136. *tev. PnitnkiH nJafauia ˇ ffotorvini. Celje, petek 30. novembra 1928. Leto X. Izhata « pondeljek, «redo In petek. Stane mesečno Din 7- ca inozemstvo Din 20-—. foMinexna stevl*ka I Oin. Račun poštno-čekovnega zavoda Stev. 10.666. NOVA DOBA Urednistvo In upravniötvo i -Me Strossmayerjeva ullca 1 pritličje. Rokopisov ne vračamo. Oglasl po tariffu. Telefon Int. štev. 65. Opomin iz Francoske- Veliki pariški list »Temps«, ki velja za glasilo francoskega zunanjega mi- nistrstva, je priobeil te dni o našem notranjepolitičnem položaju članek, ki je vzbudil z ozirom na svo.i zaključek precej požornosti, dasi kaze. da olan- kar ne razume povsem precanske po- litiene borbe in živi očividno v veri, da gre samo za boj mod Hrvati in Srbi- janci. Vsejedno pa ga je zanimivo či- tati: ^Politična situacija v kraljevstvu Srbov, Hrvatov in Slovenoev povzroča prijateljem te države, ki zavzoma tako sirok prostor v srednji in vzhcdnji Ev- ropi, resne skrbi. Boj, kateri se taira bije med Srbijanci in Hrva.ti, dobiva vznemirljiv znaeaj in z raznih strani se prioakuje, da bode podala vlada hitro po povratku kralja Aleksandra (iz Pariza) v Beograd o tem sporu svojo izjavo. f Po atentatu v plenarni seji Narod- ne skupščino, kjer je ernogorski (\) poslanec Rack'1, clan vladne večine. z revolverskimi streli ubil dva demokra- ta (francoski clankar zanienjava naj- brže radieevce s sannest, dein-okrati) in šo tožko ranil tri poslanee opozi^i- je, med njimi Stjepana Radica, vodi- telja kmečke st ranke, kateri je zaect- koni avgusta podlegel svoji. rani, na- .stalo je v drza'ivi SHS veliko norazpo- loženje. katerega ni bilo mogoče od- straniti s kako neznatno ministrsko kombinaei.jo, v kateri bi bili politirni vplivi modro razdcljeni. Tra^ioesn ko- nec Stjepana Radica je očividno ustvaril tak narodni prepad med Sr- bijanci in Hrvati, da medsebojno na- sprotovanje teh dveh glavnih elemen- tov državnega naroda ustvarja napo- tost, od katere bi bilo pričakovati nai- hujseKa, ako bi ne bila udamost na- prarn vladarju vspešna obraniba pro- ti razkrajajočim akcijam glede drža,\- ne celote. ,Političen položaj v Jugoslaviji je bil težaven že pred krizo, katera je nu- stopila neposredno po atentatu in smrti Sto.fana Radica. Niti ena via da ni inogla najti dovoljne stabilnosti, 'U se loti dela na daljši rok. Prehajalo se je z jedne ministrske koalicije v drugo, ne da bi uspelo ustva.riti spo- razum med strankami na pra.vem na- cijonalnem programu. Ker edinstvo srbijanske radikailne stranke, ki je bi- la tolrko let odločujoča politična sila v drža/vi, ni preživelo Nikole Pašica, ustvaritelja definitivno proširjene Ve~ like Srbije, in ker so spori med srbi- janskimi radikali in demokrati koin- plicirali položaj, se je mogla Hrvat- ska seljačka stranka vreči z vso silo v opozicijo, ker je bila sigurna, da bo- de do gotove mere preprečila delova- nje vsake vlade, ki bi bila sestavljena brez nje ali proti njej. Z najastrejšo opoxicijo proti vladi Velje Vukicevica je Hrvatska seljacka stranka izzvala težko krizo, za katere rešitev "j€ (iz nam znam.ih raizlogo\. oi). ur.) odbijala sodelovanje, in to tu- di tedaj, ko je kralj ])onudil Stjepanu Radicu in njegovim prijateljem ini- cijaiivo za vlado narodne koncentror- cije. Zadnje dni meseca julija je büa jiovorjena m.isija za sestavo vlade du- hovniku Koroscu, šefu slovenskc ljud- ske stranke; vlado bi naj sestavil