njegovo stranko ne pomenijo žrtve. Odkrita vojna napoved narodnim so-eaaLstom je biia izrečena na prvomajni-škem krščansko socialnem kongresu. Dollfuss je s poudarkom zaklical, da odklanja tako rdeči kakor tudi rjavi socializem. Še bolj jasno je govoril njegov zaupnik Vaugoin, ki je zlasti nagla-šaJ, da je vsako paktiranje z narodnimi socialisti izključeno. Končno je iz ust tretjega govornika padla značilna izjava, da se Avstrijci ne dajo poteptati od pruskega grenadirskega škornja, in opazka, da se je pred 250 leti za svobodo Dunaja pač bojeval poljski kralj, ni pa bilo brandenburskega »kurfiirsta«. Odločna fronta proti uradništvu, ki ne sladi vladi, in tozadevni ukrepi se morajo tudi smatrati v prvi vrsti kot ukrep prod hitlerjevskemu prodiranju, ker je splošno znano, da je avstrijsko visoko urainištvo hitlerjevski usmerjeno. To je zlasti dokazal slučaj bivšega policijskega prezid&nta BrancEla, kateremu so sledili še nekateri drugi visoki uradniki. Sploh vlada posebno v akademskem uradništvu velenemški duh. in avstrijski velenemci so danes tudi že formalno prešli r Hitlerjev tabor. Še bolj jasno se razodeva protihitler-jevska tendenca v ravnokar izdani zasilni. odredbi, ki prepoveduje nošenje uniform. Ker so od prepovedi izvzete heim-tvehrovske »n njim enake organizacije, marksističnih uniformiranih čet pa po razpustu Schutzbunda ni več, so prizadeti po Dollfussovi naredbi edino narodni socialisti. Komentarji vladnega časopisja to priznavajo in poudarjajo, da bo zadela prepoved tudi vsako nadomestno unilormo ali uniformski znak ter tudi znak kljukastega križa, ki ga nosijo hitlerjevci v gumbnici. Posebno pozornost posveča vlada že zdaj narodno socdalističnim demonstracijami, ki se pripravljajo za 14. maj, ko bo slavil Dunaj 250-letnico osvoboditve od turškega obleganja. Za ta dan je napovedan prihod hitlerjevskega ministra Gobbelsa na Dunaj in njegovi somišljeniki so namerava-li prirediti na trgu poleg cesarskega gradu manifestacijsko zborovanje, na katerem bi nastopil Gob-bels kot govornik. Vlada je zavzela stališče, da takega zborovanja in zlasti Gdbbelsovega govora ne more dovoliti, da pa neofi delnemu obisku pruskega ministra ne bo delala ovir. Seveda tudi avstrijski hitlerjevci ne mirujejo. Oficielno Hitlerjevo glasilo v Berlinu »Volkischer Beobachter« je objavil pod dunajskim datumom oster napad na Dollfussovo vlado, v katerem svari inozemske upnike avstrijske republike, češ, da bodoča narodno socialistična vlada ne bo priznala niti izpolnila obveznosti, Id jih sklepa Dollfussov kabinet.. Oficielni krščansko socialni organ »Reichspost« je promptno obiavil os+er odgovor, ki brez dvoma izhaja iz vladnih krogov in označuje nastop avstrij- i *varoenma 4u<*s*a uiuccut. ^ ui _ Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica & Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126, Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje. Strossmayerjeva nI. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. po tarifu. — Ugičuai Izprememba v vladi Ostavka kmetijskega ministra utemetroviča — Za naslednika je imenovan dr. Ljuba Tomašis — Dr. Grga Andfelinovič minister brez portfelja Beograd, 8. maja. M. Z ukazom Nj. Vel. kralja je btJa na predlog predsednika ministrskega sveta sprejeta ostavka ministra za kmetijstvo hi vode g. Jurija Demetroviča. Za ministra za kmetijstvo je bfl imenovan senator dr. Ljubomir Tomašič iz Zagreba. Nadalje je bfl s kraljevim ukazom imenovan za ministra brez portieija narodni poslanec m bivši minister dr. Grga Angjelinovič. Minister dr. Ljuba Tomašič Novi kmetijski minister dr. Ljuba Tomašič, ie vsem našim nacionalnim krogom dober znanec. Rodil se je leta 1879. v Sono-krvici na otoku Korčuli. Po joiridičnih študijah je bil koncipijent v pisarnah naših uglednih istrskih rodoljubov, med drugimi pri dr. M a tki Lagkiji. Kot odvetnik se ie naselil potem v Trstu, kjer je najvnetejše sodeloval z ostalimi slovenskimi narodnimi voditelji. Dr. Tomašič govori slovenski prav tako dobro kakor srbotirvatiski. Po prevratu je bil nekaj časa predsednik jugoslovanskega pomorskega urada ter je kot tak mnogo pripomogel k prvi organizaciji našega pomorstva. Sploh je v tem pogiedu priznan strokovnjak. Pozneje se je preseki v Zagireib, kjer se ie politično ti dejstvo val v vrstah bivše SDS. v kateri je zavzemal odi'ione položaje. Novi kmetij- ski minister j« znan tudi kot od"Hčen >u-rist in javni delavec ter se je mnogo bavil posebno z agrarnim vprašanjem. Ob sestanku! novega Narodnega predsedništva je bil poklican v senat, kjer je zavzemal odlična mesta in bil ponovno predsednik važnih odborov. Lani ie bil glavni referent za proračun, letos podpredsednik finančnega odbora. Dr. Tomašič. kakor tudi njegov prednik g. Juraj Deire:.-ovid, je zastopnik čiste jugoslovenske politike. Minister cSr. Grga AndjeSinovie Minister brez portfelja dir. Budislav Gr-gur Andjelinovič se je rodil leta 1886. v Su6uraju na Hvaru. Studdral je pravo v Zagrebu in v Lvovu ter se posvetil pozneje advokaturi in politiki. Udejstvoval se je tudi kot publicist. Pred leti je pripadal bivši demokratski stranki. Bil je svoječas-no minister za izenačenje zakonov, nekaj časa tudi minister za gradjevime. L. 1929. je bil imenovan za našega poslanika v Pragi, leto kasneje pa za poslanika na Duna_ ju. Povodom razipisa novih skupščinskih volitev je demisioniral kot poslanik in kandidiral v Splitu, kjer je bil izvoljen z veliko večino. V Narodni sikupščini je zastopal strogo jugoslovensiko linijo. Odlikoval se je tudi kot politični organizator nove stranke, katere predsednik je za primorsko banovino. Ministra dr. Andjelinoviča druži z našimi domačimi vodilnimi krogi sta_ ro iskreno prijateljstvo. redsedniške volitve na Poljskem Z veliko večino fe bal včeraj zopet izvoljen za dobo sedmih let dosedanji predsednik dr. Moscicki oddalo prazne glasovnice. Izid volitev je bil sprejet z velikim navdušenjem ter so bile Mosciekemu prirejene velike ovacije. S tem je Moscicki izvoljen za predsednika poljske republike za nadaljnjih 7 let. Pc^c*>na deputacija se je takoj podala k Moscickemu in ga obvestila o izidu glasovanja in ponovni izvolitvi. Moscicki se je zahvalil za zaupanje in izjavil, da sprejme izvolitev. Jutri bo predsednik Moscicki prisegel v kraljevem dvorcu pred Veliko narodno skupščino. Varšava, 8. maja. p. Danes se je sestala Velika narodna stUcupščina, da pred iztekom poslovne dobe sedanjega predsednika poljske republike izvoli •novega predsednika. Nekatere opozicijske stranke, kakor krščanski demokrati, narodna delavsika stranka, socialistična stranka in ukrajinska stranka so že poprej objavile, da ne bodo sodelovale pri predsedniških volitvah in so se zato abstinirale. Dopoldne ob 9. so se sestali člani vladnega parlamentarnega bloka pod predsedstvom Slaweka na sejo, na kateri so sklenili, da bodo kandidirali sedanjega predsednika Moscickega vnovič za predsednika republike. Ob 11. se je nato sestala Velika narodna skupščina. Policija je zastražila vse dohode do parlamenta. Opozicijske skupine so izjavile, da se votkev ne udeleže v znak protesta, ker nimajo nobene besede v upravi države, ter so zapustile dvorano. Židovski poslanci in senatorji so sklenili glasovati za Moscickega. Po kratkem nagovoru predsednika vlade Slaweka je tako! sledilo glasovanje, ki je trajalo nad eno uro. Rezultat je bil objavljen malo pred 13. S 332 glasovj je bil ponovno izvoljen za predsednika dosedanji predsednik Moscicki. Zanj so glasovale vse stranke vladnega bloka, poljedelska stranka, židovska skupina, in nekatere manjše opozicionalne skupine. Sedem poslancev nemške narodne manjšine je Dr. Icmarij Moscirki }e rojen 1. decembra leta 1867 v Miersalowu pri Plodsku. Leta 1892 je sodeloval kot dijak v Varšavi pri ponesrečeenm atentatu na ruske uradnike v pravoslavni cerkvi v Glugi. Bii je takrat aretiran, vendar pa s>e mu je posrečilo pobegniti t inozemstvo, kjer je v Londonu najprej končal svoje kemijsko-tl»hnične študije in postal nato leta 1897 asistent na univerzi v Freiburgu v Švici. Kot znanstvenik je v kemiji napravil važna odkritja ter je bil leta 1912 pozvan kot profesor za elektro-kemijo v Lvov. Pozneje je postal ravnatelj tvornice dašika v Choramu, 1. junija 1926 pa ea je na predlog Pilsudske-ea Narodna skupščina izvolila pri drugih volivah z 281 glasovi za predsednika poljske republike. Njegov protikandidat je bil poznanjski vojvoda grof Bninski. Moscicki ni formalno nripadal k nobeni stranki, veljal pa je vedno za človeka demokratskega mišljenja in odkritosrčnega pristaša Pil-sudskega. Splošno je na glasu kot človek čistih rok. Nemški radarji se upirajo Saarbriicken, 8. maja. AA. Glavni odbor socialističnega sindikata posarskih rudarjev je soglasno sprejel resolucijo, da posarski odsek nemških svobodnih sindikatov odklanja »izenačenje« in je odločen nadaljevati svoje delo kot neodvisna organizacija v duhu svobodnega sindikaliz-ma. Sindikat krščanskih rudarjev, ki Šteje 20.000 članov, se še ni odločil, vendar je velik del članov proti temu, da bi se podredili Hitlerjevemu vodstvu. Zadušena vstaja v Mehiki MeXico, 8 maja č v Veraoruzu je na. stal upor, ki so ga pa oddelki vladne vojske takoj udiušiii. Dva voditelja upora so na bee-u ustrelili. Poslanik Rakic upokojen Beograd, 8. mage. p. Naš podanik v Rimu g. Milan Rakič je z ukazom Njj. Vel. kralja upokojen. Nova japonska ofenziva To^io, 8. maja. s. Japonske čete so začele južno od Velikega zidu ofenzivo, da bi pregnale Kitajce z desnega brega reke Luan. Tokio, 8 maja. s. Sovjetsko-ruski komisar za zunanje zadeve Litvinov je izdal prepoved, da bi se vzhodno-kitajska železnica prodala Mandžukuju ali Japonski. Andrej Mali priznal Pri včerajšnjem zasliševanju v Novem mestu je po dolgem oklevanju priznal, da je on zasnoval umor svoje žene Novomesto, 8. maja. Danes so organi ljubljanske policije pripeljali v zapore novomeškega sodišča Antona in Andreja Malija ter njegovo ljubico Mici Golmajtrjevo. Oba brata sta bila na vlaku kakor tudi na poti s kolodvora v zapore strogo ločena, da nista prišla niti v najmanjši stik. Prav tako tudi nista mogla govoriti z Mici Golmajerjevo. Anton Mali ki je nesel s seboj zavoj, v katerem so bila razna corpora delicti, je bil med potjo še najbolj zgovoren. Množica je zločince pozorno motrila in so se čuli tudi razni vzkliki. Ko bo ee aretir&nci v Jetnlšnici preoblekli r raševino, jih je pričel preiskovalni sodnik takoj zasliševati. Andrej Mali, ki je doslej trdovratno zanikal vsak0 krivdo. jP danes popoldne po dolgotrajnem zasliševanju priznal, da Je svojemu bratu Antonu naročil, naj umori njegovo ženo Amalijo, nakar je Anton zares izvršil zločin. Izpovedal je tudi, da Je Imel zločin že dolgo prej zasnovan, da se pa ni izvršil tako, kakor si ga je spočetka zamislil. Dejal je, da bi moral njegov brat njegovo pokojno ženo ustreliti, ne pa zaklati p0 njegovih navodilih bi moral Anton Malj nastopiti kot našemljen ropar ter najprej ustreliti njeocvo ženo Amalijo, nato pa še njeqa samega lahko raniti. Po njegovem mnenju bi bil na ta način od njega odvrnjen sum in se potem ne bi dalo lahko dognati, da je on naročil umor. V zadnjem hipu pa se je vse spremenilo rn njegov brat je namesto z revolverjem z nožem umoril njegovo ženo. Anton Mali je ostal pri svojih dosedanjih izpovedih, kakor jih j« dal na ljubljanski policiji, Golmajerjeva pa je odločno zanikala vsako udeležbo pri zločinu. An-dmJ Mali je je n njej izjavil, da. je v precejšnji mtri sokriva. (Glej t*idi poročilo na tretji strani). Brez mednarodnega sodelovanja ni rešitve gospodarske krize Roosevelt o svojem sanacijskem programa - ludi Amerika sama trajno ne more izlečiti krize New York, 8. maja, g. Predsednik Roosevelt je razvil sinodi v ameriškem radiju svoj program za narodno ie mednarodno gospodarsko obnovo. Kot cilije sedanjih in bodočih mednarodnih konferenc je označil ednije štiri glaivne točlke: 1. Znižanje oborožitve in 8 tem obenem zmanjšanje »traihu pred oboroženimi napadli, kakor tud' znižanje državnih i/datikov in s tem znatno ra«breme>niitev celokupnega gospod airstva. 2. Zn 'žam,je camnskfh tarif im odstranitev raznih drugih omejitev v mednarodni izmenjavi dobrin. 3. Stabilizacija vai1.ut. 4. Obnovo priijaiteijskrh odmošnjev med narodi in medsebojnega zaupanja. V svojem govoru je Roosevelt nato med drugim izvajal: V preteklih treh mesecih se je poka/, al a v Ameriki stnu;a, ki "noče uničiti ifKmimo milijonov n miijonov J:-žovijanov. Potrebno .so bdi izredni ukrepi, da se je to zlo ustavilo. Ne da se zanikati, da so ukrepi, ki juh je zaradi teg« iizdala vlada, že prinesli dokaijsn ie iziheijš^n je. \1ada je trdno odfočena dvigniti blagovne cene, s čimer bodo dolžniki prisiljeni! vnrMfti isto vrednost v dolaoj h. ki so jo dobili. Vlada ne bo dopustila, da bi doliž-niiki okoristili z nmTednotenjem dolarja n se t*1 sedanjem kunz-u dolarja z lahkoto iTTtebsvonih obveznosti. V svojem programu za olhr-ovo bo im«'a vl^da p-ed očmi edinole ožil»ih mestih, še manj pa pri občinstvu. Zadeva še ni zaključena, po dosedanjem razvoju avstrijskih dogodkov pa se sme pričakovati na Dollfussovi strani brezkompromisno odločnost. Dollfussov boj za samostojnost Avstrije je v polnem razmahu in je predmet dobrohotne pozornosti celo v krogih nasprotnikov njegove diktature. Poudarja se. da je mala Avstrija pokazala več poguma in odločnosti kakor Bavarska m ču.jejo se primere med Dollfussom im dr. Heldom, ki za bavarskega junaka niso ravno laskave. Poiavila se je tudi skeptična primera David proti Go-ljatu. Toda svetopisemski zgled kaže, da ne ostane vedno oni zmagovalec, ki se zdi večji in močnejši. Simpatije avstrijske, na tndi inozemske iavnosti so čudi to pot na Davidovi strani. Ženeva, 8. maja. AA. Dopoldne se je vršila tajna seja razorcžitvene konferenca na kateri so razpravljali o njeni bližnji b >■ dočnosti. Po seji m hote! nooen delegat izdati, kai se je govorilo, kljub temu pa se more po dobljenih infonna iijah sklepati, da so razpravljali o poglavju ang eske-ga razorožitvenega načrta, ki govor; o znižanju odnosno odpravi vojnega ma'er:a- šfkodoeeltjna namigovanja, aa bo Francija prisil^ena stop ti v kode četverice, kjer bo v marajšini bojevala ob-up tu boj, de reši, k«* se še da rešiti. Nenadoma in neposredno na Maicdouail-dov pc-set v R s rtu pa je .prišla možata i/-ja-la Maie antante, prišlo je do nastopa \Viia-stoua (Jhurch OLa Ln Chonuberkuna v angleški spodnji zbornici in pakt oetvorice se je ta-ko silovito omajal, de si od teh udareov n« more več upomooi. Akterji četvorice eo se -podvizala in zagotavljal", da bo v di>r«k-toriiju zaslišana tudi ona manjša država, koje zadevo bi četverica ravno obravnavala. Z nasprotne strani je prišla odločna odklonitev te čudne koncesije. Benešev ekspoze je bJ nadaljnje točiko borbe proti poseganju velesil na suverene p.ravce manjših držav, pokazal pa je tudi pot, po kateri morajo rti oni, ki se trudijo pri tvorbi novodobne »svete aliamce«. Zadntje vesti iz Ženeve tudi v resno* javkajo, da je baron Alorsi z izredno elastičnostjo, ki vedno odfilku-je italijansko diplomacijo, krenil v smer, da pridob' za svojo stvar manjše države. Preko gftav slednjih podjjetije ni uspe k), marveč bi bilo kma-lu pokopano z velikim porazom rimskih državnikov. Dr. Beneš je v svojem ekspozeju, ki ga jje rtMijansk' tisk ohraiv-raval, zelo resno omenjal celo vo se vrnili iz Niša, so bili navdušeni nad tem, kar videli. Niš.i bo sledil Beograd. kjer se bo 18. junija vršila velika ma-nifestarijska skupščina, Beogradu pa Zagreb kot mesto, kjer se je rodila jugoslo-venska ideja. V kratkem bo pričelo izhajati v Zagrebu glasilo stranke, ki bo služilo kot zveza med člani in banovinskim odborom. Glasilo bo označevalo smer in tolmačilo ideologijo stranke, obenem pa bo označevalo smer in tolmač'lo ideologijo stranke, obenem r>a bo obveščalo člane b) organizacije o sklepih generalnega tajništva. Stranka ima danes že nad 65C0 krajevnih organizacij, potrebno pa j'*, da se le organizacije še izpopolnijo, posebno zaradi bližnjih občinskih volitev. Zatem je banovinski tajnik Josip C vet i č podal obširno poročilo o današnjih razmerah in o organizaciji stranke v savski