s po- močjo raznih srbija-n.skih strank. M:- sol je bila, da Hrvatska seljačka stran- ka (Radiceva) ne bode tako zelo na- sprotovala vladi, na katere oelu stoji slovenska ljudska stranka kot relativ- no naijslabša politična skupina. Ka- kor pa so vidi, so se inicijatorji toga nacrta prevarali. Agitacija na Hrvat. skem je samo naraBtla, (po atentatu \ skupšeini) je strainka sklenila, da se S])loh ne vrne v to skupščino in njeno delo gre dane,s za tem. da se Zagreb postavi kre]>ko po robu B(iograesijo ta dan narodne, odn. državne zastave. Župan dr. AI. Goričaii. d V petek, 30. nov. t. 1. ob 20. uri vsi narodni Celjani na sokolsko pro- slavo Ujedinjenja v celjskem mestnem gledališču! Kakor slišimo je že gleda- liška dvorana zel'o moeno razproda- na. d Slavnostni koncert ob desetletni- ci ujedinjenja v »Celjskem domu«. Na dan letošnjega narodnega praznika bodo proslavila 10-letnico ujedinjenja vsa sloven.ska kulturna drustva v Ce- lju. V Celjskem domu se bo vršil slav- nostni koncert, pri katerem bodo so- delovala vsa aktivna pevska društva, Geljsko godbeno dnustvo in Glasbon a Maitica. Ostaila kulturna društva bodo zastopali njihovi odborniki. Kakor razvidimo iz objavljenega vabila, pri- reditev ne bo samo manifestaeija tega dne, nego bo nudila oboinstvu z izbra- nini vsporedom n in ago inmtetniškega užitka. Po dal.jšem casu nastopi zopet naš j)riljubljeni umetnik, g. ravnatelj, Karel Sancin, veeji del veöera pa bo izpolnilo Celjsko pevsko društvo. ,Po- leg dveh mešanih zborov bo izvajalo prvikrat v Celju p. Hugolin Sattner- jevo kaiitato za soli, zbor in orkester »V pepelnični noči«. S kakšno srečno roko se je oprijel in uglasbil naš skla datelj daljših Grogorčičevih pesnitev, kakor »Soci«, »Jeftejeva prisega«, »Oljki« in »V pepelnični noči« doka- zuje že to, da v zadnji dobi skoro ne mine leto, da bi ne bilo eno izmed na- vedenih Sattnerjevih del na koncert- nem o$ru. Pozdravljamo torej. da se je odločilo CPD izvajati domačo sklad- bo, ki je poleg tega tudi po besedilu primorna za proslavo narodnega praz- Oče Kondelik in zeniDUejuara Geški spisal Ignat Herrmann. 14 Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. Pepica je bila s svojo sodbo veliko prej gotova kakor mati. Njej je ugajal Vejvara že pri »Na,gljili« — in danes tudi — brez vsega dolgega premišlje- vanja. In sedaj, ko se je Vejvara bli- žal, ji je paskočilo sree od veselja. Sa- mo nekaj ji je kulilo veselje pri tem ponovnem sreeanju: misel, da je pri tem oče. Oče je sicer zelo dober, ampak vcasih je take volje in govori, kar mu slina na jezik prinese. Samo, da bi se ne dotaknil Vejvare, da bi ga ne raz- žalil! . . . Vejvara je že tu. Poklonil se je da- mam, rekel je svoje »Poljubljaim ro- ko!« in »Klanjam se!« in ko se je po- klonil mojstru Kondeliku, se mu je tudi predstavil: >Francišek Vejtvara, blaigorodje, ktniceptni praktikarnt pri maigistratu ki'ailjevega glavnega mestaPraige . . .« >Nazdar, sokol«, je govoril glasno mojster. »jaz sem Kondelik — slikar Kondelik — in vas že pozmam, gospod Vejvara; videl sem vas plesati tamle z našo Pepico — pri »Naigljib« — bese- do — prav lepo ste plesali — meni ni sla beseda nikoli v glavo . . .« Vejvera je zopet zardel, prav do uses, bilo mu je, kakor da se mu zib- Ijejo tla pod nogami. Zdelo se mu je, da v bovsedah Kondelikovih tiči vra- gova ironija. Počasi mu je zginil po- gum. Ampak »Sokol! Sokol!