banovini. Iz njegovega poročila je bilo razvidno. da ima danes JRKD v savski banovini 62 sreskih, 379 občinskih, 979 krajevnih organizacij ter nad 150.000 članov. Nato se je izvršilo konstruiranje banovinskega odbora in je bilo tudi načelno sklenjeno, da se prične izdajati strankarski tednik z imenom »Jugoslovertski dom<. Po govorih zastopnikov posameznih sre-zov, ki so izražali razne želje glede na krajevne potrebe, je bilo dobro uspelo zborovanje zaključeno. Spor za vzhodno kitajsko železnico Politične zmešnjave v Evropi, ki onemogočajo belemu plemenu, da si obdrži pridobljene gospodarske in politične pozicije, so Japoncem dobrodošla prilika za dosledno in učinkovito širjenje svoje moči. Po za-»pribi Mandžurije je nastalo vprašanje lastništva vzhodnokitajske železnice, ki ni prvič v ospredju spora držav, ki so interesi-rane na tej važni prometni žili. Glavni interesent je seveda Rusija, ki ji proga Čita-Harbin- Vladivostok bistveno skrajjšuje promet 8 tibomorskim pristaniščem v Vla-•d i vos toku. Severna proga Čita-Habarovsk-Vladivostok je neprimerno daljša in zaradi njene daljave izgublja vladivostoško pristanišče znaten del svoje gospodarske važnosti. Enako velik pomen ima vzhodnoki-tajska železnica za Rusijo tudi v strategič-nem pogledu. Posreden interes ima na železnici tudi Japonska, ki ji j« dobrodošla vsaka oslabitev velikega severnega soseda, razen tega pa ima proga osobito po zasedbi Mandžurije tudi ogromen gospodarski pomen za Japonsko. Brez posesti želeanio« japonska neomejena ekspJoatacija man-džurskih bogastev sploh ni mogoča. Pri takem stanju stvari je popolnoma razumljivo, da je mandžurska železnica stalno jabolko spora med Rusi, ki hočejo zabraniti svojo posest, in med Japonci, ki si hočejo za vsako ceno osvojiti vsestransko prvenstvo na jugu Amurja. Vzhodnokitajska železnica spaja Sibirijo z Vlsadivostokom preko Harbina, kjer se odcepi druga proga, ki vodi v Port Artur. Dve tretjini te proge — to je del od Čang-čuna do Port Artnrja »ta »d portsmouth- skega miru, 8 katerim ae je zaključila ru-sko-japonska vojna, t japonski upravi, ves ostali del železnice pa je dejansko v ruskih rokah. V resnici do zadnjih let vzhodnokitajska železnica oi bila last ruske države, temveč jo je zgradila posebna delniška družba, kateri je pripadala tudi uprava in eksploata-cija. Ta delniška družba je bila sicer ustanovljena na osnovi ruskih zakonov, toda bila je prav za prav kitajsko podjetje, ker je bil njen obstoj odvisen od potrditve kitajske vlade in je tudi Kitajski bila pridržana pravica imenovanja družbinega predsednika. Po statutih družbe so smeli biti ■delničarji le ruski in kitajski državljani, izključeni pa sta bili od posesti delnic obe vladi s svojimi organi in ž njimi vred vse druge javnopravne korporacije. S tem »e je hotela varovati neka politična nevtralnost in zagotoviti glede obojestranskega vpliva gotova pariteta. Ker pa je družbi *a dograditev primanjkovalo denarja, ji je priskočila na pomoč ruska vlada ki ie za varnost danih posojil dobila v roke vpliv, toda de iure je btla Rusija le upnica podjetja, dočim je obdržala lastnino sicer privilegirana, pa vendarle zasebna delniSka družba Tak je bil položaj do leta 1924. Tega le ia je Kitajska priznala svojetsko vlado kot legalno predstavnico Rusije in kmalu sta ae obe državi sporazumeli, da prevzameta vzhodnokitajsko železnico v svojo last, ne da bi dali dotled obstoječi delniški družbi kakršnokoli odmeno. S tem ukrepom, ki je ostal neosporjen, so tudi zunanji upniki železniške družbe prišli ob svoje ne male terjatve. Kitajska in sovjetska Rusija pa sta postal! lastnici te najvažnejše prometne zveze azijskega vzhoda. Spretni sovjetski M * pomnernm, Ml prt ■ki vladi tak sitoraeum, ki daje v resnici cele podjetje v rusko oblast in > kitajski kondominij le formalnega enačaja. Vao upravo proge je prevzela Rusija, ki j« seveda nastavila tudi uradnike in delavce. Po novi pogodbi morajo biti vsi nameščenci ruski ali kitajski d-riavljani, toda vsi, t»di Kitajci, morajo biti Alani sovjetske letea-ničarske strokovne orgacijacije, nad katero vrši najstrožjo kontrolo moskovska centralna strokovna komisija. Glavno pa je, da je po citirani pogodbi izročena Rusiji todi vsa kontrola dohodkov in »e ve« ogromni donos pretaka skozi sovjetske roke. Ta kitajsko-ruska pogodba pač najbolj kaže vso slabost Kitajske in njene državne uprave,ker bi sicer ne bilo mogoče verjeti, da s? sfera vpliva Ln materialnih ugodnosti med dvema paritetnima državama deli tako neenako, zlasti če ee pomisli, da vodi pretežni del proge po kitajskem območju. Po sedanjem stanju je stopila na mesto Kitajske samostojna Mandžurija, kjer v resnici vlada Japonska. Naravno, -da ni hotela ali sp-Ioh mogla priznavati Se nadalje stanj«, ki ga je ustvarila kitajsko-ruska pogodba, katera na vsak način posega globoko v mandžursko sil v treni teto in selo bistveno tangira japonsko interesno sfero. Sovjetska Rusija pa neodvisne mandžur-ske države na priznava, je bolj pa seveda odrekla japonski vladi pravico intervencije v zadevah meddržavne pogodbe, na kateri Japonska nI udeležena Naravno Je, da se sovjetska vlada ni ho-tala radovoljno odreči svojemu ugodnemu položaju in da bo skušala obdržati sedanje stanje, ki ji zagotavlja važen političen in gospodarski vpliv na mandžurskem ozemlju. Zlasti pa ie hotel* obdržati v svoji oblasti edino svežo a svojim pristaniščem Vlailivostokom. Ko so nastopili lansko leto v Mandžuriji anani dogodki, ne katerih ima Japonska Slavni delež, Je Rusija, odtegnila is prometa velik del vagonov in lokomotiv, čefi da, so njena last. Storila je to v glavnem, ker njen protest v Tokiju proti težavam, ki jih je delala Japonska njeni železnižki upravi, ni imel uspeb«.. Proti ruskemu ukrepu Je podala v Moskvi protest ne le Mandžurija, na katero s? izgovarja Japonska diplomacija, temveč tudi Japonska sama Ta diplomatski korak bo težko vodil do uspeha, ker odreka sovjetska vlarla obema intervenientoma legitimacijo. Toda zdi ae, da formalna stran spora iu njegove eventualne rešitve izgublja svojo važnost. Gre za bistvene, da, življenjske interese, in to je vzrok, da je položaj na azijskem vzhodu resen hi op a sen. Nedavno so prihajala « DaJJnega vzhoda Se vznemirljiva poročila o vojnih pripravah in baje sta Rusija in Japonska že zbirali svoje čete, da v dejanskem spopadu odločita usodo mandžurske železnice. Da bi pri tem ne ostalo, ko bi nastal požar, je na dlani. Po zadnjih vesteh pa je ta nevarnost že odstranjena, ker sta se sporni stranki menda sporazumeli za kompromis. Rusija, ki v sedanjem položaju ne more tvegati vojne z velesilo Japonsko, je namreč slednji ponndila železnico v nakup. Japonska je ponudbo sprejela in med obema strankama se vrše le še pogajanja za ceno. Rusija zahteva 300 milijonov jenov, kupec pa ponuja le 90 milijonov. V načelu so se tedaj sovjeti odrekli železnici, ki je v danih okoliščinah ni mogoče ubraniti, Japonci so pa tudi toliko modri, da bodo da4i prednost kupčiji pred negotovo krvavo vojno. S tega vidika se zato ae bo težlto pogoditi za ceno in Rusija bo zopet izgubila na Daljnem vzhodu eno Izmed svo*jih najdragocenejših pridobitev. Občni zbor ptujske organizacije JRKD V soboto zvečer se ie vršisl ob stkani udeležbi v Narodnem domu LI. redsna občni zbor ptujske krajevne organizacij« JRKD. Velika in mala dvorana sta bSi nabito polni ziborovakev. Zboru so prisostvovali taidi narodni poslanec g. Lovro Petovar. sre-ski župan g. Jerše b banovin »k i svetnik g. dr. Senčar. Predsednic g. d1« se da pklepatt, da bodo njihove sodbe samo prvovrstne. Jutri bodo trboveljski slavčki prosti :, - aS- ' »- .- --K. I*"'.-; 'i i V ' T ' - : y * .i 7 - ' DŽUNGLE ■ Monumentahio veledelo velenapetih prizorov! Največji senzacionalni zvočni film! Človek, odgojen med levi v džungli, vodi napad divjih zveri! Ogorčena borba leva z besnimi biki itd. itd. Pričetek predstav točno ob napovedanih urah. Vstopnice si nabavite v predprodaji od 1. do pol 13. ure! Telefonsko naročene vstopnice, prosimo, naj se dvignejo pol ure pred pričetkom predstave! NOV FOXOV TEDNIK! 91 ELITNI KINO Telefon 2124 MATICA" immmzt; Izletniki so bili porazdeljeni na več ko 20 skupin. Prve skupine so izstopile v Semiču, kjer je bil prvi sprejem od ataani domačinov. Prisrčen, radosten in iskren. Od vsepovsod so prihiteli ljudje in vzklikali gostom v pozdrav. Reditelji so imeli nekaj posla in že je krenil vlak dalje. Ropot stroja pa je oglušil ob naravnost im-pozantnem sprejemu na črnomeljskem kolodvoru. Prav res, bili so gostje naravnost v zadregi, ki so so je pa ostali šele ob natančnejšem motrenju narodnih nož, okrašenih koles in kolesarjev, gasilskih čet, skupin s sobi na vozovih spet v narodnih nošah in pa uživajoč ob zvokih črnomeljske godbe. Praznik! Spet so izstopile skupine gostov in 90 pristopala brhka dekleta v narodnih nošah, ki so potem pripenjala srčke — spomin na Črnomelj — in jim poklanjala cvetje. Pozdravov ni hotelo biti ne konca ne kraja ter se je množica umirila šele, ko je vlak odpeljal dalje. Izstopivšim je spregovoril v pozdrav sivolasi župan g. Kari Miiller. Njemu pa se je z daljšimi besedami zahvalil v imenu fotoamaterjev g. prof. inž. Novak, ki je naklonil novo se snujočemu tujsko-prometnemu društvu v Črnomlju v imenu Gregoričeve fotografske šole lepo diplomo. S kolodvora se je nato razvil po poti proti mestu sila pester in slikovit sprevod. Iz Črnomlja, ki je bil ves v zastavah in mlajih, kakor tudi vsi ostali večji kraji Bele Krajine, 90 odšle posamezne izletniške skupine na vse strani, ena največjih v Vinico, rojstni kraj Otona Župančiča; vodil jo je banski svetnik g. Lovšin. Ta in druge skupine so imele že med potjo priliko ogledati si tudi cigansko taborišče in njihovo »vasico«. Že tu so napregli fotoamaterji svoje aparate, ki so navzlic pomanjkanju solnčne svetlobe prasketali vos dan. Čeprav je v Črnomlju izstopilo tako lepo število izletnikov, se je zdelo, da vlak ni nič manj prazen. Roke so se prožile v pozdrav, govorila so usta in oči, ko je odpihal vlak naprej proti Metliki. V Gra-dacu je sledil na kolodvoru zopet najpri-srčnejši sprejem gasilcev, ostalih društev in narodnih noš Pozdravil je župan Ivan Golja. Zahvalil se je g. Zupan iz Ljubljane. Tu se je odločila zopet večja skupina in krenila pod vodstvom g. Boža Ra-čiča proti Adlešičem in Bojancem ter Ma-rindolu. V Metliki, kjer sta že čakala izletnike ondotni rojak dr. Riko Fux in zdravnik dr. Kambič, so izTekli dobrodošlico župan g. Matija Petek in narodni poslanec g. Dako Makar in pa šolski upravitelj g. Schichtov CEL TRAVNIK V PRALNEM KOTLU! Kakor spravi solnce, kadar belimo perilo na travniku, na milijone kisikovih mehurčkov skozi mokro perilo, prav tako potisne Radion na milijone kisikovih mehurčkov s čistilno peno mila vred 2e med pranjem skozi tkanino. Veliko bolj zanesljivo in hitro postane na ta način perilo sneino-belo in čisto I SSSS** RJ.2--55 Tončič. Tu je bil sprejem še šumnejši, mestna godba pod vodstvom g. Drobnica je neutrudno igrala. V gost so prišli tudi bratje Hrvati, nad 200 po številu. V imenu naših izletnikov se je za pozdrave zahvalil g. prof. Saša Šantel, pred občinskim domom pa g. Beno Gregorič v imenu fotoamaterjev. Skupine izletnikov so se nato podale na vse strani in skoro ni bilo včeraj vasice v Beli Krajini brez gostov. Tudi je vsepovsod zavladalo res pristno narodno veselje. V srcih domačinov se je spričo prisrčnosti v občevanju z gosti in iskrenemu odzivu te od strani izletnikov res vžgala iskra upanja na boljše čase, ki naj ga ustvari tujski promet v Beli Krajini, s čemer bodo ustvarjeni pogoji za malce več sreče teh naših najrevnejših bratov in sestra___Neutrudni organizator g. Benon Gregorič je poklonil tudi tujsko-prosvetnemu društvu v Metliki in pa društvu Bela Krajina v Ljubljani kakor onemu v Crnolju krasne plakete, delo a kad. kiparja Nika Pirnata. — Vse slike, one ki jih bodo napravili fotoamaterji po svojem obisku na papirju, pa tudi one, ki ko si jih vtisnili v dušo, naj kličejo in velevajo: Pojdimo zopet in zopet v Belo Krajino! Istočasno kakor posebni vlak, »ta iz Ljubljane krenila v Belo Krajino tudi dva velika avtobusa, v katerih je bilo zbranih nad 50 gospodov in dam. Pilot lovec Mirko Anzic *f Pilot lovec Mirko Anžič, ki ga je ugrabila nesreča v Boki Kotorski, je stopil vn mornarico L 1924. in ji ostal zvest vse do< svoje smrti Se lani se je bil obvezal za-, nadaljnjo triletno prostovoljno službo. Le-; čin združuje v sebi vse elemente moderna umetnost _ liriko ljubavne romantike in satiro na naš čas — bo prav gotovo še dolgo ostala na odru. Za sodelovanje pri uprizoritvi je lutkovni oder pridobil tudi mojstr® slovenskih igralcev Danila in vrsto konser-vatoristov: gdč. Kristanovo, gg. Cvet« švlglja, BuTgerja in gdč. špornovo. Tak« pevci in klaviristka, kakor tudi recitatorji in harmonično uvežbani zbor so želi u svoje podajanje pri občinstvu hrupno zahvalo. Uprizoritev kaž*>, da so pri lutkovnem odru Ljubljanskega Sokola na del« plodne, zdrave moči. _ Posebej moramo io pohvalno omeniti, da 90 nekatere umetniško prav lepo uspele lutke domač izdelek dveh naših najbolj vnetih in domiselnih lutkarjev gg. Mitje šviglja in Kovača, ki jima gre največja zasluga za ves uspeh. G. Kovač je tudi izdelal vse majhno, prijasno pohištvece, ki je bilo poleg lutk in igraV cev predmet največjega občudovanja. Časten uspeh »letečega Kranjca« v Zagrebu K včerajšnjemu poročilu o motociklrstfP-nih dirkah IiHMK v Zagrebu objavljamo šo končni rezultat dirke, ki se je vršila še po •tem, ko smo včerajšnje poročilo prejeli telefonično iz Zagreba. V glavni prvenstveni skupini kategorije 1000 ccm je zmagal za skoro odo dolžiino kroga g. Sarič, član MK Ilirije na motorju Ariel 500 ccm ter dosegel najboljši čas dneva 30 tri petinka talskemu poklicu se je posvetil z vsem ognjem svoje mlade duše in se odlično usposobil za službo domovdni. L. 1929. si je na mornariško-letalskem dnevu zaslužil toplo pismeno zahvalo oblastnega odbora Jadranske straže v SpJitu in občudovanje udeležencev. Lani je prejel pohvalo ministra za vojsko in mornarico. Njegovi starešine so ga cenili, tovarišem je bil izredno mil in čislan drug, saj ni bil samo vri vojak, marveč tudi izredno lep značaj. Lani je položil izpit za pilota lovca m bi bil ▼ kratkem imenovan za podporočnika. Le žal, da je usoda hotela drugače. Njogova smrt ni zadela samo njegovih domačih, marveč tudi domovino, ki ji je in bi ji tudi v najhujši potrebi nedvomno odlično služil. Sla va spominu mladega junaka, naj mu bo domača žemljica lahka! Pogreb bo danes ob 15. a gtovnege kolodvora v Ljubljani k D. M- v Polju. Uspeh lutkovne revije V soboto je lutkovni oder Ljubljansk*** Sokola v Narodnem domu po daljšem presledku spet stopil pred javnost Na sporedn je imel domačo »Tip-top revijo: Jnrček se rodii, za katero so tekste prispevali ga. Skabemetova in gg. Kovač in Mitja 6vW gelj, glasbo pa je oskrbel g. Skabrne. Dvorano je dodobra zasedlo odraslo občinstvo, kar priča, da smisel za lutkovno umetnost polagoma, a zmagovito prodira tucM med širokimi krogi publike. Igra je v režiji Mitje Šviglja in v inseenaciji V. Skružne-nega dosegla popoln uspeh. Dvorana je oh veselih prizorih odmevala smeha. Revija, ki je prvo delo tega žanri v Hi t komi odrski literaturi pri nas in ki na duhovit na- sekunde. G. Starič je imel precejšen defekt na motorju, zaradi česar se ni mogel pri prejšnjih kategorijah plasirati. Posrečilo pa se mu je spraviti motor za silo v red, tako da je ob zaključku dirke dosegel sijajen uspeh. Vozil je častni krog, pri katerem ga občinstvo viharno pozdravljalo priljubljenega »letečega Kranjca«. Upamo, da bo g. Stanič v teku sezone dosegel šo mnogo odličnih uspehov. Nova nemška šolska Beogradu Te dni so v Beogradu blagoslovili pričujoče moderno poslopje nemške meščanske šole. Kje imajo naše narodne manjšine n& Koroškem kaj sličnega? » »JUTKOc It SC3 Tbrafc, ft. T. 2833 ♦ Vojaške vesti. Kakor objavlja službeni »Vojni list*, bo letos v višjo šolo vojne ♦ijvademije sprejetih do 60 slušateljev. Sprejemajo se kandidati, ki imajo že vsaj pet službenih let ter so stari največ 32 let. Za sprejemni izpit se je treba prijaviti do konca meseca julija. Na službovanje so pri-•deljeni: artiljerijski podporočnik Gabrijel Hočevar kot vodnik 2. divizijonu 1«. artilerijskega polka; artiljerijski poročnik Benjamin Ukmar kot vodnik avtomobilsk1 četi' avtokomande 1. armijske oblasti; veterin irski kapetan 2. razreda Matko Ma-rolt bosenski živinski bolnici; veterinarski pomočnik Franc Pučko »tabu L divizijona konjiške artiljerije; veterinarski pomočnik Rudolf Možina, ž tabu artiljerijskega polka 16. artiljerijskega polka; veterinarski pomočnik Josip Cof šolski bateriji artiijerij-ske podoficir3ke šole; veterinarski pomočnik Miroslav Šimenc štabu 25. artiljerijskega polka; veterinarski kapetan 2. razreda Josip Jenko kot veterinar artiljerijske-rm polku II. armijske oblasti; veterinarski poročnik Slavko Huaolin kot veterinar 3. konjiškemu polku; veterinarski pomočnik Mirko Jagodic kot manipulant drinskemu cnunicijskemu skladišču; pehotni kapetan 1. razreda za generalštabne posle Josip Hočevar mobilizacijskemu odseku operativnega oddelka glavnega generalštaba; zrako-plovni podporočnik Viktor Košutnik pa kot manipulant materijala skladišču zra-koplovno tehničnega materiala, Anton gkuij je imenovan za uradniškega pripravnika v 8. položaj ni skupini pri tehničnem oddelku komnnde zrakoplovne vojske, že-nite-v je dovoljena: artilerijskemu poročnL ku Mikitinu Živkoviču z gospodično Milico Hudričevo, hčerko sodnega oficijala v Slovenski Bistrici; artilerijskemu poročniku Icrnacu Kranjcu z gospodično Elizabeto Nagličevo, hčerko hotelirja v Trebinju; artilerijskemu poročniku Martinu Prelogu s p I-. Francko Pozničevo, hčerko kovača v Ivoravčuh. _ ♦ Profesorski izpit Je napravil (»ogh«rao) na visoki ekonomsko-kocnercijalni šoli v Zagr u diplomirani filozof g. Dušan Beg, ttčii dj drž. trgovske Sale v Celju. Diplomiral je bil pred dnevi na visoki šoli za svetovno trgovino na Cfenaja g. M "oš Mijovič ,sin g. Petra Mijoviča, veleposestnika in podjetnika v Št lj» t Sj o vensk ih goricah. ,___. __ ■e G; upščina Juges Vi gred < in »Blagor mu.< Naj bo ohranjen pokojniku blag spomin, preostar lim pa naše iskreno sožalje! ♦ Koroške novice. Na občnem zbora Političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem se je predsednik oddolžil spominu umrlih članov dr. Sadolška in dr. Mikla. Pri volitvah je dosedanji zaslužni predsednik g. Krajger izjavil, da mu njegovo zdrastveno stanje ■ukazuje odložitev tega častnega mesta. Za novega predsednika je bil nato izvoljen deželni poslanec g. dr. Petek. Po volitvah se je razvila živahna debata o bodočem političnem delovanju. Te dni se vršil ustanovni občni zbor Kmečke zveze. Za predsednika je bil izvoljen zbornični svetnik g. GriL Volitvam je sledil razgovor o najnujnejših korakih, ki se naj store v pomoč slovenskemu kmetu na Koroškem. — Sprejemni izpiti za celovško učiteljišče se bodo vršili 6. julija. ♦ Prva pravoslavna poroka v Sokotskem domu aa Rabo. Pišejo nam: Odkar Rab po-stoji, še ni bilo takega vrvenja na rabskih ulicah, toliko radovednega občinstva m veselega razpoloženja, kakor oni dan, ko je v Sokoliskem domu sušaški prota, prof. dr. Krniiič poročil Hercegovca Gjorgia Ivanov -6a z najlepšo rabsko domačinko, gdlč. Ju';jamo Spanj o lov o, iz ugledne rabske družine. Prota dr. Kmjič je pred zbranimi zastopniki rabske družbe pozdravil naj,prvo ženina, nakar se je vršilo poročno opravilo. Obširna dvorana v hotelu »Slaviji« je bila davno pred 9. uro nabito poLna povabljenih gostov. Slavnos»tna večerja je med nagovori gg. župana dr. Pezelja m kapetan a Bogkoriča kot ženinovih kumov ter prote prof. dt. Krujiča potekla v rcajprijetnejšem razpoloženju. Na poroki so bfH zastonam tudi Slovenci. Prfsmehlja se znanec moj x „Dobro sem prodal vollča! Zdaf pa k Slamičis z menoj, rad bom dal za dva poliča!" ♦ Filmsko snemanje Jame VranJače, Kakor javljajo iz Splita, se je pod vodstvom režiserja >Ufe< dr. Schnlza pričelo te dni filmanje znane podzemske jame Vranjače. O tej jami se je Schnlz izjavil, da lahko tekmuje s svetovno znano Postojnsko jamo. ♦ 200 tet stara vtnttartja Je zgorela. Nedavno noč Se Je vnela v Mostečnem pri Makolah znana viničarija posestnika Franca Skrbiša. S slamo kriti samotni hram je zgorel do tal in s njim tudi stiskalnica, sodi in kad. Prebivalci, ki so že spali, so komaj utekli objemu plamenov. Zavarovan je bil posestnik za 550« Din. Ker je bil te noči močan veter, je skoro gotovo, da je požar povzročila iskra, zanešena na slamnato streho z živega ognjišča, ki so ga otroci pustili na paši. Zanimivo je, da Je bila vi-ničarija stara nad 200 let. ♦ Jugoslovansko Standard ©Jektrie com-pany a. d. Beograd (PoenkarJeva ui. 25. Poštni predal 611) objavlja, da je opustilo svoje skladišče v Zagrebu, Martičeva br. 27., zato naj se vsi dopisi in vprašanja dostavijo na gornji naslov. Denarna nakazila ije treba pošiljati po nakaznicah Poštne hranilnice br. 54640 i 54874 ali pa denar naložiti v prid računa navedene tvrdke pri Bosanski industrijski in trgovski banki d. d. ZagTeb. ♦ SJovensfcl aiphtski magazta >NaA ob-zor<. Marca je izšla prva številka novega alpinskega magazina >Naš obzor<. Velik razmah turi stike v naših krajih je dal povod za preureditev prejšnjega »Našega ob-zora< v izrečno alpinsk© revijo, ki v lepi besedi in sliki pripoveduje o lepotah naše zemlje. Že prva številka Je bogato Ilustrirana, med številnimi slikami v tekstu krasi revijo še osem celostranskih slik v ba-krotisku. >Naš obzor<, ki obsega 68 strani se pa ne peča izključno z aJpinlstiko, ampak obravnava tudi telesno kulturo alpinista, športnika in fofcoamaterja. Bodisi v besedi in sliki, povsod so zbrani v »Našem obzoru« naši najodličnejši pisatelji in fota amaterji. V zanosnem, poetičnem članku razpravlja dr. L C. Oblak o >Naši zemlji«, kakor &o Jo videli Cankar, Gradnik, Tavčar in Župančič. M. Debelakova govori t globoko zajetem spisu o >Zeni in alpinizmu dr. Bartol nam z izredno plastiko opisuje v članku »Razgovor pod Grintavcem< pogovore, ki eta jih imela o alpinizmu svoj čas naša odlična, žal že pokojna prvaka prof. dr. Jesen ko in dr. Jug. Ta članek pomeni brez dvoma eno največjih dragocenosti v naši alpinski literaturi. Pa tudi inozemski vrhovi se nam predstavljajo; dr. Stanko Tominšek naan pripoveduje, kako Je skupina Slovencev prvič dosegla vrh Mat> terhorna brez vodnika. Dr. Miha Potočnik t> Triglavskih zametih« nadvse dramatično opisuje dogodek, ko ss je nadnje sprožil plaz v Severni steni Dr. H. Turna nam raz. laga »Alpinizem in imenoslovje«. Poučni članki »Zima v visokih gorah«, »Smučar, ska gimnastika«, švigljev yClovek na Boln-cu«, »O tu risbo vi prehrani« J. Zemljanov«, »Ženska takrr&dba in moderna Unija« Mire VaksUeve nam nudijo veliko zanimivosti, toda tudi totoamaterski del Je izredno PR- OCESNI ZDRAVNIK «234 DR. R. BASSIN Ljubljana, Aleksandrova 4. ZOPET BEDNO OBPINIBA. ©DDAJA BUFFET0V NA ZLETI9ČU. 6237 Prireditveni odsek za L pokrajinski riet SKJ v Ljubljani odda za predzletne, med-zletne in glavne zletne dneve ▼ svrho preskrbe občinstva z jedjo in pijačo na zle-tišču 9 buffetov, od katerih jih je določenih 6 za jestvine in pijače, 2 za kavarno in slaščičarno, 1 pa za trafiko. Načrt zie-tišča in podrobnejše informacije se dobijo v zletni pisarni v Narodnem domu. Ponudbe je poslati najkasneje do 15. maja 1933 na naslov: Prireditveni odsek za L pokrajinski zlet SKJ, Ljubljana, Narodni dom. Zvočni kino IDEAL SAMO SE DANES ob 4., 7. in 9. url zvečer. Ciganska pesem Rapsodija Lepa grofica v objemu cigana goslača. Največja in najslavnejša ciganska kapela sveta — Senzacija Londona prvič ▼ filmu! ua prinašajo Anki: »Nekaj besed o zimski fotografiji«, »Ali naj otroci fotografirajo?« »Fotografska terminologija« (prof. dr. R. Kolarič) »Trenutno foto grafiranje ponoči«, »Kaj si fotoamater lahko naredi sam« poleg razpisa nagradnega natečaja toliko zanimivosti, da bo sleherni, ki se ukvarja bodisi z alpinistiko, telesno kulturo in njenimi stremljenji ali s foto-amaterstvom s tem prvim magazinom zadovoljen. Letos bo izšlo vsega skupaj 8 številk. Naročnina za vse leto znaša 80 Din za pol leta 40 Din, za četrt leta 20 Din. Naroča se v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10-1. Vsi naročniki, ki pristopijo na novo, dobe — dokler bo v zalogi — tudi prvo številko. ♦ Zdaj je pa ie fcaa, da se prijavite Jadranski straži v Ljubljani, ker pojdete tudi vi za Binkošti na morje, še vsi dosedanii bhikoštni izleti JS so kar najbolj zadovoljili izletnike, a ta bo vendarle nalleDŠi in tudi najcenejši- Pet dni boste zrli lepote Jadrana obiskali Split, Omiš, Jelšo, Hvar. Komižo, Vis in druge kraje. Vse to za 950 ali 850 Din, dočim plača pomladek le 50G Din. Nikar ne odlašajte s prijavo. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. Iz Lj&hljasie a— Primorski akademiki! Drevi ob 20. sestanek s predavanjem: »Razvoj Trsta in Slovenci«. Gledališka 12„ pritličle. u— Jadra naši I Drevi bo predaval t društveni čitalnici g. dr. Božo Škerlj o evgeni-kd. Udeležit^ se predavanja polnoštevilno! Bodite točni. u— Udruienje jugoslovenekth kritenjer-Jev in arhitektov sekcija Ljubljana, vabi na članski sestanek, ki bo v petek 12. t. m. v lastnem lokalu v »Kazini«, Kongresni trg 1-IL Na dnevnem redu je razgovor o programu glavne skupščine in predlogih sekcije na tej skupščini, ki bo v dneh 4_ 5 in 6. junija v Beogradu. Zaradi važnosti tega zborovanja je vabljeno nujno vse članstvo. u— Občni zbor KJttba Prhnortt v Ljubljani bo 15. t m. ob 17. v damski sobi kavarne »Emone~. VaMjeate vse članice! o— Truplo pilota-lovca Mirka Anžlča dospe v LjubJjano danes 9. t m. Pogreb bo ob 15. z glavnega kolodvora proti Devica Marij! v Polj«. u— Pogreb Ivana Trontefja bo Jctri ob v Šmarju pri Grosupljem. Tovariši člani DDT se odpeljejo na pogreb jutri ob pol 15. izpred Mestnega doma v Ljubljani. a— čehoslovaška delegacija na proslavi NSZ. Vodstvo NSZ Je prejelo iz Prag« obvestilo, da pride na njeno proslavo 31 delegatov <50D iz Prage. Med deilegati bodo tudi senatorja Panek in štastny in narodna poslanca Tučny in Tuma. Delegacija prispe v Ljubljano v soboto 12. t. m. % brzovla. kom ob 17.10 NSZ bo priredila tem gostom sprejem na kolodvoru, pri katerem bo sode lov ana godba >Sloge«. NSZ prosi vso nacionalno javnost, da pribiti k sprejemu t kar največjem številu. o— Izkaznice za četrtfrtskc vcinjo. Ker je povpraševanje po izkaznicah za če trt in-s ko vožnjo veliko, sporoča NSZ vsem udeležencem, da so izkaznice že dotiskane in se lahko dobijo adi naročijo v tajništvu Narodno strokovne zveze, Ljubljana, palača Delavske zbornice. Na sedežih podružnic se izkaznice dobijo peri podružničnih ftinkcijo. narjih. o— Ujel se Je. Na oesti t 513*1 Je vReraj ponoči ustavil stražnik sumljivega mlajšega, moškega, ki je nosil pod pazduho večji zavod. Ker mu neznanec ni hotel odgovarjata na vprašanja, ga je stražnik aretiral, nakar Je na stražnici priznal, da se piše Suljo Djič in da je doma iz Prijedora. Pod pazduho Je nosil veliko plahto ter je odkrito srčno povedal, da Jo Je ukradel mesarju Brecelj7riku v SiškL Pri Bosancu »o našli tudi srebrno uro, o kateri ni mogel prav navesti, kje jo Je dobil, njiča zasledujejo tudi vojaške oblasti kot ubežnika. o— Tatinski berač. V stanovanje Ane Kušarjeve na Tržaški cesti 21 Je prišel dopoldne neznan berač. Ker ni bilo nikogar doma, se Je v stanovanju mudil samo trenutek, nato pa Jo prav hitro odkurlL Videle so ga druge stranke, ki se pa niso dosti zmenile zanj. Kakor hitro pa je prišla Ku-šarjeva domov, je ugotovila, da ji je neznani berač, ki je po opisu drugih strank star okrog 40 let in se drži pri hoji nekoliko naprej, ukradel iz omare pet stotakov. u— Na proslavi materinskega dne, v petek 12. t. m. v veliki unionski dvorani nastopita med drugim »opranistka ga. Mar-Čec-Olup Mara in operni pevec g. Marčec Štefko. Gospa Marčeceva zapoje najprvo kajovčev samospev »Bujni vetri v polju« ter Krekov samospev »šum vira in zeflra«, nato pa s svojim soprogom g. Marčecem še Smetanov duet iz opere »Prodana nevesta«. Operni tenorist g. Marčec pa ima tudi dve samostojni točki in sicer Lajovčev samospev »Mesec v tebi« in tenorsko arijo In opere »Andre Chenier«. G. Marčec je odličen član našega opernega ansambla, ki jc imel zadnje čase v »Nižavi«, »Samsonu in Dalili«, prav posebno pa še v »Parsifalu« odlične, splošno priznane uspehe. Njegova gospa pa je znana s produkcij dri. konser. M Nekaj spominov »Gotovo te bo zanimalo,« mi je pdsail p ed tirom i tedni prijatelj J. K. St rakaty, sem gospo Legovo spravil v i^lasG(ry-kove hiše v Krču (kraj za razne humani-t r .e m socialne zavode pni Pragi.) lena težko arteriosklerozo, ki vpliva tudi na m me, da more jasno misliti. Pisal sem o tem gotSp. Gaibršoku, kii me je prosil, nag se pobrigam za gospo Segovo.« In te dni: je prišlo jz Fraige pa rte, da je g-'.spa Lesova umrla. Start, jo j« resštiila iz življenja, ki j,i ni mogflo dati nič več lepe-g-i. A misli m, da je umrla zelo srečna, ker so b'le vse njene misli o oniih leph čaerjh, k- jih je preživljala ob strani »eliovenskega konzula«. Zadnjič sem jo obiskal ob sokod-skecn zietu L 1926. Našel sem jo še vedno v cw. cm stanovanju na Zi/ikovem, kjer smo preživeli slovenski študentje v dražbi Jana Lega toliko lepih ur. Vsa srečna je bila, da sem jo prišel obislkat. Taiko rada je videla kakega znanca iiz prejšnjih let'. Pa jez r, s-rn znai biti tako nežen, kaikor pr«jaiteljj Gobršček, s katerim sr%na bila pri nji 1. 1920. n.a našem prvem povojnem izletu v Prago. On ji je kratkomalo rekei: maminika. Seveda je kar jokala od radosti. In i®pirašev0ila: K a; i dela ta aii oni znanec iz Gorice ali Trsta Vseh se je še spommjala. Kdo bi pozabil tistih lepih dni, ko je spremljala svojega moža na potovanju po Slovenaiji. Takrat so vsa mesta in celo mali kraji stevnostno spre-jema-li Jana vega. Saj je tudh zaslužil, že od svoje mladostii je bil v službi naše narodne etvari, vezal nas je s Cedri in vsem, ki so se obraičaSi nanj v Pirago. napravil ne&toto uslug. Pogosto so bile te usluge zvezane z mater.iaiinimii žntvami, a kaj to, ustregel je vsakemu, če je le mogel. Pa ni bia bogataš, mecen, kot so mnogi mislili na Slovenskem. Prej je bil uradnnk pri mornarici v PuJjjiu, pozneje uradnik pri deželnem muzeju v Pragi do smrti. Ko jc 1. 1906 umrl, rano mu slovenski študentje z zbirkama v domovinti postavili na grobu lep spomen/iik. Poikoipan je na Olšanih bliiizj našega koroškega borca Matije Majeirja, katerega grob je po zaslugn praske mestne občine še dobro ohranjen. Tam pri grobu je biill leiscti stol — in tam je vse popoldneve presedela drobna Stanka in mislila na prejšnje lepe čase ... Kaiko jo je nekoč slavila Slovenija ob strani njenega moža, s«,j je zvesto sprem!|jaila in podip raila nijegovo delo. Oba ata bife v službi slovenskega naroda in vse njuno življenje im mišljenje se je koncemtrilalo v edini misli, kaj bi se dato še storiti za ta narod, ki je tafcrat prežii/vljal težke čase. Vsa Slovenija je poznala njegovo ime, kdor je kaj rabil iz Prage, se je obrnil nanij, kdor je prišel iz Slovenije v Prago, ga je posetii Skratka konzul Vsako nedeljo popoldne smo biffi povabljeni s'ovenskd šltudenitje k Legu na Žižkov. Lego je sedel v prostornem naslanjaču in ee obrnil z»dag n« tega zdaij na onega. »Kako je sedaj z vašo šolo v Veliiikovcu? Ali 9e dobro drži...« In smo govorili o tem. Ali pa: »Veste, da imam že trni sto kron za mladinsko knjižnico, ki jo bomo poslali na Koroško! Smo zbrali prijatelja.