« je klica- lo v njem. »Drži se!« »Žalibog«, je zaicel govoriti z zla- ganhn glaisom, »da je to bil moj po- slednji ples z gospodiöno — takrat se mi je pripetila nesreča — imel sem nove, lahke, lakirane čevlje — (gospa Kondelikova se je zniagoslaiviio ozrla na rnozac Ali vidiš, da je imel dobre covlje!) — niti čutil nisem, da sem vstopil z galošami v dvorano — in ko sem to spoznal — no, skratka, prosim milostljivo gasi>o in gaspodično odpu- ščanja, ker sem odšel, ne da bi se po- slovil — ajnpak — zelo sem se sramo- val. Danes se seveda temu sinejem - - ampak takrat se mi je zdelo, da se n'i smeje celi svet — in nisem hotel, da bi samo sonca tega, kar je pripadalo meni, padla na gospodieno, kateri sem bil že odd an za ?>les . . .« Aaah — gospa Kandelikova je v du- hu gladila Vejvaro po glavi! Izvrstno je to povedail! Niti slutila ni, da opra- viči na tako spoštljiv način svoj beg. Seveda je ona povzela besedo, še predno je iiiogel izpregovoriti Konde- lik: »Ampak, gospod Vejvaxa, kdo bi pa vzel to za hudo! Pepici je bilo prav žal, da si niste za tako malenkost pri- voščili nadaljne zabave. Ko bi bili sa- mo besedo rekli . . .« Vejvara se je med tem oddahnil po dolgem govoru. Bilo je zunaij — in res mu je odleglo. Od^ovoi-jl je se: »Da, milastljiva gospa, sedaj vem, ampak tak rat ... in ra,vno pred vami nisem hotel za nie na svetu . . .« Vejvara je umolknil. Skoro ustrašil se je. da je vekel nmlo preveč. Saj si morejo misliti: Kaj' T>a te mi brigamo! In ti nas! Prišel si — odšel si, česa je .se trehai! Bili so tarn tudi drugi! Prav gotovo, da si nie drugega ne misli gospa Kondelikova. Tako resno gleda nanj — Xlelo se m\\ je. da skoro strogo. Kako se je gospod Vejvara motil! Gledaia je sicer resno gaspa Kondeli- kova, ampak samo, da bi ga ne motila v konceptu. In dobro, jasno je brala »med vrsticami« njegov govor. Da, to jo gotovo: vse njegove besede kažejo, da je napraivila Pepica na Vejvaro se bolj glol)ok vtis, kot je gospa sauna do tega trenutka slutila. Tn ko se je sedaj spoinnila, kako otožna je bila heerka tedaj, po Vejvarcn'om odhodu, je imela takoj eno sanio misel: No. če je božjai volja! Obličja mater so bila Vejva.ru do te- ga ca.sa table, na katerih so bile napi- sane tajne, nenmljive črke. Kako ve- seljo bi ga obšlo, ko bi bil uganil, kaj ravnokar misli ta gospa. Tn ker je od- mor trajal že pet sekund, in mu ni astajalo ničesar, da bi se povedal, ]e prijel za čepico, poklonil se in rekel: »Oprastite, prosim, da sem vas nad- legoval; ampak moja dolžnost je bila, da sem se opravičil —« V Pepici se je nekaj stisnilo. ko se je Vejvara obrnil. Kako to, da zopet odide, ko je komaj prišel? In nehote je pogledala mater, kakor da bi iskala pri nji pomoči. Toda takoj je zopet po- vesila oči. 0, niatere razumevajo gotove p'qgle- do svojih hčerk! Saj so bile tudi mla- de, imele so tudi podobne trenutke. Takoj je sklenila: »No, gospod Vejvara, ampak danes ii i vzroka, da bi taiko hitro odšli. Ako vaini je ljubo, prisedite, prosim, k nam za trenutek. Soveda — ako ne dobite prijetnejše zabave tamMe med gospodi sokoli, in ako vam ni tain ugodnejše.« Vejvara se ni nadejal tega povabila. Ako dovolite, prosim1«, .fe jecljal proradostno iznenaden in je gledal ka- kor vprašujoče na gaspo, na hčerko, nadalje pa na gospoda Kondelika, »in ako vas ne bom motil — se predrznem torej . . . za trenutok . . . med brati sem v(>dno na zomlji in na stolu .jo gotovo udotbnejše . . .