« Res ozdia dražbe njegovih prijaite^jenr 'je zvečer v gostiilni zbftra.la za naše knjiižmice. Nekaj časa je molčal in misM, da se je naenkrat spomnfil kake na videz malo važne narodne zadeve, ki pa se je ni j emu zdela zelo važna. Bil je tako zvami drobna delavec. Kamen do kamena palača — on pa je m,: silil vedno na naše obmejne kraje in je rekel: kamen do kamena trdnjava. To je treba graditi, četudi s skromnimi sredstvi... Med tem nam je goapa postregla z za-kuski. kavo, narezkom itd. Bilo nam je tflim prijetno kakor doma. Pa je prišla smrt in gosipa je osamela. NS hotela pustiti stanovanja, kjer jc živelo toliko lepih spominov. Po stenah so visele diplome slov. društev in občin, ki 9o imenovale Lega za častnega Slana. Tuidi drage sinke so jo spominjale ne Sloveniijo. Nekdanjih gostov nri bilo več; le redko jo je prišel kdo obiskat. Zato jo hodila na grob; mlajša praška dijaška generacija je komaj še vedela, kdo je bil Lego. Tudi v Sloveniji je bil pozabljen. Prišla je vojn« in z ntfo bruck 5asi. Treba je bilo stati cele noči v frontah in čakati na košček kruha. Oslabelo ioi sestradano sem našei tako L 1918. še vedno na m j enem starem stanovanju. Pobiral sem v bolndici od tovarišev koruzni kruh, de sem ji ga nos'l. Živela je s svogiiim braitom, ki je bili tudi že star. Drobila je tisti grozni vojni kruh in si rz ojega kuhala nekak močnilk. Cele mesece ste živela tako. Naše gospe, ki so bile prišle na majniiške slevnosti, so jo obiskale in ji daJe lep der v denarju, da sli je nekoliko opomogla. Tako je dožavela prevrat in osvo-bojenje, ki so o njem sanoaiK ojeti mož in njegov« dražba. Se vedno so stari časi živeli okoli nje. Brat jc umrl. ostala je sama. Ko sva b la pri ni jej z A. Gabršikom, je bila še prav zdroiva in vesela. Najbolj jo je skrbelo, kako bi vse tiste diplome itd. prišle v Slovenijo, da bi se ohranile m spom,m-ko nje ne bo več L. 1926. sem bil sam pni njej. Poznalo se je, da iega nanjo teže starost:, a govorila je še popolnoma jasno. Ponujala mi je daljnogled, last Jana Lega. »Kaj mi hoče mamica, sej ge ne rabim. »A jatz bi radi, da bi ga vzedri, bi ga ime® za spomin. On b bil gotovo zadovolij en. če bd vedel, da ga imate °i.« »Res ga ne bom nosil s seboj.« »Tako rade bi, de bi vzeli kag za spomin. Vsa so na nas pozabili Kaj delajo zdaj naši znanci?« Še vseh se je spomnila. »Bojim se smrti, ker sem sama« »A zakaij 9e ne preselite?* »Ne morem se ločiti od teh spominov. S temi živim. To je vse, kar imam. In res ne-čete daljnogleda.« »Res ni treba ...« Pozneje mi je bilo žal, da sem ta dar tako trdovratno odklanjal- Zdelo se mi jc. da sem jo užalil, ker je vse ta stvari taiko visoko cenila in ji j« bilo toliko na tem, da bi se ohranile ... V Pragi ima jo poseben zavod za osamele stare gospe. Skušali smo jo pregovoriti, da bi šla tja, kjer bi imele vse preskrbljeno, a ni mogle iz onih sten, ki so hranile toliko spominov na Slovenijo. Šele sedaj tik pred smrtjo je odšla in z njo V6e. kar je tako zvesto čuvala, de bi ne padlo v pozabljenje. L L. TA TEDEN Modne svilene tfcanine za toalete in komplefe: Piqnč rayč 70 cm sn. DSo &X— Shantnng 70 cm fer. Din 66-—, Din 60,— Toile d« Soie satm6 70 cm šir. Din 65.—• Crepe Ribouldingue 90 cm šir. Din 85.— M&ocsane faconč 90 cm šir. Din 95.— Crepe de Chinc, modno črtast 90 cm šir. Din 70.— Crepe de Chirte, tmprimd, moderne proge in kare 90 cm šir. Din 85.— Georgetfe Diagonal 95 cm šir. Din 140„— Bourette za kostume 140 cm šir. Din 66.—, D$n 54,— Vzorčaste svile m pralne obleke: -- Navadna pralna tndarrfr^n, 70 cm šir. Din 17.— Boljše nsfe rvik 70 cm šir. Din 25.—Din 21.— Rennberg svila 70 cm šir. Din 40.—. Fbui svila, *ottdm vzorci 70 cm šir. Din 45.— Za soproga hi tfiKkm Turing za športne srajce od Din 19.— do Din 25w— MANTTP-AKTURA S © U V A N >.45 p H I i u i LJUBLJANA »CESTNI TRG št. 34. m m Mi p p. k C.) m m m M 1 li 11 vatorija v Ljubljani, katerega je d»>vršila. predlanskim. Prodaja vstopnic je r Ma-tfc-ni knjigarni. u— Sonatni večer violinistka Yl<3e Jfessj- Hribarjeve bo v ponedeljki 16. t m. r FIV harmonični dvorani. Prvo točko spomda tvori Bloehova »Violinska sonata«. Hrast Bloch dehije od 1916. dalje v Nevr Yorku ter izhaja iz francoske šole. Njegova sonata Je ritmično in melodično izredno zanimiva, marsikateri motiv je črpan iz bogata narodove zakladnice, vendar ga on popolnoma svobodno in originalno uporablja;' t tem pogledu mu Je zelo sličen naš Stotoer-SLavenski s svojimi balkanskimi motivL Poleg Biocha je na sporedu še Rubinsteino. va sonata in pa najnovejše delo kapelnika dr. švare. Violinistko Jerajevo spremlja na klavirju dr, švara. Vstopnice so v Matični knjigarni, ti_ LetoSnji pevski nastop UuMJanskih srednjih šol bo po ministrski odredbi v nededjo 14. t. m. ob 10. dopoldne v veliki dvorani hotela »T7niona<. Prodaja vstopnic v naprej po znatno znižanih cenah Je v Matični knjigarni na Kongresnem trga. u_ Tretje skioptlčno predavanje Fcto- kfuba Ljubljana se, kakor javljeno, ne bo vršilo nocoj, temveč v p«5tek 12. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Predavata gg. a. Gaber in v. Vodišek o domoznanski in športni fotografiji. TeL S3-81. a&tjaeaESBBggSEgB Danes ob 20.% uri, jutri cb 18. ^ in 20.% uri, v četrtek ob 20.% uri zelo zabavna komedija „MOJA B0Š« V g-l. vlogah: Wuly Frltseh, Camilla Kom, Ralph Arthur Roberta. Pride; »SREČNA SBCA«. Jfegda Schneider, Lee Par-ry, Georg Aleksander. a— Zveza mladih intelektualcev bo zaključka ta četrtek ob 20. v palači Delavske zbo.roice svoj strokovno znanstveni ciklus javnih predavanj s predavanjem javnega urednika »Večernika« g. Radivoja Reha-rja o razvoju svetovne politike po vojni. Predavanje obeta biti zelo zankmvo. Naslednji četrtek 18. t m. pa bo za fcljfjčen tudi mladinski ciiklus predavanj in sicer s predavanjem pisatelja g- Ludvika Mrzela-Frigida o socialnem položanu sodobne mladine. a— Občni zbor NabTvfjalne zadruge državnih nameščencev je b5i v nedelo dopoldne v Narodnem domu ob zelo lepi udeležbi čfanstva. Občni zbor .ie bil i^Teden in so Mi v zadružno upravo izvoljeni namesto nepotrjenih 4 članov na novo gg, Anton Reher, dr. Franc Pečnik, Pavel Kan-dus in Ivan Humar. Delno je bil rzipreme-nien tudi poslovnik zadružnega poslovnega odbora. Z ozirom na velik promet s strankami je bilo sklenjeno, da se premesti ma-nufakiurnš oddelek zadružne trgovine na RotovSkem trgu v prvo nadstropje zadružnega doma. a— Nesreča pri delu. V soboto zjutraj je zgrabil v tovarni »Zugmayer & Gruber« v Zgornji Bistrici stroj 201etnega ključavničarskega pomočnika Franca Vrhovnika iz Slovenske Bistrice in ga težko poškodoval po glavi in prsih. a— Zopet žrtev napada. Neki viničarsfci sin je napadel 33!efcnega viničarja Friderika MuJlerja rz Frama in ga udaril večkrat s kolom po glavi in prsih. Mullerjeve poškodbe so tako težke, da so ga morali prepeljati v mariborsko bolnišnico, dočim iščejo napadalca orožniki b Celja Lep shod poslane« Ivana Prekortfca. ▼ nedeljo po rani maši se je vršil v gostilni g. Stožirja (Poharca) v šmartnem v Rožni dolini dobro obiskan shod JRKD, ki ga je »tvoril šolski upravitelj g. Požar. Poslanec g. Prekoršek je obširno poročal o notranjem in zunanjepolitičnem položaju države, o novih zakonih in o delu v Narodni skupščini, sreski veterinarski referent g. šribar pa je govoril o važnosti in smotrih vsedržavne stranke, o njenih krajevnih organizacijah, In o pomenu države. Nato Je sprejemal prošnje in želje zborovalcev, Sklenje®o je bilo, da «e bodo uvedla v šmartnem v Rožni dolini strokovna predavanja. V nedeljo 1. t. m. po rani maši bo predaval sreski veterinarski refernt g. šribar v šmartinski šoli o važnih gospodarskih vprašanjih in živinoreji. a— Gasilski praznik. Gasilna društva r Celju, Gaberju, Trnovljah, škof ji vasi, na Teharju, Babnem, Lopati in v Levcu so v nedeljo skupno proslavila sv. Florijana. čete so odkorakale ob tričetrt na 8. z gasilsko godbo lz Trnovelj na čelu izpred Gasilskega doma v Gaberju v župno cerkev. Po maši se je vršil v gostilni pri Jugoslovanu« službeni sestanek, na katerem je poročal podstaroeta JGZ g. Vengust iz Celja o aktualnih gasilskih vprašanjih, g. Konrad Gologranc o načrtu novega gasilskega zakona in g. dr. Josip čerin o ustanavljaniu sanitetnih oddelkov i.n ambulanc. e— Akrobatske produkcije so se vršile T soboto in nedeljo v Celju. Vinko Bučar je izvajal v soboto zvečer ter v nedeljo dopoldne in zv<^čer zanimive produkcije na žici nad Savinjo med Kapucinskim mostom in brvjo. Produkciji v soboto in nedeljo zveč«r sta bili združeni v lepim ognjemetom. Na trgu pred kolodvorom pa je priredil v soboto zvečer in nedeljo dopoldne dve samostojni, dovršeni produkciji na enem samem, tri metre visokem kolesu. e— Razburljiv incident se je dogodil v nedeljo okrog 17. na banovinski cesti nad kopališčem »Diano« na Bregu. Neki gospod iz Celja je šel po cesti s svojim lovskim psom na izprehod. Nasproti je pritekel z nagobčnikom opremljeni pes vlakovodje v pokoju g. Rabiča z Brega. Psa sta se spoprijela. Gospod iz Celja pa je izvlekel iz žepa nož in zabodel psa g. Rabiča y glavo. Pes se je zgrudil in začel močno krvaveti. Pozneje, ko je bil izgubil že mnogo krvi, »o ga naložili na voziček in odpeljali domov. Zadeva je prijavljena oblasti. e— Samomor na železniški progi. V nedeljo okrog 23. so našli na železniški progi pod Domovini posestvom v Zagradu pri Celju težko ranjenega 19 letnega Štefana Cokana iz Roj pri št. Petru v Savinjski dolini, krojaškega pomočnika pri tvrdki R. Stermecki v Ccljn, stanujočega v Gosposki ulici 19. Nesrečnež je bil skočil pod tovorni vlak. ki mu je zdrobil lobanjo in napol odrezal glavo. Cokana so prepeljali z reševalnim avtomobilom v celjsko bolnico, kjer je kmalu po prevozu podlegel poškodbam. Vzrok obupnega dejanja ni znan. e_ Uboj v Hudi jami. V nedeljo zvečer so se stepli neki -udarji v Hudi jami pri Laškem. V pretepu je dobil rudar Mirko Sadar iz Hude jame smrtno nevarne poškodbe po vsem telesu. Avtoizvošček g. Adolf Herman je prepeljal ranjenca ob 2- ponoči v celjsko bolnico. Sadar pa je bil med tem že i-zdihnil. Mrtveca so prepeljali v mrtvašnico na bolniškem pokopališču. e__ Ogenj na Miklavškem hribu. V nedeljo okrog 20.30 se je vnela na travniku :>Iizu Sanderlijevega posestva na Miklavškem hribu velika kopica slame. Najbrže je bil nekdo po n »previdnosti vrgel cigaretni ogorek na slamo. Nevarnost je bila, da se •majne bližnji gozd. Domačini so kmalu pogasili ogenj, ki j«, bil viden daleč na okrog. Gasilcem, ki so kmalu prispeli na hrib, ni bilo več treba stopiti v akcijo. e Skavtski lutkovni oder bo uprteoril r soboto 13. t m. ob 16. v zdravstvenem domu lutkovno veseloigro Cvetka Šviglja »G&šperčkov junaški čin<. e— Legitimacije za četrtlnsko vožnjo za mani-festacijsko zborovanje NSZ v nedeljo H. t m. v Ljubljani, ki veljajo za vse proge in vlake, razen SOE, se dobe pri g. "VVltaskem V cinuarni. Veljajo od 12. do 18. t. m. e— Elitni kino Union. Danes ob po! 17. bi pol 21. zvočni ve-lefilm >Inspiracija< (Yvonne<) in dve zvočni predigri. Iz Litije i— Ob slovesu sokolske družine. Ta teden je zapustila Litijo ugledna družina go-stHročaria g. Maksa Lajovica, ki so se preselili v Ljub'i a no in pr&vzeli O-rehkovo gostilno v Kolodvorski ulici. Vsa družina je odločno narodna iai je sodelovala pri So-koki. Lipi, in drugih društvih. Litijanj jim (želimo vso srečo v Ljubljani! i— Obdarovanje naših obrtnih vajencev. Prihodnjo nedeljo se bo na slavno sten način zaključila litijska obrtno-nadanievaln a šola. Ob tej priliki bo nagrajenih več •nčenk ki učencev z denarnimi nagradami. Slavnostnega zaključka šole se bodo udeležili tudi mojstri in gospodarji- Iz Novega mesta n— Nov vodovod izročen svojemu namenu. 4. t m. dopoldne se je vršila v vasi Hmetfcecu pri Mirni peči kolavdacija novozgrajenega vodovoda, ki oskrbuje z zdravo vodo vasi Mali Kal, Orttjevec in Velitki Kal. Vodovod je dolg približno 5 lom in zgrajen po projektu g. inž. Guzelja, ki je vodil tudi vsa dela. Vrelec, ki leži 200 m nad vasjo Hmelčecem. daje vsak dan nad i.2.200 litrov vode. Prebivalstvo navedenih vasi šteje okrog 300 duš. Poskrbljeno je tudi za hidrante, potrebne ob požarih. n— Hude poškodbe. V Češencah pri Mirni peči je bil napaden v neki gostilni Plan-tan Franc ml. iz Poljan pri Mirni peči. Napadalec ga je udaril po glavi z nekim topim predmetom in ga hudo poškodoval. V levo stran beder je bil obstreljen Lilek Janerz čevljarski pomočnik kz Jernejeve vasi pri Toplicah, ko je šel iz sosedno e vasi domov. Obstrefal ga je po pomoli njegov prijateij z lovsko puško. V Lukovku pri Poniktvah je bi! napaden posestnik Flor-jančič Anton iz Dolenje Dobrave pri Trebnjem. Naoadalec mu je prizadejal hudo po- M ffevt IHnuMk Osiptf Mfttd is Viševca pri Brrfini vasi j« pri popravilu lesenega žleba ravnal s t ©slom tako neprevidno, da mu je ostrina odltela v desno nogo in mu odsekala nekaj prstov. Poškodovanci so v bolnišnici usmiljenih bratov v Kai»diji. Iz Ptuja J— Udeležencem proslave NSZ sporočamo, da se dobijo izkaznice za četrtinsko vožnjo pri g. Antonu Blaižeku v Ptuju. j— Ogenj je nenadno nastail v noči na nedeljo na stanovanjskem poslopju Alojzije Podhostuikove, posestmice na Bre.giu pri Ptuju. Zgorela je s slamo krita streha, medtem ko so ostalo poslopje rešili gasilci iz Ptuja in Hajdne. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Z nožem v tilnik. Pred dnevi zvečer je prišel v gostilno Repčeve Neže v Haj-došah nekoliko vinjen Peteršič Franc, posestniška sin itz Sknblfle. V gostiln: so ga neki fantje nomadi i in ga je eden zahod al z nožem v za-ti''n01jke< in ga prosil, da naj še pride v Vojnik. Gospodarstvo DANES! Kralj džungle Elitni kino Matica Zbor naših agronomov Ljubljana, 8. maja. Da se pripravijo na veliki zbor Udruženja jugoslovanskih agronomov, ki se bo vršil junija v Sarajevu, so slovenski agronomi sklicali svoj redni občni zbor v soboto v Ljubljano. V Sarajevu bodo obravnavali vprašanja organizacije jugoslovanskega kmetijstva na povsem zadružni podlagi. V ta namen morajo agronomi iz poedinih banovin predočiti točno sliko sedanjega stanja kmetijskega zadružništva. Zbor 500 agronomov iz vseh delov naše države bo skušal izdelati na podlagi poedinih referatov splošne smernice za po-vzdigo našega kmetijstva in zaprositi me-rodajne faktorje, da iščejo izhod in današnje agrarne krize v zadružni ideji. Zborovanje je otvoril predsednik Inž. Teržan in predlagal vdanostno "brzojavko Nj. Vel. kralju in pozdravni brzojavki g. ministru Demetroviču in g. banu dr. Ma-rušiču, kar je zbor soglasno odobril. Nato je prešel na reševanje oficielnega dela dnevnega reda, v katerem je predvsem podčrtal razne intervencije na merodajnih mestih, v korist reduciranih kolegov. Od merodajnih činiteljev je sekcija dobila zagotovilo, da se bodo agronomi prvenstveno upoštevali. Žal pa imamo premalo kvalificiranih agronomov, da bi lahko zasedli vsa razpoložljiva mesta. Zato se mora to-lerirati provizorij, da se mesta, predvidena za kmetijske inženjerje, zasedejo z ne- Naš izvoz goveje živine Naš izvoz živine v splošnem je zadnja leta najbolj trpel zaradi občutnega zmanjša-ija možnosti za izvoz goveje živine, medtem ko 6e je izvoz svinj oelo dvignil. Leta 1980. smo iz naše države izvozili še 120.871 glav goveje živine, predlanskem le še 91.005 glav, lani pa komaj 34.335 glav. Izvoz goveje živine je torej zadnji 2 leti po številu glav padel skoro na eno četrtino. Še bolj pa je padla vrednost izvožene goveje živine, zakaj leta 1930- je znašal izkupiček še 308 milijonov Din, predlanskem 205 milijonov, lani pa le 58 milijonov. Šele letos v prvem polletju opažamo v tem pogledu izvestno zboljšanje, o čemer srno na tem mestu že razpravljali (glej »Jutro« od 29. IV. t. 1.). V prvem letošnjem četrtletju smo izvozili 20.241 glav goveda nasproti 11.147 v lanskem prvem četrtletju. Naš izvoz goveje živine najbolj trpi zaradi dalekosežnih uvoznih omejitev v naših sosednih državah. Za iz^oz govede prihajata v izdatnejši meri v poštev ie Italija in Avstrija, v manjši meri pa še Grčija in Malta. V te št ri države izvažamo 95—98°/o vse naše goveje živine. Naš izvoz govede (brez telet) v Italijo, Avstrijo, Grčijo in Malto o« v primeri z 1. 1930 skrčil takole (v komadih): 1930 102.467 11.998 3.370 2.373 Italija Avstrija Grčija Malta 1932 padec 20.782 — 80% 7.340 — 39% 2.847 — 15% 1.878 — 22% Kakor vidimo, ie v največji meri (za 80°/o) nazadoval naš izvoz goveje živine v Italijo, kar smo tein težje občutili, ker absorbira italijanski trg pretežno večino vsega našega izvoza. Leta 1930. smo v Italijo izvoz li 85% vsega našega izvoza govede. Lani pa je seveda ta delež padel na 61%. Kakor znano je Italija zadnja leta občutno skrčila uvoz goveje žvine. Lani je še obč.itno zvišala uvozno carino, tako ji je uspelo, da je potihnila delež uvožene živine na italijanskih tržiščih na 50%. Kakor pa je podoba, je Italija šla pri lorsiranju konsuma domače živine predaleč, zakaj do-gon domače živine je letos hudo popustil in tako se je delež uvožene živine na italijanskih tržiščih letos dv:gnil zopet na 80% Naš izvoz goveje živine v Italijo pa ni zadnja leta nazadoval samo zaradi krčenja italijanske uvozne potrebe. Naš izvoz v Italijo je še bolj nazadoval nego ves italijanski uvoz govede. Po italijanski statistiki je bilo 1. 