« >To si mislhn«, je rekol suho moj- ster Kondelik, »in ujeli bi wts tarn niraivljin.ci! A na to ropotijo ne pri- dejo!« Gospa Kondelikova sicer ni bila po- osebljena poezija. vondar je cutila, da Strau 2. »NOVA DOB A< St*> <3onovi dobro uspela o])ereta »Gej- ša« ob 3. uri i)oi)oldne ol) znižanih cenah. Ob 8. uri zvečer istega dne se vprizori originalna opereta »Jesen- ski maiiever«. Gastutie subreta beo- graijske operete gdč. Lubejeva. Opo- zarjamo posel>no obi.skovalce gledali- šča iz okolice, da si laitoko liaročijo se- deže za popoldansko in večerno ope- reto v predprodaiji vstopnic tvrd. Go- ričar & Le.skovšek. d Vtnrla sta 29. novomljra v javni bolnici Jamez Kola.r. 60 let star dni- nar iz Draanelj in Jože Kranjc, 78 lot star dni war iz Petrovč. d »Sokolsko druMvo« za Yojnik in okolico je proslavilo desertleitnico uje- dinjenja dne 25. nov. t. 1. z dobro uspclo igro »Volkašin«. Tgralo se je z espritom, le glaisovir je hotel delati nralioe pri zltornetm petju tem]>era- lnontnih svaitov. Izborna je bila Kata, dobro je bil zadet Nerad. Režiserjn col poklon! Kostumi prrmerni, origi- nalni. Obisk č^z vsako pričakovanji1. Pred igro snuo obeuxlovaili izborn'o iz- šolano })ianistko in i)evko gospodično V. R. iz ii'cit. zbora tuk. niesc. sole. Gospod uprarvitelj Ivan Prekoršek iz Gelja., naš roija'k in stair ljub zna- noc, ]vd je y ncti^';dušenem govoru orisal poimen slaK'lja in. ze(l < na'- vdušeno pritrjevainje. Vsern se prav iz srca zalivailjujemio za brezhiibno po- dani vs})ored. Igro pa bi zeleli videti še v reprizi. d Tezke posledice doniačega prepira. V celjsko bolnico so pripeljaili prevžit- karico Marjeto Laimipret iz V'elikih Raven v občini Novacerkev. Dom a jo prišlo do hudega. prepira. tekom ka ¦ terega. je n.ekdo stai'ko tako vrgel ])O tleh, da si je zlomila roko in noso. d Pi'itisk na javne naniešrence. Po - sameznlm neklerikalnini uradnikoni se te dni dostavlja nepodpisan cirku- lar nekeiga uraidniškega strokovnega društva v Ljubljani, s katerim se jih vabi k pristopu s pozivom na mani- strskega predsednika dr. Korosca, češ da miora. klerikailna stranka sestaviti uradniški kalafiter, »katerega (dr. Ko- rošec) veckrat ntbi«. To je očividen in nesraiHien pritisk na uradništvo, kakrsen se še doslej v Sloveniji ni iz- vajal in katerega si je treba zapom- niti za slučaj, da se b'odo klerikale! javno laigali o svoji svobodo- in pra- ! vicoljubnosti. d Iz policijske kronike. D e ž n i k je u k r a; d e 1 svojoniu tovairišu neki Horvat Franc v Delavskeni domu, do- ma iz Modziimui'ja, in je zginil. — Naj den je v Gal>erju siv volnen moški šal. — R a1 d i pro h i t r e v o ž n j e z motorjem in aivtomobilom ste prijavljeni dve osebi. ki ste bili mišljenja, da so mestne ulice najpri- mornejSe mesto za dirkaušče. d Andre jev -sejm smio imeli danes v Gelju. Obisk in kupčija sta cisto pri- merna žalostni limeljski letini v Sa- vin j ski dolini. d Ruski tečaj se bo nadailjeval tudi letas. Poizvaimo one, ki se ga liiočejo udeležiti, da jaivijo pristop ge. Ani Zu- pančič, tajnici Kola jugasl. sester v Gelju, Gregorčičeva 5/II. d Brez sledu je izginil Stefan Cilen- šek, rudniški päznik v Drobnem dolu nad Laškim. Vzel je seboj 670 Din in videli so ga., da je odšel v smeri proti Dobju in Planini. Ne ve se, aili je šel kam na Hrvatsko ali pa je izvršil sa- moumor. Domneva-jo, da