1930 v Italijo uvoženih 265.653 glav goveje živine (s teleti vred), leta 1931. 175.852 glav, lani pa 81.467 glav. Iz Jugoslavije pa je bilo leta 1930. uvoženih 110.641 glav, leta 1931. 83.588 glav, lani pa le 29.P45 glav. Naš delež pri skupnem uvozu živine v Italijo se je torej zadnji dve leti precej skrčil. Leta 1S30. je Italija krila v Jugoslaviji 42% svoje uvozne potrebe, leta 1931. celo 47%, lani pa le 35%. Na drugi strani pa vidimo, da se je dvignil, zlasti lani, delež Madžarske. Leta 1930. je Madžarska izvozila v Italijo 77.064 glav govede, torej manj nego Jugoslavija, leta 1931. 44.747 glav, lani pa 37.779 glav, torej že mnogo več nego Jugoslavija, čeprav ima Jugoslavija za izvoz v Italijo geografsko ugodnejšo lečo. Italija je lani krila v Madžarski že 46Vn svoje uvozne potrebe, dočim je ta deJfž znašal 1. 1931. !e 25%. leta 1930. pa 29%. Tudi delež Rumunije se je lani h.ido skrčil in sicer na 12% nasproti 21% v letu 1931. ekega roka. Ker pa so davčni uradi pri izdaji potrdil o dolžnih davkih zaradi ugodnosti pri vpisj precej v zaostanku, je te dni centrala trgovskih zbornic v Pragi stavila vladi predlog, da bi ee rok za sub-ekripcijo podaljšal. = Pri Poštni hranilnici so vloge na knjižice v pret. mesecu narasle za 6.3 na 473.9 milijona Din. Prirastek od začetka leta znaša ie 31.2 milijona Din, od pričetka leta 1932. pa 121.7 milijona Din. Vloge na čekovnih računih so znašale 844.9 milijona Din, to je za 18o milijonov več nego lani v aprilu, čekovni promet pa je znašal 4581 milijonov Din (lani 4115). = Dobare. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 17. L m. ponudbe glede dobave 800 kg strojnega olja, 60 kg olja proti prahu, 500 komadov leskovih topo-rišč, 200 komadov smrekovih drogov, 8 ms lipovine im topolovine in 200 kg zakovic za kotle, do 18. L m. pa glede dobave 2000 kg masti, 2500 kg riža, 600 kg cikorije, 600 kg 6irove kave in 1800 kg bučnega olja. Direkcija državne železairne Vareš-Majdan sprejema do 17. t. m. ponudbe glede dobave 400 kg steklarskega kita, 100 kg ko-nopnenih vrvi, 3000 kg izolacijske mase, 300 kg gumbov iz kovine, 90 m žičnega pletiva, glede polaganja 59 ms ksilolitnega poda, ^ glede dobave 1400 komadov okenskih šip, gumijastih čevljev, dežnih pla ščev, opreme za kopalnice in 10.000 kg črne pločevine; do 24. t. m. pa glede dobave 2000 kg jedilnega olja, 5000 kg svinjske masti, 2000 kg strojnega olja in 400 kg raznega laka. — Direkcija državnega rudnika Kreka 6prejema do 1. junija ponudbe glede dobave 100 komadov rudarskih žag. — Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 31. t. m. ponudbe glede dobave 23.000 kg železne pločevine za ladjedelnice in 4600 kg kotnega železa, do 1. junija pa glede dobave SO.OCO kg 6ode. — Vršila se bo naslednja ofertna licitacija: 12. janija pri komandi pomorskega arzenala v Tivtu glede dobave 4000 kg usnja. Palma OUMl PETA •JUCOSL.IZDELEK cenena J hea/itelna znam&ai akademiki. . ________________ Interveniralo se bo zaradi staža, ki naj | vačka omladiriar' kot lastnica''lieta^ do se šteje v službena leta. Sekcija bo stopila v stik zaradi zamene praktikantov s Cehi in Poljaki. Nadalje se udeleži velike kmetijske razstave v Varšavi. Ker se je zopet pojavilo vprašanje kompetence pospeševanja in nadzorstva konjereje, je občni zbor po izčrpnem referatu predsednika in zastopnika agronomov iz moravske banovine inž. Valente sestavil konkretne predloge za sarajevsko skupščino. Da agronome vse države upozna z gospodarskim stanjem Slovenije, bo sekcija izdala zbornik o kmetijstvu Slovenije z vodičem po Sloveniji. Novi odbor tvorijo: predsednik inž. Teržan Pepo, podpredsednik inž. Zidan-šek Josip, tajnik in blagajnik inž. Jelačin Ivo. odborniki: inž. Ferlinc Bogdan, inž. Rataj Janko, inž. Sadar Vinko, inž. Sabec Srečko, inž. Zaplotnik Ivan. Nadzornika sta inž. Petkovšek Valentin in inž. Krajnc Ivan namestnika pa inž. Mikuž Fran in »ž. Zupanič Ive Delegat za glavni odbor UJA je inž. Teržan Pepo, namestnik pa inž. Sadar Vinko Na koncu je predsednik apeliral na stanovsko, kolegialno in akademsko zavednost članov in zaključil lepo n9peIo Ln dobro obiskano zborovanje. Gospodarske vesti == Dviganje svetovnih *a sirovin«. V zadnjih mesecih so se cene sirovinam na svetovnih tržiščih občutneje dvignile. Primerjava je sedaj zaradi padca dolarja te-žavnejša, vendar opažamo, da so se cene v dolarjih zadnje tedne v večji meri dvignile nego bi ustrezalo oslab;tvi dolarja, ki je padel le za 17%. Cena pšenici v Chica-gu je od pričetka leta narasla že od 44 na 75 centov, cena rži od 33 na 52 centov, cena koruzi pa od 26 na 41 centov. V istem času se je bombaž podražil v Newyorku od 5.19 na 8.20, kavčuk od 3.45 na 5.05 in sladkor od 0.78 na 1.40 itd. Baker se je v Londonu od začetka leta podražil od 28.62 na 31.18, jata od 15.25 na 17, kositer pa celo od 148 na 180. = Hmeljske cene nadalje rastejo. Na ža- teškem hnteljskem trgu je povpraševanje po hmelju nadalje zelo živahno. Zaradi minimalnih zalog in rezerviranosti trgovine, ki preostale zaloge drži, pristajajo kupei na vedno višje cene. Promet se zaradi tega giblje v zelo ozkih mejah. Kupuje se predvsem za ameriški račun. Ob koncu tedna je znašala cena žateškemu hmelju že 2000 -2200 Kč za 50 kg (87.40—96.15 Din za kg), nasproti 1750—2000 pred enim tednom in 1600—1800 pred 14 dnevi. Tudi po hmelju iz leta 1931. je bilo povpraševanje zelo živahno. Ta hmelj je ob koncu prejšnjega tedna že dosegel 750—830 Kč za 50 kg (32.80—36.30 Din za kg) nasproti 500— 600 Kč pred enim tednom in 450—5o0 Kč pred 14 devi. Češkoslovaški hmeljski sindikat je prodal tudi manjšo količino hmelja iz 1. 1930 po ceni 500 K č za 50 kg. — Beograjski »Trgovinski Glasnike prenehal izhajati. Beograjski »Trgovinski Glasnik« objavlja v 6voji nedeljski številki, da je v teku zadnjih 3 mesecev, ko izhaja list v povečani obliki, prišla »Beogradska trgo- za- ključka, da je za izdajanje obsežnejšega dnevnega lista potrebna predvsem lastna tiskarna. Izdajanje velikega dnevnika je zvezano tudi z znatnimi izdatki, ki jih lastnica ne more sama nositi za list, ki ni samo njen organ, temveč tudi zaščitnik interesov v9eh trgovcev in gospodarstvenikov sploh. Zaradi tega je bilo sklenjeno, da se začasno ustavi izhajanje lista. Akcija za lastno tiskarno in za zagotovitev materijal-nih sredstev, ki bi omogočila izdajanje velikega dnevn;ka v zaščito gospodarskih interesov, se bo nadaljevala. Beogradska tr-govačka omladina izraža prepričanje, da bo v doglednem času lahko pričela izdajati nov »Trgovinski Glasnik«, ki bo ustrezal vsem nalogam. List je izhajal že 43. leto. = Subskribeija češkoslovaškega notranjega posojila prav lepo napreduje in potrjuje, da je bila akcija vlade dobro pripravljena in premišljena. V preteklem tednu je bilo na novo vpisanih 186 milijonov Kč, tako da je bilo doslej vpisanih v celoti 824 milijonov Kč. Kakor je podoba, bo končni uspeh posojila mnogo ugodnejši, kakor so mislili številni pesimisti. Vpisovanje posoi la je postalo zadnji teden zelo živahno, ker se bliža konec subskripcij- Borze 8. maja. Na ljubljanski borzi je danes deviza Nev. J'ork v skladu z zunanjimi borzami popustila. tako da slane dolar (deviza) s prelil jo 61.60—61.85 Din. Devizi London in Tnst pa sta se za malenkost okrepili. Avstrijski šilingi so se v privatnem kliringu trgovali po 8.40 (v Zagrebu po 8.50, v Beograda po 8.45). Na zagrebški borzi so se grški boni ponujali po 41, v Beogradu pa je bilo povpraševanje po 42. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda trgovala po 190 (v Beogradu po 188). Promet je bil še v delnicah šece-rane Osijek po 16o in 170 ter v delnicah Trboveljske po 160. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2306—2317.87, Berlin 1350.14—1360.94, Bruselj 800.24 do 804.18, Curih 1108.35—1113.85, London 193.64-195.24, Newyork ček 48819.37 do 4847.63, Pariz 225.82— 226.94. Praga 170.90 do 171.76, Trst 298.79—301.19. (Premija 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8 40. Zagreb. Amsterdam 2317.87—2306.51, Berlin 1360.94—1350.14, Bruselj 904.18— 800.24, London 195.24—193.64, Milan 301.19 —298.79, Newyork kabel 4869.63— 4851.37, Newyork ček 4847.63—5819.37, Pariz 226.94 —225.82, Praga 171.76-170.90, Curih 1113.85—1108.35. Curih. Pariz 20.38, London 17.48, Ne-w-vork 436, Bruselj 72.20, Milan 27.05, Madrid 44.325, Amsterdam 208.10, Berlin 122. Dunaj 56.75, Stockholm 9050, Oslo 89.10, Kopenhagen 78.—, Praga 15.42, Varšava 58.05, Bukarešta 3.08. Dunaj (v priv. kliringu). Beograd 11.95. London 31.16, Milan 48.79. Ne\work 785.62, P8ariz 36.69, Praga 25.72, Curih 179.84 100 S v zlatu 131.22. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 190 den., 7% investicijsko 42—43, 4% agrarne 23 den., 6% begluške 31 den., 7% Blair 31—33, 8% Blair 32—35, 7% Drž. hip. banka 41—44. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 190—192, 7% investicijsko 42—43, 4% agrarne 23 den., 7% Blair 31—32.50, 8% Blair 32—35, 7% Drž. hip. banka 41—42.50. 6 begluške 31—3'2'/o; bančne vrednote: Narodna banka 3500—3650, PAB 192—196; industrijske vrednote: Sede rana Oeijek 150 —165, Trbovlje 160—170- Beograd. Vojna škoda 1S8 zaklj., 7*/« in-vest. 42—43, 4% agrarne 23.50 den., 6% begluške 31.75. 31.60 zaklj., 8% Blair 32 den., 7% Drž. hip. banka 42 den., Nar. banka 3650 zaklj., PAB 200, 198 zaklj. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 15.30, Staats-eisenbahngesel. 16.—, Trboveljska 17.70, Alpina-Mont 13.85, Sečerana 27___ Blagovna tržišča LES. '4- Ljubljanska borza (8. t. m.). Tendenca za les mlačna. Zaključena sta bila 2 vagona desk. Eksekutivno je bil kupljen 1 vagon (ca. 27 m*) jelovih kratic (24 mm, 3— 3.50 m, I. II. III., monte. od 10 cm širine navzgor, suhih, vezanih, franko nakl. postaja po 220 Din za m*. ŽITO + Ljubljanska borza (8. t. m.) Tendenca za žito čvrsta. Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačilo 30 dni): pšenica: (po mlev ski tarifi): baška, 76 kg po 277 do 282.50. baška, 77 kg po 295—297.50; koruza (po mlevski tarifi): baška promptna po 112.50 —115, za maj po 120—122.50; moka: baška jO« po 425—430, banatska po 435—440. + Nevosadska blagovna borza (8. t. m.) Tendenca za koruzo čvrsta, sicer nespremenjena. Promet 68 vagonov. Pšenica: baška, okol. Sombor, Novi Sad, srednjebaška. gornjebaška, sremska, baška ladja Begej 222.50—225; baška ladja Tisa in baška potiska 225—227.50; gornjebanatska 220-222.50. Ječmen: baški, sremski 64/65 kg, 95—97.50; pomladni 66/67 kg 100—102.50. Oves: baški, sremski, slavonski 90—92. Koruza: baška in sremska 61—63; za junij— julij 65—67; baška ladja Sava 66—68; ladja Begej 67—69; ladja Djnav—Tisa 68— 70. Moka: baška, banatska »Og« in »Ogg« 355—365; >2« 235—245: >5« 315—325; >6« 285—290; »7« 175—185; >8« 65—67.50. Otrobi: baški 55—57 50. + Budimpeštanska terminska borza (8. t. m.). Tendenca prijazna, promet slab. Pšeniea: za mai 12.34—12.36. za junij 12.48 —12.49, za okt. 11.78—11.79; rž: za maj 6.75—6.78. za okt. 7.84—7.86; koruza: za maj 7.08—7.10, za julij 7.42—7.43, za avg. 7.65-7.66. Kulturni pregled Maribinrsko gledališko pismo Gostovanje g«. Burjeve. Obisk Petra Pro- radovila. Premiera »Človekoljubov«. Pretekli teden smo imeli v našem gledališču zopet novo gostovanje. Kot Margerita v operi >Faust« je nastopila ga. Bnrjeva, nekdanja članica naše mariborske ter potem olomuške in bratislavske opere. Njen nastop je pokazal, da je po odhodu iz Maribora znatno napredovala. Drugi dogodek, ki ga kot kronisti moramo omeniti, je bil obisk Petra Preradoviea pri predstavi njegove komedije »Se li razumemo?« Avtor je obljubil obisk že o priliki premiere, a je bil zadržan, zato si je sedaj ogledal re-prizo in bil deležen navdušenega sprejema. O mariborski uprizoritvi se je izrazil zelo pohvalno, zlasti pa se je navdušil za igro g. VI. Skrbinška. gdč. Kraljeve in ge. Dragutinovieeve. o Skrbinšku je dejal, da si je zamislil upokojenega polkovnika boljše kakor vsi igralci, ki so doslej igrali to vlogo. Tretji dogodek je bila premiera Dehmo-lovih »Človekoljubov«, ki so doživeli tokrat slovensko krstno predstavo. Nemški lirik je pokazal e tem delom, da jo tjdi močan oblikovalec značajev in mislec i umetniško intuicijo. V drami je upodobljen milijonar, ki postane človekoljub zaradi svoje obtežene vesti, in ob njem je pisatelj razvil in razmislil tudi sicer ves problem človekoljubja. Delo je zrežiral g. Jože Kovic splošno posrečeno, tako da moremo šteti »Človekoljube« med najboljše uprizoritve letošnje sezone. Pomanjkljive ali napačne so le nekatere podrobnosti, ki pa kvarijo le trenutno. Lavorike večera sta ei delila g. VL Ski* binšek kot milijonar Kristijan Waeh in gdč. Kraljeva kot njegova gospodinja Ana. Njuna močna in ves čas dosledna karakte-rizacija ostane gledalcu dolgo v spominu. Tretji uspeh je bila 'jpodobitev kriminalnega komisarja Justusa Wacha po g. Furt-janu. Pokazal se nam je z nove originaln« strani in potrdil trditev o njegovi nagli rasti. Na liniji še posrečene upodobitve sta opravila svoje delo g. Pavle Kovič kot viS. ji sanitetni svetnik in g. Jože Koviž kod višji vladni svetnik. Okoli povprečnosti s« je sukal minister g. Groma, pogrešena sta pa bila nadžupan g. Gorinška in predsednik vlade g. Tovornika. Oba sta podala župana odnosno ministrskega predsednika docela provincialno, tako da nas o dostojanstvu njunih funkcij nisiia mogla prepričati. Pri podeljevanju vlog bi se moralo mak) več paziti tudi na zunanjo reprezentančno sposobnost posameznih igralcev! R. Rehar. »Planinski Vestnik«. Pravkar je "izšla peta številka »Planinskega Vestmiika«. Nadaljuje se potopis dr. Henrika Turne »Beneška Sloveniiia« (s slikami), prav taiko dr. Jaikoiba Pretšenna razprava »Imenoslovje okrog Begunjšoice in Stola«. Nadalje so v tej lepo ilustrira™ številki priobčeni Sanv ki: »Po vrhovih preko skupine Rateških Ponc (Anton Flegar), »Velika noč na Ko-rošici:« (Ludvik Zorziut), »V Poilijisfeih Ta-trah« Ljudevit Stia^nv) Število zaiklijiuču.je obzor -z dirušbveniimi vestmo. Omeniti je treba še krasne priloge »Pomlad v M«*1-tutljlku« (prof. J. Ravmiik) in »Storžič b Kaia* (J. Sfcerlep). Emila Ludwiga spis »Julij 14« (Sinovom v svarilo) je pravkar izšel pri za4'Oižfl* »Prijatelj« (zbirka Evalit) v prevodu Pavfta Delben-oa.. O tej knjigi. k)i raizglabl^a usodne dogodke pred in ob izbruhu svetovne voin-e v j-uffi jiu 1914. bomo še priobčila obširnejše porooulo. »Ruch Stowianski«, jiformatVT« me-seSrrfk ra spoznavanje tivijesija in Vu^tcre slovanskih narodov, ki nzihaja v Lvovu, ie priobčil v najnovejši '4.) številki ne&rolog dr. Stanku Vumikiu. članek je prspeva4 Adam Fischer. V članKu o sb*vanfd.em filmu omenja Boleslew \V. Lewicki fium »V kraljestvu Zlaitoroga«, ki da je potk&zaJ dobro podlago za raizvoj jugoslovensk^ narodne kinematografije. Iz te ttevrlke je omeniti tudli dive pesmi Gustava Krkleoa, ki ste natisnjeni v izvirniku in v prevodu St. K. Papr' erkowskega. Repertoarji LJUBLJANSKO NARODNO GLEDALIŠČI DRAMA Sreda, 10.: Karel in Ana. Premdera. OPERA Sreda, 10.: zaprto (generalka). Četrtek, 11.t ob 16. uri »Seviljekl trtveec Dijaška predstava. Izven. Globoko mi*-ne cene od 20 Din navzdol. Petek, 12.: »Mala Floramve«. D. Sobota, 13.: »Andrč Chenier. Premijera. G. Premiera drame »Karel in Ana« bo jutri. Spisal jo je avtor znane tragedije »Vzrok« Leonhard Frank. Delo ima štiri dejanja, od katerih ee godi prvo leta 1914 v nekem ruskem ujetniškem taborišču pod Uralom, ostala tri pa leta 1918 poleti in pozimi f Aninem stanovanju v Berlinu. Ano igro gdč. Boltarjeva, Karla g. Jan, Marijo ga. Šaričeva, Riharda g. Debevec. V ostalih vlogah nastopijo gg.: Bratina, Plut in Po-tokar. Prevod in režija je Debevčeva. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Torek, 9.: Mornar. C. Sreda, 10.: ob 20. Desetletnica društva prijateljev angleškega jezika in angleško kulture. Pia ia Pin© Mlakar, odlični plesni par, ki je o priliki poslednje-ga plesnega večera v Mariboru dosegel nenavadno velik uspeh ter je bilo gledališče nabito polno, ponovi svoj plesni koncert ▼ petek 12. t m. z istim sporedom. Pri tem večeru veljajo znižane cene. Vstopnice se že dobe pri gledališki dnevni blagajni. Plesne točke spremlja na klavirju kapelnik ljubljanske opere dr. Danilo Svara. DANES! Kralj džungle Elitni kino Matica Iz življenja In sveta Nemški autodafe V sredo bodo v Berlinu sežigali knjige Vsak Ban ena Sredozemski manevri francoske mornarice Smrt kitajskega Matnzalema Francoska mornarica je odplula na velike pomorske vaje na Sredozemskem morju. Kakor pišejo dobro informirani listi, pomenijo te vaje demonstracijo proti paktu štirih velesil Rnffledgejeva odprava v snegu Francoski grof Czaykovski je te dni zmagal v dirki na berlinskem Avusu. Dosegel je 213-8 km bssine na wco ki g tem dosegel nov svetovni rekord »Kako zete me veseli, da vas vidim, gospod Pefcrač!« »Prosim vas, u« recite mi Pe*rač, te> b* je tako tuje.. .€ »Kako pa naj vas imerMein, ko se Je tako malo časa poznala?« »Recite na praviteo: gospod Parfač...* Po 19-mesečni odpravi v antarktičnem kontinentu se je angleška kr. raziskovalna ladja »Discovery« IL vrnila v domovino z bogatim gradivom Cigani dobe svojo državo Reutcnfleva aigemctja iporoča s KMjA^ ga, da je umril v Kiabsieotu kmet in nabiralec zelišč Ličingjain, naostarepSi flerek Kitajke in menda tudi vsega sverta. Uča-bei je starost 256 let Ob svorji amrti )e na-prav^jal vtis našega 70 letin iika. Lšoingjiua, k?i se je rodil L 1677, sapeSSa več ieu, kakšnih 70 vnukov m vrodcirtj. Njegovemu najmlajšemu pra-vrnuku je zdaj 70 let Pokojnik je pripovedoval de se ima za svoje dolgo življenje zahvaliti neki redki rasti im. katero je užival in ki mu je talko dolgo ohranila življenje in trdnost Otvoritev Dnfeprovfh zatvonric Kaibor poročajo rz Moskve, so letos 1. maj«, v iiaivtzoanosti predsednika vseukra>-jioekaga dtzvtnšif.nega odbora Pefcrovskega in zastopnikov moskovske vlade slavnostno »tvorili Dnijeprove zatvomice. Takoj po otvoritvi sta splavali skozi odprte zartivor-inice dve ladji. S tem je odprt promet med Dmjeppom iti Ornrim mor jem ki računajo, da ,pojde 'po tej poti letno za dva milijona ton Odstopiva vodja nemikega centru ma prelat Kaas Je izročil agende stranke novo Izvoljenemu predsedniku dr. Brtiningu, kar odgovarja zahtevam Hitlerja po laizaciji vodstva politike nemških katoličanov Tako bo v soboto izpraznjevali HirschfeKlov zavod Odkar je v Nemčiji zavladal HritJenjev r«ž;m, se neprestano čuje o »čiščenju« ne-nemskega dutha in nemeJkercnu duhu tuj h alameotov. Hitler sam zahteva °d vsakega prarvovemega Nemca, da dokaže svojih 1800 Skatoofcnvnilh prednikov. Toliko jih morda ne more dokazati niti on sam, vendar pa ved|ja v njegovi stranki to načelo. Z rasistično pnopaigando se hočejo hrtoleijevci iztrebiti vsega, kar jim noče bilfri podložno. Zato odstranjujejo z univerz piofesorie tudi tedaj, če niso židovskega porekla. Ne moti jih to, če ima kakšen profesor priznanje, ki ga Hitler nikoli no bo /mosel, n. pr. N<»bolovo nagrado. Oni gredo preko tega. Znanost in umetnost se sodila danes v Nemčiji po političnem kopitu Hitlerjevega režima, ki je postavil minist-a Rusta za rablja prosvete. O spremembah v Pruski akademiji, B katere so hiitlenjetvoi ipometali vsa količkaj pomemibma in evropsko zrvem-eča imena ter jih nadomestili s stramkarsk mi privrženci vladajoče stranke, seno pisal? že na drugem Zadnji blagoslov francoske pesnice mesta. V soboto pa »e Je »tvoriSa v Berlinu goofja za sežig kujng ki glaeboesSi del, ki po 6odbi hittleTfjefvoev oe apaida^o v nemški narod V zgodnjh jsfcra.:rj«h arah so zasdooeh ca ulicah glasovi trobent ki »o glasno ooctjo-itjale pohod proti »ikugi nemškega narode«. Nato se je prikazal avtobus z nap somi * Nemško dijaštvo na pohodu proti neneui-škemai duhu.« Kam je zavilo vozilo? Naravnost pred hišo Zavoda za seksualno znanost prof Magnusa Hirstchfelda. Tam je stopil iiz -vozila oddelek »čistilcev«, vdri v poslopje, si ogledal vse prostore, prcfoiv sdcad omore in predale ter pobrad iz nj3t dela Magtnusa Hireohfe'da, knjige, beošo-re, revije, slike in diapozitive ter od»eseft vse skupaj na voz. ki je nato zmagosia>*oo oddrdral proti unšvenziteTnemRi posfcipjn^ kjer so aatSobuei iizroraec^L Popoldne se je pohod Dada&j&vjdi ČlsSSci so javne ikmjiižnTce, iz kater ih so pobrat?! vse knjigo. ki kol.ščkatj diSše po 3acL&rfeeiie ali ki drugače nesprotutjejo sedamjecuB rt> ž am. Pksrici eo odpel jali »udi ta plen pred univerzo. V Bredo se obeta slavem poSrg za nemški narod potejšliifiivih knjig t* CngRi Unfter dea Lk*d«u pred Dnžajrao opero. Španska takvizicšja je bila v priroorf s tem, kar sed%j ^priisonnajo biftfortje-vci, nedožžca noč HitulesTkroi oprajvilfajo svoje itikvr/A-torefko dežo temeijkečiše im tudi s primerno večjim hrupom. grauce ae Noailles v pariški cerkvi sv. Magdalena Ksfeoe1 |HWo45iif^j DčBRjeP^isiga, ^ zsrio-fB eflcspe»d5c^o Hmgfra RtPtrae*^^ ki skafeuje Mx>.*rt Bverewt. sileti »n«žaiS viha*. V vSini 8000 m je vžbar začei rsnm-jatS telkSno eSiovriftofSt da je morala ečkrn*^ diešija preifciin-Sti pohod na cifill Odpra^via se je mora&a ofcffiboriti v posebn h šoftorih. Raižjglkd je zaradi zam-ertov nemogoč. Rott-ledige >e ekSesržl. da bo ekspedicija nasto-p&a pot tca •'A MoimS E>veregta v treh ete-pah. V to sv»rfio bo morala zgredSti Se vmes® tfrfSoriSS. Z zadrt je 'pc&H&j&rkc se 'bo efaspeditcSa wrc-7e v šotore f^i dwo, k© bo dosegfca ci^, ikaijti razmer« rta vrbu gor« *> tsfešoe, da bi prrenočewainfie tamkaj po-merrflo za oc%*ra?vo sigramo smrt. Prepoved tmrforni na Finskem Zgled« Aivstri je, ki je pred brwtikim prs- povedala nošnyo katkjršnniliikofi uniform, se je zdaij poprijel a tudi Finska. V finskem parlamentu je bil prošle dni sprejet zakon, ki prepoveduje nošnjo vsakršnih umiform. Prepoved je naperjena v prvi vrsti proti Laipovcem in Alanom nastajajoče narodno-sooiailistične stranke na Flnsketn. Pri slabosti je naravna »Franz Jos©-fova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. V dopisih hvalijo zdravniki za ženske soglasno prav milo učinkujoč način »Franz Josefove« vode, ki je zlasti pripravna za nežno rast ženskega telesa. »Franz Josefova« g renči ca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ANEKDOTA Na klopi ▼ perico aecBta starejBa dama tn oodajSi mož. Dama vadihne: »AJ1 vas je pomoči tudi tako strah -vtomacev?« MSanll mat pravi: »Jaz? Ne, ponoči vlamftjaan sam!« Scheidemann v stiski B«riiw4d »12 Ubff Blatt« poroča Idkonič-oo vest, da je bil prijav^fjen pri Zvem nemških tfekartjev in stavcev fondu z«, ata-i*ost»K> in invalidno preskrtbo stavec m tiskar Scheidemann, rojen 1865 ter kznčen 1883. Dm^bvo prosi zanj 1-60 madc dnevne podtpore. Filip Scheidemann je bil prog d-raovni kamoelar ki nadžuipan v Kasski. Zadngi časi so ga spravili popolnoma na beraSko palioo, tako, da je prrimorao prositi državo za delavsko pokojnino. Spominska plošča pesmim Dytn Na birikoštno nedefljo 4. jiucirja bodo v Kamenici poleg gradu Navarova odlkrflS spomeniško ploščo češkemu ,pesniku Viktorju Dvku. Poikojnik, ki ga je pred leta zadela kaip na našem morju, je preživel poprej večkrat svoje poletne počitnice v tem kia-ju, fcjor je napisal več svojih knjig. Ros! o'A.geooe Bndopacifkpie« poroča iz Rw»-gooca, da se je genera-l von Seecfct, bwši šef nemškega generalnega štaba, vkrcai na neko italijansko ladfjo. ki ga popelje na Kitajsko. Tam je general baje sprejel bo tehniškega svefcoveica kitajs/ke Sivnade. Polarna ladja „Discovery" TL mpet v Londesiis Kakor poroča londonski »Observer« iz Jtenove. je tajništvo Društva narodov pre_ jek' predlog za končno ureditev ciganskega vprašanja, ki se vleče že stoletja. Predlog so postavile Jugoslavija, češkoslovaška, Avstrija in Madžarska ter pravi, da bi se cigani, ki še niso postali stalni, spravili na kakšen otok ali otočje v Atlantskem ali Tihem oceanu. Dali bi jim orodje, vse druge pripomočke in živila, dokler si ne bd sami toliko pomagali, da bi se v novi domovini sami vzdrževali. Nomadiziujočih ciganov je v Evropi približno pol milijona, in sdcer jih najdemo še v Rusiji, Poljski, Romuniji., Italiji, Južni Francoski, Španiji, v manjšsm številu tu-ii v Nemčiji, v nordijskih deželah in na An-gles&ern. Povsod je bilo že dovolj poskusov, da bi jih spremenili v stalno naselje- no Jjjudstivo, a takšni poskusrt niso imeli posebnega uspeha. Cigan potuje pač s svo_ jima otroki, mrhami in šotori rajši od kra_ ja v kraj, prosjači, krade, ropa, nego da bi se lotil kakšnega poštenega dela v stalnem kraju. So dežele, kjer je ciganska nadlega v pravo grozo prebivalstva, tako na Slovaškem. Proces proti ljndožrskim ciganom v Košicah pred 4 leti je zasledovala vsa svetovna javnost Društvo narodov bo predlog imenovanih držav predalo posebni komisiji, ki že leta proučuje ciganski problem. Strokovnjaki se bodo odi oči M bržkone za kakšen otok ali otočje v Južnem morju. Seveda bodo od te prisilne odprave iz Evrope izvzeti vsi cigani, ki si redino služijo kruh in ne delajo oblastim nobenih preglavic. Svetovni rekord francoskega avtomobiOsta Ukradena trofeja Iz Londona poročajo o nenavadno drznem vlomu, ki 9e je primeril ob belem dnevu. Tolpa zločincev se je te dni opoldne pripeljala z avtomobilom, ki je bil ukraden kolesarju Jaaku Dumfeeju, pred ceiko trgovino z avtomobili na Piccadillvju, kjer je bila razstavljena med cu Jg mi darili dragocena trofeja za velike mednarodne dirlke. Iz vozila so stop i-, šfcrrjc moški. Hipoma so razbili izložbeno okno, ugrabili iz njega zlati pokal t&r se odpeljali s takšno naglico, da jih policija ai mogla dohiteti. International Trophv je bila vredna 150.000 funtov m je bila namenjena za zmaigovašca pni sobotnih motocilcl isti onih chrkah isa BrooOdandskem dif^sšoi Najnovejši rekorder Fotografirano nebo Vremenosilovni urad v Parftzu snu^e n»- črt, ki bo prinesel, če se bo obistinil, velika presenečenja. Vsi fotografi-amaterji so pozvani, naj v noči od 13. na 14. julij fotografirajo nebo nad Francijo. Navodila pravijo, naj se nopra/viijo posnetilci trilkrsut, vsako pot ob dOloeeneim času. Vremeno-stlmni urad bo sliike razporedil in dobil ogromno sil ko nebesnega svoda. Slika neha naid Francijo bi obsegaHa 550 000 štin^ašikih kiliornetrov nebesnega svoda in bi pomenila nadvse važen dokument za meteorotagijo. Zadnja pot grofice de Noailles S pompem. ki so ga redkokdaj deležni najodličnejši državniki, so te dni v Paroizu pokopali pesnico grofico de Noailliles. Udeležba obenstva je bila ogromna. Točno ob dvanajstih so prinesli truplo pofcojnice v oerfcev sv. Magdalene, kjjer eo ga blago slovili. Ufiiice v bCržini cerlkrve so bile za-tlačene, toliko je bilo Hjiudstva. Na stopnišču pred cerkvijo je imela častno stražo republikanska garda. Po cerkvenih svečanostih so govorili pokojnici v s^ovo mnoifl odlččn iilci, taiko v imernu Francoske Akade-mige bivši min.ist.rski predsednik Barthou, v imenu vlade pa prosvetni minister de Momzie. Zemske ostanike potkojnioe so po-Aožrli k večnemu pooitikiu na pokopališču Pere Laohaise. Avto na tračnicah f avtomobilskem športu, francoski grof Czaykovski Med Ooanedejem ki Le Mansom so pre- b&JUtsdaS nov avtomobil na tračnicah, ki ga je ladeiala tvmdfka Bugatti. Fosftcus se je obnesel v potad men, kajti vozilo je doseglo 171 km na turo, to je 21 km več nego >ZeppeMn na trečmicali«, ki voh med Berlinom ta Hamburgom. n Spored prireditev predzletnih, medzletnih in glavnih zletnih dni LJubljana, 8. maja. Prireditveni odsek za prvi pokrajinski Koštana<. Na Kongresnem trgu uprizoritev »Slehernika«. Na velesejmskem prostoru ljudska veselica z najpestrejšim sporedom, katerega bomo naknadno objavili. Zvečer eventuelne akademije bratskih sokolskih društev. 80. junija. Zaključek zleta in izleti po Dravski banovini in ostali Jugoslaviji. To. čen popis izletov izide v posebni brošuri v prihodnjih dneh. Drobne vesti o zletu Sokojski fcupi gibeniK-Zadar in Split sta soglasno sklenili, da povodom pokrajinskega zleta v Ljubljani opustita svoj vsakoletni zlet na dalmatinskem Kosovu na Vidovdan, ter se bosta korporativno udeležili ljubljanskega zleta. Tudi v ostalih župah je zanimanje izredno veiiko tei prihajajo že prve prijave v zietno pisarno. Zletišče v Tivoliju lepo napreduje z vsakim dnem ter bo do 20. t m. popolnoma gotovo. Zletnl lepaki vellkj jn man bo že gotov* ter bodo v prihodnjih dneh razpos^.ni Si. rom naše kraljevine in v inozemstvu. Oba lepaka sta sijajno uspela ter x>sta vzbujala posebno pozornost. Tudi zletni znaki bodo kmalu prispeli v Ljubljano ter se bodo začeli razpošiljati na bratska društva in župe. Prijave za zlet. Društva in čete so preko svojih žup prejele tiskovine za končne prijave, ki sc za članstvo obvezaiib žup poimenske, za naraščaj in deco ter za pripadnike neobveznin žup pa številčne. Do. bro proučite, vestno izpolnite 'n do določe nega termina t. j. do ?5. maja t. 1. pošljite prijave svojim župam. Na kasneje došle prijave se načelništvo saveza ne more ozirati in se radi reda in uspeha ne sme in se ne bo oziralo. Bratje društveni načelniki naj si stavijo za cilj, da bodo brez urgen-ce o pravem času izvršili svojo dolžnost Izkaznico za brezplačno vožnjo za tel°-vadce. Ugodnosti brezplačne vožnje za te. lovadce veljajo le za ono članstvo, naraščaj in deco, ki brezhibno vežbajo vsaj proste vaje in ki jih je društveni načelnik vpisal v prijavo, oziroma jih je župnd načelnik overil. .Vsi tako prijavljeni telovadci dobe od svojih župnih načelnikov poimensko izpolnjene legitimacije. Te legitimacije bodo imele posebne kupone za žige cb skušnji in nastopih. Telovadci, ki ne bodo imeli vseh žigov na kuponih ne bodo dobili pravice za brezplačni povratek. Pred sktš. njo oz. nastopom odda vsak telovadec izkaznico svojemu župnemu načelniku cz. načelni d, aR za to določenemu namestniku, ki mu jo po prihodu s telovadišča na zbirališču vrne žigosano. Skupna prehrana. Obedi za telovadeče Članstvo, naraščaj in deco, bodo pripravljeni na zletišču. Cena okusnemu obedu za članstvo bo Din 8 50. za naraščaj in deco 6.50 Din. Porcije bodo obilne, kvaliteto hrane bodo nadzorovali posebni organi in bratje zdravniki Pribor in Skodelice je prinesti brezpogojno seboj. Od 5. ure pa .se bo dobil na zletišču zajtrk, mileko, kava, čaj s kruhom za Din 2. Ostala navodila posameznih zletnih odsekov pa bomo objavili v prihodnjih dneh. Vstopnice za predzle+ne in rietne dni pridejo v prodno v prihodnjih dneh. nakar opozarjamo občinstvo in sokolsko članstvo. Zdravo! - SoKolska četa v Loškem potoku. V n*- deijo 30. aprža se i« vršil ustanovni občni zbor sokolske čete v Loškem potoku (matično društvo v Sodražici). Zbralo se je do 100 zavedn h fantov, mož in deklet. Prihiteli so na zboT tudi bratje Sodražani z starosto br. Oberstariem. Zbor je pojasnil pomen sofcoi-ske organizacije. Tajnica s. Drobničeva Angete je poročala o delu pripravljalnega odbora, nato pa ie br. Vrtač-nik poiasnli pravila čete. Starosta brat Oberstar je zatem v obširnem govoru obrazložil vzgojni pomen Sokofa. Br. Jelov-šek Nande je izpodibujal zborovalcc k nacionalni zavesti v dubu narodnega edin-stva in bratstva. Upravni odlbor čete je naslednji: starosta Zeleznik Franc, namestnik Košir Franc, tajnica Drobničeva Angela. blagajnik KošmrM Anton, načelnik Vr-tačnik Lado, načelnica Fistrova Pavla, prosvetar Tomčeva Kristina; odborniki: Lavr č Ivan. Gomzrjeva Olga, Levstek Ivan, Avstelj Jože; revizorja: Rus Stanko in Koveva TiMca; predsednik razsodišča: Železnik Franc: zapisnik a rica Atikova Ivanka, odbornika Fistrova Pavla in Vr-tačn:k Lado. — Br. Zeleznik Franc, šolski upravitelj, je kot častni starosta nato povzel besedo n pozval navzoče, da bi ga po dni r ali ori započetem delu. Na z9dni seji predsedstva Zveze slovanskega Sokolstva, ki se je vršila Ž6. februarja v Ljubljani je bilo poverjeno predsedstvo ČOS z novo redakcijo zveznih pravil in pos'ovnikov. Sedaj bodo prejeli vsi sa-vezi osnutek novih pravil y razpravljanje in odobrita?, nakar jih bo pretresala zvezina skuoščina za časa pokrajinskega zleta v Ljubljani. Za prihodnje mednarodne tekme v Budimpešti 1934. vlada med Sokolavom že s^daj veliko zanima a je Tekmovalne so že isšle in je pričakovati n« samo velike udeležbe, temveč tudi ostre borbe. Kolikor nam je znano, je sklenilo predsedništvo in *>ače.n f='vo COS. oa se češkoslo/3Š1- e So-kolstvo udeleži tekem. Ta sklep je bil potrjen tudi od moškega prednjaškega zbora COS Savezna glavna skupščina jugoslo-venskeea Sokolstva je v Beosrradu isto tako načelno odobrila sodelovanje našega «o- j kolskega zastopstva na predmetnih tekmah. Na zadnji skupščini mednarodne teHo-vacine zveze je tehnično vodstvo dale na-čelnici poljskega Sokostva, s. Jadvigi Zamojski polnomočje, da poskusi sestaviti vse pogoje za prirejanje mednarodaih tekem tudi za ženske tekmovalke. Mogoče >, da bodo že na prihodnji mednarodni tekmi t Budimpešti leta 1934. nastopile tudi ženske vrste poedinih telovadnih zvez. a d i o Sreda, 10. maja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče, borza. — 17.30: Otroški kotiček. — 18: Angleške plošče. — 18.30: Tomaž Edvard Lawrence, vonja Arabcev. — 19: Ruščina. — 19.30: Literarna ura. — 20: Senat kraljevine Jugoslavije. _ 20.30: Tamburački sekstet. ' — 21.30: Čas, poročila, samospevi gdč. Zupanove s sal. kvintetom. BEOGRAD 12.06: Radio orkester. — 16: Cisanska godba. — 20.30: Klavirski koncert _ 21.30: Pesmi. _ 22: Koncert orkestra in plošče. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20: Koncert orkestra mandolin in k;tar. — 21: Lahka sodba. — 22.10: Plesna glasba. — Praga 19.10: Veseloigra. — 20.05: Koncert zbora in filharmonijskega orkestra. — BRNO 20.06: Prenos koncerta iz Prage. — VARŠAVA 18: Tekmovalni koncert solistov. — 20: Proslava romunskega narodnega praznika. 21.10: Klavirski koncert. __ 22.15: Plesna glasba na ploščah. — 23: Lahka godba. — DUNAJ 11.30: Lahka glasba. _ 17.25: Sodobni avstrijski skladatelji. — 19: Lahka godba orkestra. — 19.35: Zabaven program. — 20.40: Spevoigre. — 21.55: Dunajski komorni orkester. — BERLIN 20.10: Večer lahke glasbe. — 21: Veseloigra. — Plesna glasba. — Konigeberg 20: Klavirski koncert. — 22: Orkestralen koncert. — MCHLACKER 20.20: Konoert Brahmsove glasbe. — 22.30: Plesna glasba. — BUDIMPEŠTA 17: Ciganska godba. — 21.40: Koncert orkestra. — 23: Lahka in plesna godba. — RIM 17.30: Orkestralen koncert. — 20.45: Operni večer. Šport Lahkoatletski miting Piimorja ASK Primorje priredi 13. t. m. ob 16. a 14. t m. ob 9 na svojem igrišču, Tvt-ševa cesta, propagandni lahko«:.; etski miting za verificirane m neverificirane atlete do leta 16., do 18. in nad 18 let. Tetka-lišče ima dva nedvigmjana zavoda in je dolgo 397 m. Program je: 13. t. m. ob 16.: juniorji do 16. leta: 100 metrov, akok v daljino, sikok v višino, jiu-niorji do 18. leta: 100 m, skok v daijino, skok v višino, »eniorji: 100 m, skok v daljino, met krogle in diska, skok v všino 400 metrov, 800 m. 14. t. m. ob 9. Jopoldne: juniorji do 16. leta: 200 m tn 4 krat 100, juniorji do 18. leta: 200 m, croskok, 1000 m, 4 krat 100, palica, seniorj'. 200 m, troskok, kopje 4 krat 100 m, 1500. palica. Tekmovanje je višeboj, v katerem morejo nastopiti juniorji do 16. leta v treh disciplinah, juniorji do 18. leta in seniorji v štirih disciplinah Vendar morajo vsi atleti, ki se hoče-jo plas irati v višenonu. nastopiti v 6tafeti. ki se pa ne šteje. Klasifikacija se vrši po tablicah desetoboja. /.deti si lahko izberejo discpline. v katerih nastopajo. Atleti, ki so dosegli v minumih tekmovanjih za državno prvenstvo minimume v petih ali šestih d sciplinah, lahiko starta-jo, in to fflrao v dveh disciplinah, v katerih so dosegli minimume, ostale discipl;-ne morajo biti discipline, v kater h mi so še do sedaj dosegli minimana na prvenstvi moštev. Prvi trije v vsaki disciplin« dob jo plakete. Prijave je poslati do soboce na klubski naslov, Tavčarjeva ulica 1/ITI. In so proste prijavnine. Dovoljene so prijave tudi pol ure pred startom. Atletom, kri so v minulih tekmovanjih moštev za državno prvenstvo dosegli mi-niimurne v šestih disciplinah, se dovoljuje start izven konkurence. Dne 14. t. m. popoldne priredi klub v odmoru predte^me in ligine tekme Primo-r-je : BSK propagandno štafeto 4 krat '.">00 Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverificirami atleti. Štafeta je prijavnine prosta. Nenee 4 snage (Stop*, VoC. haoher), Djinovaki), po 3 zmage Drovenuk (Denea, Vari, Djinovski), Zornada (Varč, btopair, Denes), Kavčič (S top ar, Žiaa. Verč), 2 zmagi Horvat (Stopar, Verč) in Sever-k»T 1 zmago (Verč). Najlepšo igro je pokazal 2iža, presenetljiv naipredek pa Djri-novski. V ainglu dam je državna prvak imja De<- manova obakrat gladko zmagala, dočim sta Hen"nežaniki porazili Ravn karjevo in je bilo končno stanje 2 : 2. V moškem doublu je zmaga! Hecmes § 5 : 4. Pri Hermesu sta dosegla po 2 zmagi para Nemec-Horvat in brata Zonrada, par Drovenik-Kaivčič pa eno zmago. Ilirijo sta najbokjše 'zastopala NVeissbacher-Ziža. ki sta v vseh treh nastopih zmagala, Dj nov-ski-Verč sta enkrat zmagala, povsem pa je odpovedal par Lkties-Stopar. ki je cw'al brez zmage. V dam.skem doublu sta 11'irijanki Deč-mau-Ravnikar pora-zili par Pute>rle-H'ičevar. Stanje 1 : 0 za Ilirijo. Končno je odigral še mixed double, ki je orinesel rma-go II riji s 3 : 1. Po zaslugi iizrejna razpoložene Defmanove, ki je tvoniia z \Veiss-bachenjetn odličen par, sta ta dva obakrat zmagala, dvojica Ravnikar-2iža pa ie premagala par Puterle-Horvat. Edino zmago za Hermes je beležila dvojica H o če v a r-Nemec, ki sta premagala dvoj'-o Ravnikar-Žiža. Končno stanje je bilo torei 30 : 24 za Ilirijo. Hermes je v spio^.em razpc'a-ga.l s precej izenačenim moštvom. Iliri.ii je manjka! šesti tekmovalec. Prihodnjo nedeljo se boste srečala Ilirija in Reka, na.io pa še Hermes in Reka Table tenis dvoniatch Ilirija : Hermes V vrtnem paviljonu gostilne pri Keršiču se je v nedeljo vršil table tenis dvoms.tu med U rijo in Hermes^tn. Za turnir je vladalo precejšnje zanimanje, ker se je pričakovalo, da bo He. mes, kii je k njemu pristopi'! že drugi odi: on i igrač Mure, državni reprezentativec Lajoš Nemec. Ilirijo po-rflizil. Turnir je b i zamiišfjen tako, da nastopi za vsaik klub po 6 molkih in po 2 dami ter se tekmovanje vrši v singilu gosoo dov in dam v doublu gospodov in dam ter v mixed doubfiu. Tekinovarije, k; je bilo prav dobro organizirano. se je končai'o z zasknžano zmago Ilirije s 30 : 24. Zlasti! lep vtis je naredila ekipa Hermes«.. ki je nastopila v enotni opremi, ličnih modrih jop čih 6 lclnrf-.sk m emblemom. Tudi obi-slk je bi zadovolfiitv. ll rija je nastopila s postavo \Veis9bacher. Žiža, Djinovsiki, Denes, StOipar. Venč ter damama Deoman in Ravnikar, Hermes pa Lajaš Nemec, Horvat, Severtkar, Kavčič, Zornada, Droveroik F. in danuama Puterle in Hočevar. V s'ngki gospoda, krer je zmagala IVria s 20 : 16. so se pri Iliriji posebno odlikovali žižta, Wei«abacher, Dji-novski in Denos. dočim je pni Hermesu popolnoma odipoveda/1 Horvart, ki je na drajv-sfkern pr\renstvu zazn-movail taiko lep uspeh. Od Ilirije sta dosegla po 5 zmag \Veissibacher in Zim, prvii je izgubil edino proti Nemcu, drugi pa proti Kavčiču. Po 4 7mage sta dosegla Denes (poražen po Droveniku in Zornadi) in DjiTiOvski (poražen po Droveniiku in Nemcu), S topa r je dvakrat zmagal (Drovenrik, .Severkar), Verč pa je osta! brez z^mage. Pri Herroesu je be- Medklubske kolesarske dirke »Save« so se vjaiiie v nedeljo ob pol 15. na krožni progi Vnanje gorice — Notranje gorite Log — Brezovica — Vnanje gorice s startom in c i lijem v Vnanj h goricah pri gostilni Erbežnik. Dirke so se izvršile v najlepšem redu, le zaradi slabega vremena je prireditev trpela. Občinstvo je v zelo velikem številu z zan mamjem sledilo poteku dirk. Rezultati so: Novinci, 1 krog 14 km-1. Mravlje Vinko, »Savica«, Medvode 23 minut 55 sek.; 2. Rozman Martin, »Savica«, Medvode 23.56; 3. Vertrih Leopold. »Zarja«, Zg. Kašelj 24.10; 4 Vidmar Franc »Vrhnilka« 5. Orta, »Brezov ca«, 6. 2ide-nek, »Brezovica«, 7. Klopčič »Ilirija«, Ljubljana, 8. Prvrnije »Brezovica«. — Juniorji. 2 kroga 28 km: 1. Močnik Valentin, »Ss»- L^tn 49 mndt 21 tek.; 2. Strm Kari, »Vrhnika« 49.48; 3. Kotaac Ladislav. »Ilirija«, Ljubljana 1 ura 1 min. 55 sede. — Glavma Skupina: 1. Kadič Juile, »Hermes«, Ljubljana 58 minut 19 sek.; 2. Medvešček Franc, »Ilirija«, Ljubljana '58.20: 3. Kosmina Alojz, »Primorje«, Ljubljana 58.40; 4. Svete Ivan, »Saiva«, Ljubljana Po dkrkaih je požrtvovalni predsethrk Ba-tjeJ t daljšem govoru apeliral na dirkače, da naj se vedno v teko lepem številu udeleže dirk. Po razglasitvi rezultatov ;i» razdelitev dariJ se je ob zvokih godbe razvila animirana zab^rva. Nogomet v Celju. I>anes popoldne ee je riH igrišču pri Skaln; kleti odigrala prvenstvena nogometna tekma med SK Laško in Jugoslavijo iz Celja. Laško je zasluženo zmagala s 6 : 2 (4 : 1). Obe moštvi sta pred vedli dokaj primitivno igro. Laško je bilo večji del igre v premoči, Jugoslavija je pa igrala sV*0o ležerno m neenotno. En gol je zakrivili njen lastni vratar. Publike je bilo okrog 200. Sodil je g. Ochs objektivno. V predtekmi je rezerva Olimpa porasla rezervo Celja s 6 : 2. Ljubljanski plavalni podsavez. Seja upravnega odbora v sredo 10. t. m. ob 18.30 v posebni sobi restavracije Emone. Udeležba vseh odlborn kov va.ž:m. Obenem opozaniamo vse klube, da z ozrr *m na okrožnico III JPS z dne 25 marca t. L predloge v svrho reverifikatoije najkasneje do 20. t. m. n« naslov g. Rajflco Svetek, Ljubljana. Tržaška c. 24 nove prijavnice s starimi izkaznicami in krstnimi 1'sta vu-niorjev in juniork ter s takso 2 Din za verifikacijo. Tozadevni obraizci se dobe pri tajništvu JPS (Zagreb), Ulica Vjemc. Novaka 8). Naslov tajnrištva LPP ie od 1. tega meseca naprej: 'Alfred Pooschl Ljubljana, Čopova cesta 16. Plavalna sekcija Ilirije. Važna seja načelstva drew ob 18. v kiufcski sobi kavarne Evrope. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes ob 20. pri Beliču seja s akcijskega odbora. Na sejo se paziva Ždešar Jirrrorjl imajo danes od 18. najprej trening. BORZA ROBE, DELA IN POSESTI »Jutrov« mali oglasnik dona&a vsakomur velike koristi. ŠPEDICIJA Proda se po ugodni ceni osebni štiri-sedežni znamke »Fiat* Torino. Poizve se v treo-vini Krekov tre štev. 11. 6073 Cenj. občinstvu naznanjam, da sem odprl ČEVLJARSKO na Javornikn pod klancem. Cene solidne. Postrežba točna. Priporočam se za obilen obisk 6233__TINE JENKO. ■—MM——■ Večje stanovanje v prvem nadstropju na Miklošičevi cesti se odda s L avgustom. Poizvedbe v Delniški tiskarni. 6034 OCARINJENJE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, tn to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Telef. in teror ban 24-59 Vilharjeva e. SS (nasproti nove carinarnice) LJUBLJANA PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili po dve, tri in sedem ton nosilnosti. Telef. interurban 21-57 Masarykova e. 9 (nasproti tovornega kolodvora) 159 ^ Poudnz i^OUG<2 Uspešno negovanje lepote Je omogočeno vsaki razumni ženi enostavno z uporabo mastne Porenal kreme, ker ona, nalahno nanesena na obraz, preko noči hrani, osvežuje in pomlajuje kožo, dočim suha Porenal krema, priljubljena zaradi svoje nežne fi-nosti uporabljana čez dan, varuje in polepšava obraz in daje v kombinaciji s Porenai pudrom, ki se odlikuje po svoji blagodišeči nežnosti in izberi dvanajstih prekrasnih nians. obrazu kompletno negovan, mladosten ln lep izgled. Zahtevajte izrecno povsod ali od No-bilior parfumerije, Zagreb, Ihca 34, Jelačičev trg 15, Porenal kremo, suho in mastno, tei Porenal puder. 90 Ali vpliva lepa polt na ljubezen? Mnenje neke iilmske dive. če iena spozna, da mo£ki v prvi vreti ljubi z očmi, potem si je gotovo že pridobila tvojega izbranca. Prvo, kar ga privlačuje, je njena polt Čestokrat se je 2e izkazalo, da moške odbija koža, ki se sveti, in zato moškim tudi ni prav, če se žene na javnem lišpaio. Zaradi tega uporabljajo slavne filmske dive in mnoge igralke puder, ki je zmeian s kremo. Krema deluje tako, da se puder prime lic in da ie neviden, pri tem pa ublažuje polt in prepreči svetHkanje nosu. licu tudi med plesom, med sprehodi ob deževnem vremenu, pri športu in med kopa-V Tokalon pudru je krema na patentiran njem. Tokalon Mousse of Cream puder daje način zmešana z najfineišim, na zraku po- polti posebno svežino in mladostni čar, ka-sušeoim pudrom. Tokalon puder ostane na teremu se divijo vsi moški. OPOZORILO ŽENAM! Z uporabo aparata brez toka za masažo lica »Belosan« dobite v kratkem baržunasto lice. Ta idealni aparat za polepševanje je zelo poceni in stane samo 60 Din. Dobiva se v vseh boljših trgovinah te stroke. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: HERMES K. D. Subotica. OMn( LhriHjua "S" Mostni pogrebni u>M LEPE GRUDI - brrMe m nonna.hi«> polrvoeu iteeeiMe v 4—< tednah tri NERAZVITIH GRUD1H aH tutar prsa a*ahaejo jaradi tkoieaol aM MreOt« pnetel}«? i Mumijo n{wrai>o garniture »JOL1FEMME« po ppof. dr med. Biem Pn tsm »e ne oire^n- teit> » boki. Naraven, popoliurtna »peie« in z»jam<">-tK> neSk-j« ln 4*. msi. H. Mayerja) t»p«t Mastatoo« m ftvmto«. Garnitur« .i. . . 70 ^ ~ O"«™'«1 SCHRODER-SCHENKB raipoidlja »OMNIA«, oddelek 1/3 Zagreb. Draikovičeva ulica 27 Poitmina pri pi*6Jn t naprej 6 Di«n. po dwv*e4jo Ig Din. Zahtevajte brezplačno ilustrovan cenik. V neizmerni žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša nad vse ljubljena, dobra soproga, mama, stara mama, tašča, svakinja in teta, gospa Marija Obrekar roj. Peterca danes, dne 7. t. m., ob pol 9. url zvečer po dolgi, muke-polni bolezni, previdena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne bo v torek, dne 9. maja, ob pol 6. uri popoldne iz hiše žalosti, Hranilniška cesta 7, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maSa zadušnica se bo brala v četrtek, dne 11. maja, ob 6.30 uri v župni cerkvi sv. Krištofa. 6238 Ljubljana, dne 7. maja 1933. INSERIRAJTE V »JUTRU« Žalujoči ostali. . KECKAUER: 57 Hani i§ce poti Roman. A reši® smo se, in jaz s-em trdno držal Blzo v naroc?u. Morje je besnelo. .Prenapolnjeni smo, čoln se bo prevrnil!' je zak Ideal nekdo. ,Kje si pa bira?' sem med tuljenjem vetra kršknil Blzi na uho. .Metrske so vendar rešili že na prvi petorici čolnov! Mislili sem, da si zdavnaj na varnem ... In kje je Lars? '— ,Gotovo v kakem drugem čolnu!' je bil odgovor. .Zaman sem vaju iskal.' Trepetala je in se zdrzovala od mraza in mokrote. Nazadnje sem ji pripravil prostor, da je sedla, s tem, da sem pokleknil na dno čolna in se z rokami prijel za vlažni, zibajoči se rob. Žele zdaj sem videl, da je bila Elza iz vseh nevarnosti rešila svotj raket, ki ga je krčevito stiska u z otrplimi prsti. Pravkar sem jo hotel opozoriti na to čudno podrobnost, ko se je nekaj mokrega dotaknilo moje roke, ki je slonela na robu čolna. ,Proč! Stran! Spet eden!' so zakričali ljudje okoli mene. Tedaj sem izpustil rob in planil pokoncu. Neki človek je plaval v vodi pod menoj in segal z roko kvišku; njegovi prsti so prijemali za rob. Bi'l je Lars!« Melga, kS se je bila pri zadnjih besedah od napetosti vzravnala, kakor da bi se sama utapljala, in krčevito zgrabila za področnike svojega naslanjača, je ob besedi »Lars« nehote vzkrifcniila, kakor v nagonski grozi. S čedalje večjo razburjenostjo je spremljala pri-povest. »In res je bil Lars, on, k! sva ga pogrešala. Plaval je. Morda je biil v zadnjem trenutku skočil v vodo, zakaj hropel je, ves upehan Je M, valkrvi so ra vrdšgovaR to požira EL, ki le z rmiko te spravil iz sebe klic: ,Pomagatfte!' Tisoč misM mi je zarojilo po glavi, m že sem ga prijel za roko, da bi ga potegnil v čoln. A tedaj je za menoj vse hkratu zarjovelo: ,Izpustite ga! Odbžjte ga!' Izgubil sem pamet. Hotel sem skočiti v vodo, da bi mn prepustil svoj prostor v čolnu. Elza me je zgrabila. ,Vsi se bomo potopili,' je zadivjal veslač, ki je sedel z-raven mene. JBotje je, da jih rešimo sto kakor enega!' To rekši je udaril z veslom po roki, a roka ni izpustila roba. Co-ln se je nevarno nagnil na tisto stran, kjer je z vso svojo težo visel človek, ki se je boril za svoje žlrvljensje in s tem ogražal žiivljenje tolikih drugih ljudi. Vsak trenutek se je moral prevrniti, in v takem primeru bi bili vsi poginiili, s starci, ženami in otroki vred. Prihodnji va1 je moral povzročiti katastrofo. Elza me je še vedno držala, in v tistem trenutku, ko je šinilo mirno mene vse moje minulo življenje, sem v duhu zagledal obraz umirajočega Vollscheidita, ki mi je bil zaupal življenje svojega otroka v varstvo. Nič več nisem mogel pomišliati in izbirati, kakor se nisem mogel iztrgati Elzinemu objemu, da bi skoč-1 Larsu na pomoč. Kolikokrat sem kasneje razglabljal ta položaj m se stoterno kesal svojega ravnanja! A tedaj sem kakor iz uma prijel za teniški raket in udaril enkrat, dvakrat, trikrat po roki. ki nas je hotela vse potegniti v neogibno smrt. Tedaj so se njeni prsti razklenili. Zdrknila je z roba, čoln je zdrčal dalje in se vzravnal. Cez malo časa je dospel do holatndske tovorne ladije 'Albe', ki nam je hiltela na pomoč. Spravili so nas nanjo — bili smo rešeni. Tam zunaj, v bučeoi, grgrafoči vodi. ki jo je noč odevala v žalno črnino, je bilo pa potopljeno moje prijateljstvo in zauipainue tega prijateljstva. Svetilne boje so še samotno plavale na kraju nesreče, a sčasoma so pogasnile tudi te. Tiste iztegnjene roke nisem mogel nikoli več pozabiti. Na kraju, kjer je izginila, zeva najstrašnejše brezdno mojega življenja.« Povest Je bfla končana. FosSednJa beseda Je zamrla. SchrčKerJer glas, ki je postaijal proti koncu čedalje tišji, je utihnil popolnoma. Noč je stala nad morjem, ki je bflo zdaj temno in grozeče. Luči so se tižigale v kabinah, voda je rahlo, opominjajoče pošumevala. Vsi so bili utihniti. Sami so sedeli na palubi. Spodaj v ladijskem trupu je utripalo jekleno srce velikega parnilka. Od daleč je vabila plesna godba. Schroter ni mogel videti Kosterjevega obraza, a bal se je, da se ne bi bilo globoko sovraštvo, k' je živelo v njem od tistega dine, iznova razžarelo in uničilo nežnih poganjkov novega tovarištva, ki je brilo nastalo zadnji čas. Dolgo časa so tako sedeli in molčali. Zvezde pomladnega neba so drhte sijale nad njimi. »Lars,« se je nazadnje začul glas, kakor da bi prihajal iiz velike daljave, »ali je bilo res tako?« »Da, Helga.« »In kaiko se je zgodilo, da sS vendarle ostal živ?« »Coln, ki ga je bili Holandec poslal na pomoč, me je potegnil xz vode. Pobiral je nezavestne, ki so še plavali po vodi, in našel tudi mene.« »Tak to je tl-sta skrivnost,« je rekla Hana, »ki je toliko časa stala med nama kakor nevidna stena. Čudno! Čim boli spoznaval človeka, tem več usodnega izveš o rajem. med tem ko si izprva mislili, da so samo čuvstva... Daj, H ari s, podaj mi roko. Odkritost je najboljša pokora za vsako minulo krivdo. Zdaj razumem, zakaj sta bila drug proti drugemu tako čudna.« Helga je srečno vzdihnila. »Kako lepo je, Lars, da si ostal živ.« In ko je videla rahli nasmeh onih treh, je nadaljevala: »Ne samo zaradi mene. Hotela sem reči, da je vendarle krasno, da zdaj lahko pokopjieta svoje sovraštvo, čeprav se vama je od kraja zdelo neskončno.« Cene malim oglasom ženitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Din 1.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Aulo-moto«, »Kapital«, »V najem«, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda«. »Siroji«, »V red note«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt* in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« m »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro afi za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, te Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, roma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. K.ckor na«« pot ■tka, za vsako b>*»de 5" par; da jauj« naslov« ali ta iifro S Dm. — Kdor surejeato potnik«, pla ia bešcd/O po 1 D>n; a« dajanj« naslov* ali u ši fr* pa 6 Din. (51 Zastopnike n bn-šo mariborsko- »WaM *pre>memo. — Laiiko delo, zaslužek 100—300 Din. Po- in inteligentni gospodje na; te javijo. Priložiti je znamko za odgovor. Ponudbe "-a p^družaii-<*> »Jutra« y CeAju p« d iifro »Agi-ien«. 14707-5 Zastopnika XX dobro idoč nov pred-TTi--t (patent) gradbeno teh nične stroke iščem. Pogoj je dobro poznavanje tu kaUinjesa trsa ia znanje nemškega jezika. Predstaviti se je v tornik med 13. im I«, uro pri g. Smetana^, bot-ei Mikiič. 14717-5 Tovarniška zastopstva nn-eimf dob-o vpeljan potnik. k"' ponije z avt/C-mobi W>re po vse-j d-žavi. — Po nudbo n« n s -a ^rr oddeVk »Jutra« pod šifro »Mor' »v« 147G1-5 Dekle a>aT« 16 let. s pi*»miSko prakso. izučiti v veliki trgovini (2 leti) r vse o-skrbo » hiši. Dopise na »g asm oddeiek »Jutra« p«d »Trgovefco naobra žena«. 14710-44 Službo dobi V!»Jsi |wdt 30 par; sit d»«n>e ali ta lif«i pa I Din. (1) Zaupnike-ce flt-o-jev iščemo. katerim aa-g >ta vi jame pni po voljnem delovanj« s-taino uradniško mesto. Pismene prijave rva og nsni odde-iek »Jutra« pod »Bodoča uradnik«. 14402-1 Gospodinjo feMjfto. inteligentno. nooi-no rudi vzgoje otroka, se Hf>rejnie h gosn^odu. — Ponudbe na og'asni oddelek •»Jutra« pod" šifro »Dobro Tn st-a-lno me-sto«. 14693-1 Pomočnico v gospodmlstvu edra-*« m veščo v kuhanju, ia čez dan »prejme uradniška i-nžii na Tržaški CMti. ponudbe z o-?ebn:m pooijiem na oddelek »Jutra« pvi »Marjiva«. 14767-1 Dekle počteno in pridno, sprejmem kot natakarico v večjo gostilno v ljubljanski i-koii-ci. Ponudbe na o-gias. ot.mi znesek « rame tiudi hranilne knjiiice nekaterih ie-narnih zavodov. Naslov v »gia«»iiem oiidelku »Jutra«. 18273-10 2 avtomobila ■Sestppdežni osebni, znamke Daimler. tipe ADM im pol-t Din. (2) Mlad pek z o^rtj-o, išče mes-to poslovodje, ali prevzame vse delo v pekarni. Je zmožen povzdigniti pekarno. zanesljiv in trezen delavec. Pomudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Peka-r«. 14711-2 6. T h. Rotman: Vrtismrček in Šilonoska i^a delu Ta trenutek ni bil kar si bodi, otroci! A vsaj štorklje sva bila rešena. Nekaj naju je z veliko naglico zadenski vleklo po vodi, ne da bi se bila mogla prepričati, kaj je. Da bi le ne bilo kaj takega, kar bi naju hotelo utopiti ali morda celo požreti, kakor štorklja! Hotelski sluga iLoljndienci i, prvorazredna moč z znanjem nemščine ln srbohrvaščine, mlad, neoženjen, išče nameščenja. Gre tudi na morje. Dopise na podr. »Jutra« v Celju pod mačko: »300«. 14667-2 Mesarski pomočnik vojaščine prost, išče službo v svrho praktiViranja. Cenj. ponudbe na podrmž. »Jutra« v Trbovljah pod mačko »Pomočnik«. 14583^ Knjigovodja- bilanclst z dolgoletno prakso, ver-riran v veeh pisarniških im administrativnih poslih, elov., irbofcrv. iin nemški koresponden*. i&če službo. Cenj. dop^ee na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Agilen«. 14420-2 Služkinja ki »na vsa gospodinjska de^a opravljati, želi kakršnokoli službo. Ponudbe na o-glosnii oddelek ».Jutra« pod »Lepa spričevala«. 14745-5 Mlad mizarski pomočnik voiaččitine pros-t,, pt*yi renj. mojs.tr« za službo. Dopise do 1. junija na naslov: 1'ranc Valenčak, Oplotnica pri Konjicah. 14740-2 Pridno dekle staro 25 let, vešče šivanja, nemščine in drugih hišnih del. želi plu-ifbo pri otroci h ali v knhimji. Maslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 14741-2 Brivski pomočnik d'obezir. z junijem ili julijem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Prostoren v centru«. 14224-19 Lokal za branjerijo z vfcem inventarjem takoj oddam Ces-ta v Rožno dolino 36. 13910-19 Branjarijo z imventarje-m takoj oddam Na-slov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14733-i9 V Mika (Mamta i to; aa lajaaj« aa«iova ait ta Kfr« na 5 Din. (161 Drižabnico ali družabnika Iščem v svrho otvoritve ielo dobičkanosnega podjetja in trgovine (zlata jama) v Jako prometnem trgovskem mestu Slovenije. Strokovno znanje ni potrebno. — Dopise poslati na podr. »Jutra« v Celju pod značko: »Kapital potreben«. 14663-16 25 % letnih obresti plačam tistemu, ki mi za 4 mesece posodi 25.000 Din Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod »Sigurno« 14706-16 Posojila proti dolgoletnemu odplačevanju, za razdo-lžitev, nakup najrazličnejših pre mičnin, za doto itd. podeljuje: »Mobilna zadruga«. Ljubljana, Mestni trg 25/1. Išče povsod poverjenike! 14387-16 Kateri stavbenik bi zidal enodružinsko vilo na Gorenjskem, proti prepisu vloge Mes-tme hranilnice ljubljanske. Naulov poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prot-iračun«. 14734-34 Družabnika (eo) s 40—50.000 Din, iščem ia povečanje trgovine v mestu. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jait-ra« pod šifro »Trgovina 500». 14749-16 Vgaka beseda 1 Din; ia dajamje na«tova aU ta Sitr« pa S Dim. (20) Hišo dva- ali trisia,K»v«vjek«, 1 vrtom kupim v okolici Ljubljane. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Vfro »30«. 14725-20 Novo hišo 3—4st«nova njsk o. kupim proti gotovini 130.000 Din, blizu mo»ta. Natančne po-mid>be na ogasmi oddelek »Jutra« pod »Takoj goto vina«. 147142-20 Hiša blizu mesta poceni naprodaj, pojasnila daje Bender, Maribor, Taborska 4. 14757-:i0 Vsaka bose la 1 Din, 1 ea dajanje n««i«r*» tlf j za ftifro pa ^ Din. fS9, j Sodavičarska stroja novejšega sistema, :n ira ven spadajofre poloi!fe. ka kor tudi eca 100 kg eraa po wzki ceni prodam. Pis mena vprašanje na ogas-n: oddelek »Jutra« poo "šifro »Sfrdovitar*. 14348-29 Dva čevljar, stroja kopita rn pohištvo poceni .proda Za m J jen, Erjavčeva cesta 4a. 14446-29 Pletilni stroj S/70, skoraj nn>v, poceni prodam ali zamenjam za pohištvo ali kaj drugega. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod ši.fro »Stroj« 14726-25) V-Mj^A ba»cd» 1 Dta: za dajanje oaMova aH ia šifro pa 5 Din. (31) Trisob. stanovanje 8 kabinetom, pralnico itd oddam s 1. avgustom t. 1. na Kongresnem trgu. Več se izve v Vegovi ulici 2/1. desno. 14563-2! Dvosob. stanovanie s kabinetom, kopalnico itd. moderno, z ve|ik':m vrtani odda Rajko Turk — telefon 24BO. 14712-64 Enosob. stanovanje S kuhinjo oddam 1 aH 2 osebama n« Rim«ki eest.i št. 23. 14718-21 Štirisob. stanovanje p konalnieo ;n pri-tik'inami, 5 minirt od ceetme železnice o«1dflm Pniasnila daje Fra.nčišika F a k I n. M"i«.te. Predovič-eva ulica štev. 7. 14737-21 Dv^všob. stanovanje z vodovodom, elektriko tn parketom, oddam takoj ali z iimiiem v Rožni dolini, cesta V1II/13. 14743-21 Stanovanje štiri- ali trisobno, so-lnčno, velike sobe. na B'eiweiso-vi cesti odd.am z avgustom Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »I. nadstropje balkon«. 14731-21 Dvosob. stanovanie s kuhinjo in pritiklinami takoj oddam na Tyrševi e. št. 66. 14750-21 Trisob. stanovanie e pritiklinami ?.» 550 Din. in lokal e so-ho oddam v Zrieni jami, VaL Vodnikoma 15. 14755-21 Trisob. stanovanje komfortno, solnčno, 1 bal-koaiom, v vili pod Rožnikom oddam s 1. avgustom. vrečna pot 14. Telefon 2076. 14753-21 Trisob. stanovanje snažno in solmčmio, oddam z avgustom (najraje malo-člans-kii rodbini) nn Re«lje-vi cesti ŠL 26/H — deeno. 14751-21 Dve stanovanji 1 ew*vobnio za jnnij in 1 dvosobno za avgust, s pritiklinami odda.m n« G'in-c Ah. cesita XI/4 — odraslim osebam. 14760-31 Solnčno stanovanje ▼ krasni vfli, obstoječe i1 2 par kotirani h aob, predsobe, kuhinje in priti -klim, z vrtom oddam s 1. junijem. Naslov v cglas. odde'ku ».Turna«. 1476IJ-C1! Vsaka tx«efU 50 par: aa dajanj« aaaJov« aJ« ta fcfr« 8 Dw>. (Žl-a) Stanovanje srtln^no in suho, 3 sob. kabineta in pritiklin, po možjiosti z majdiinim vrt-*wn iščem za avginM — najraje hizu Tivolija ali Mir ja. Ponud.bc na cglas. oddeiek »Jutra« pod /..iačkn »I. K « IV. 93-21/a Stanovanje „—„ '.hno, s pritiklinami. v I. nadstropju, z elekt riko (">30 volt) in plinom, iščem v strog---m centru. — Ponudil na ng'asni oddelek »Jmirac pod »Centruin 222« 13220-21/a Dvosob. stanovanje iSče za takoj zakonski par brez otrok v mestu ali neposredni bližini. Ponudbe na ogasni oddelek »Jutra« pod »Dobro plačilo«. 14744-aiM rmri Vsaka besoda 80 par: *a dajanj« na«lova ali ca šifro 3 Dia. (3S-a) Opremljeno sobico čisto, išče s 1. junijem gospod srednjih let, v bližini drame. Ponudbe z navedbo čeme na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »Stalen«. 14738-23'a Sobico v nori hiši v Šentjakob ske-m okraju oddam za 200 Din. Naslov v o-g'asncm odde'ku »Jutra«. lfe'94-23 Krasno sobo r balkonom, upo-abo kopalnice in telefona takoj o.ldam Cesta v Ro^no do-Kno 36. 13911-23 Mesečno sobo 1 "po opremljeno, s rtro?o separiramim vhodom, takoj poceni oddam v Ključavničarski ulici štev. 4/T. 14720-23 Opremljeno sobo lepo. z razg'edom na ulico v pritličju oddam bojjšemu p-vipodu na GosiiKisvelski c. M. 5. 14719-23 Sobo oddam solidni os«hi na B!eiweisovi ce-siti št. 15/3. 14724-23 Sobo po mo>žnosti s popolno oskrbo. išče gospod za daljši čas. v višje ležečem kraju. Ponudbe z natančnim: pn da tki in pogoji na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mir 262«. 14401 4^ Sobo lepo in solnčno, tik univerze takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 14723 23 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhod^^m, kopalnico ln event. klavirjem takoj oddam v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14748-23 Mesečno sobo opremljeno, lepo, takoj oddam solidnemu gospodu na Cankarjevem nabrežju 3/II 'evo. Ogledati med t.',!, in J/2 2. u-ro. 14746-23 Prazno sobo veliko, svetlo i-n zrač-no, v cenih aparatov v Ljubljani. Beethovnova ul. št. 14 — pisarna dr. Ivo Beakova6. 14789 32 Izgubljeno Vsaka beseda SO par: ia dajanj« naslova ab ta iifro pa S Din. (26) Rjav damski dežnik je M izgubijen. — Pošten najditelj naj javj svoj na-«ov n« oglasni oddelek »Jutra« pod »Dežnik«. 14716-28 Stavbna podjetja t r g o v e e z že! ern Ino in vsakogar opozarjam pred nak-uipem treh auierikanskih diiigai, ka.tera so mi bi'« ukradena i« stav.be v St-o-žroah. Stciner Polde, mastni tesarski mojster. Ljubljana. 0[>ekarska cesta 91. 14*730-28 Revna dijakinja je iizgubila 2. t. m. na poti Helijeva t. — St-rellška ul., d°mam««o t zmos-kom okrog 500 Din. — Ker ta znesek nujno potrebuje za p'ačilo m.esoiSne oskrbe, se prosi najditelja, da proti primer ni nagradi vrne na polielri. V jo/Ti3rn;oi je tudi pismo. 14752 2* z depandanco, prej vila Stoinschegg ROGAŠKA SLATINA Nov hotel ob parku. Moderen komfort • toplovodno napravo v sobah. Odlična kuhinja, tudi dietetična. Prvovrstna vina. Popolna penzija od 50 Din naprej. Garažo, Ugodnosti za potnike. Hotel obratuje vse leto, depandanca od % maja. Posebne odlike: Udobnost, cenenost, solidna postrežba, zato staro zbirališče domačih in inozemskih gostov. 6060 Lastnik oz. zakupnik: JULIJ OGRIZEK. V neizmerni žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče in sin, gospod trgovski poslovodja dne 7. t. m. po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega bo v torek, dne 9. t. m., ob 4. popoldne iz mrtvaške veže deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 7. maja 1933. ANA PREK, soproga, JANEZEK, sin; NEŽA PREK, mati. 6231 m v.« -V-: •■ ■ i.-.r-- ''''•'itvv m ■ - ZAHVALA Za izraze sočutja ob nenadomestljivi izgubi naše soproge, oziroma matere, sestre, svakinje in tete, gospe Antonije Remžgar soproge posestnika in banskega svetnika se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebno zahvalo smo dolžni prečastiti duhovščini, Sokolstvu, učiteljstvu in šolski mladini za častno spremstvo, darovalcem vencev za poklonjeno cvetje, nosilcem krste in sploh vsem, ki so še na ta ali oni način izrazili svoje sočustvovanje. 6230 Globoko žalujoči ostali. ZAHVALA Ob težki izgubi, ki nas je zadela z nenadno smrtjo našega preljubega in nepozabnega soproga, sina, svaka in strica, gospoda Rudolfa Asttunslca trgovca se za številne izraze sočutja, pismene in ustmene, kakor za lepe poklonjene vence in cvetje najtopieje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, dalie gospodu zdravniku dr. Hronovskemu za trud in požrtvovalnost, Gasilnemu društvu, kakor tudi deputacijam ostalih društev, pevskemu odseku Sokola za ganljivi žalostinki, stanovskim tovarišem in tovarišicam ter vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v častnem številu spremili na njegovi zadnji poti, ter vsem, ki so nam v tem težkem času stali z dejanjem in besedo tolažilno ob strani. 6239 Pekel—Poljčane—Brežice, dne 7. maja 1933. Žalujoči ostali. Urejuje Davorin Ravijen. Ladaja za Konzorcij »Jutra« Adoil Ribmkar. Za Narodno tiskarno d. d. kot Uskarnarja /rane Jezeršek. Za inseraun del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.