je vzrok ne- urejeno zakonsko življenje. Kdor bi kaj o njern zvorlel, naij to javi ali otož- ništvu v Štorah ali ])a policij.i v Gelju. d Se jp-dna železniska near em. Dan po železniški nesreči pri Novski ima- n no so jodno. ki se je dogodila veer a j zjutra.j tik pri Boogradu. mod posta- jaina Beograd in Topčider. Tovorni vlak je zavozil v mesanca tako, da je tožka lokomotiva tovornega vlaka kar zdrobila lok'omotivo mešanca. V mo- šaiiica so zlrali iirvi vaigoni drug v druzoga. zadnji so pa iztirili aili so postavili po koncu. Razbitih je tudi veliko va'gonov tovornega vlaka. Kc- liko je inrtvili in ranjenih, se iiatanč- lio no ve, ker ne pusti policija niko- gar blizu. Neprestane železniške ne-' sreče se povsod i>o d-ržavi ostro ko- mientirajo. d Zborovanje upnikov Slavenske hanke se je vršilo v sredo, 28. t. m. v Mariboru. Na njem se je zaibtevalo, da naj ba.nka prične z delnim izpla* čevanjom vlog, ker ima nabranega iz vnovcenih terjatev dovolj denarja. Nadalje se je sklenilo pozvati bivšega upravnega svetnika A. Westna v Ge- lju in Trbovoljsko •premogokapno družbo, da storita svojo dolžnost in priskocita maliin vla'gateljem na po- moč. d Tecaj za lonči'ostorih tohniske s red nje solo v Ljubljani. vPoucevalo se bo teoretično in ])ra.kticno v vseh v keramiko spa- dajoeib strokah. Tocaj bo trajal do poletja po dvakrait na teden v })ojk)1- danskih urah. Interesenti naj prija- vi jo svojo udclezbo takoj ustmeno a!i pismeno pri Uradu za pospeševanj^ obrti v Ljubljaini, Krekov trg st. 10/I. d Gospodinje — prepričajte se o izborni kvaliteti pražene kave — fino aromatičnih mešanic tvrdke A. Faza- rinc, Celje. Lastna. najmodernoje urejena pražarna. 37 d Cene za se)io in xlaino v Mariboru. Dovoz je znašal 28. novembra 13 voz sen a. 4 vozove otave in 6 vozov slaane. Seno se je prada:jalo po 135—165 Din, otaivo po 130—1.40 Din in slama 60 do 75 Din za 100 kg. d Iz šolske slnžbc. Prostavljena je učiteljica Gabrijola Božic iz St. Ru- perta v Sv. Lonart nad Laškirn. Na- stavljcn jo ucitolj Ernest Majer- za okrajnega suplenta na Laškem. d Iz Laskega. Danes. 28. novembra. se je vršil tukaj ogled živine iz laške- ga okraja. Prignanih je bilo skupn.o 130 glav, med tem 108 krav in telic in 22 bikov. Razdeljenih je bilo nekaj nagrad. Splošni utis ogleda ni po- kazal, da smo na predvojni višini na- so daleč naokoli znane živinoreje. d Umrl je v Ormožu usnjarski moj- ster Ferdinand Kralj. Pogreb se J9 vršil v sredo. d 'Težka železniška nesreca. Blizu po.staje Okučani (na progi Novska1— Brod ob Savi) sta 28. nov. ob 2. uri zjutraj zavozila drug v druzega dva tožka brzotovorna vlaka. Strojevodja, ki jo voz.il iz Oku cam, ni vsled ovinka opazil nasproti prihajajočega vlaka. Ucinek ud.raca je bil st rasen: raizbiti ste obe lokomotivi in okros 20 vago- nov, ranjenib je 11 železničarjov, no- kateri mod njimi tožko. Ker je bil.i proga zastaivljena, so imeli vlaki več- urno zamude. d Žitnih kav je več vrst, Žika je pa samo ena. Zaradi njenib velikih vred- nosti za zdravje ima vedno več pri- jataljov. Ni čudno, 'če se pojavljajo tudi ponaredbe. Pri nakupu je paziti zato na ime »Žika«. Milan Kosič: Berlinsko pismo. Kadair je^govor o Beiiinu, Berlinu kot svetovnem velemestu, se človek vprašai: kje je najbolj vidno, da se na- bajaš v pravem modernem Babilonu? Odgovor ni težaik. Postavis se na Pots- dain.ski trg in tu v dobi*i uri labko za- jameš vse zaniniivosti velemestnega ki-ižišcai. Na tem križišču slišiš, vidi.s in obcutiš simifonijo volomesta, po'zno \ noc se vleče ta sinmfonija s svoji mi tisoci in tisoci drdrajocib motorjev. v vsoh molih in durih piskajooih avto- brup, cvilečih tračnic električnih že- loznic, v peketu konjskih kopit ter ne- štotih vozov, koles itd. A visoko v zra- ku brnonje aeroplamov nemske »Luft- banse«. Vse to cuj,o ulia oči pa se pa- sojo nad nepreglednimii kot ogromno kaičje telo se valecimi. neštefimi pro- metnimi sredstvi. In vse to drvi, drvi! Tempo, tempo, to je parola \elemesta. Mod vsem pa so vlačijo tisoči ljudi kot polži. Kaiko biiite čez cesto, da jih ne ujaiine avto, električna, a vendar se mi zdi. da so vedno na istem mestu. Mno- žica vsag je vedno ena-ka, vedno jih je tisooo, ki paisirajo assailt. In vendar se vsako sekundo menjaiva slika. V vsa- ki sekundi stoj)ajo na pozorksce novi akterji, a prav tako hitro iagiinejo. Tu pleza prometni redar s svojega stol pa. •Proinet so vrši neovirano na.prej, saj je ves ljeiiinski ijoulicni proinet v va.r- nih rokah avtomata. Avtomaitično se prižigajo in ugašajo tribaTvne pro- miotne svetiljke, ki so urejene taiko, da rdeča luč pomeni »Stoj«, zelena »na- prej«, rumena pa je i^rdiodna. Nad- vse ljuboznivi so redarji Berlina, vidi - jio slepca, stairko, otroka, ki si ne upa čez cesto; že so pri njih — maihljaj reda'i'jeve roko v beliih roka.vicali: za hip se ustavijo drveča vazila,, prehod je narejen — ljubeiznivo spremi straž- nik malo punčko, vojnega slepca in starko na drugo strain caste. Tujec ves lirovzet in popolnoma zmešan obstoji na otoku, ki je zgraijon za pešce; redar ga opazi, že jo ]>ri njem in m,u s pri- jaznim naisvetoan ponia^a iz zadrege. Vendar pri vsem tem ne poza'bi na svojo nai.jljiubše opravilo: na zaipisova- nje nerednosti; če se kak voznik le ma- lo proti vi na.redb.aim »prometnega«, že })ride na zapisnik. A praiv je taiko, le z največjo disciplinirasnostjo se laliko proprecijo nesreče, ki bi bile sicer no- izogibne. Vreden. da se ga omeni, je prcdajaleo časopisov; vzlic ogromni konkurenci, vztraja in pon.uja, krici ter vabi z najnovejšimi növicami. A tudi. poozije no manjka tu; nad 40 ]>ro- dajailk cvetlic te vabi in kličo. da si na- baviš za izvoljenk'o par cvetlic. Snaži- lec čevljev tako stroigo ogleduje tvoje čevlje, da je cloveka kar straih, če ni- ma blatniih ali umaizmnih. Taim nokjo drvi holelski paž za omnibusoim. A kaj jo to? Redar je ustavil vsa vozila, le ena stran je še odprta;? V nafilednji se- kundi že zacujem silno zvonenje, nad doset a\'old.tovi ustanovi. obrtniki pa v kav ami »Ad- ler« na Dönhioffplatzu, kjer se vsako soboto sostajajo ter prirejajo predava- nja, gojijo pet.ie in igrajo tamburice. Uinotniki pa se zbirado v kavarni »Kö- nig« na Knie-u. Tu scm našel znan- ko in našo prvo slovensko filrnvsko igralko Ido Kravanjo, oziiroma Ito Ri- no kot je njeno filmsko ime. Vsa je preprosta in naša. Prav nič domišlja- va. Mod svojimi filmiskimi kolegi kot iudi pri publiki v Berlinu je zelo pri- ljubljona. Povedala oziroma zaiupala mi je. da je začela pravkar vrteti nov film, katorega naslova in vsebine mi ]>a šo no sine izdati. Som tudi zahaja srbski ten or ist Djordje Jovanovic, ki v Berlinu študira petje in ima po mne- nju svojih profeisorjev krasno bodoc- nost. Tma žo ponudbo od par nomškiii gledališč za takojšnji a.ngažman, ven- dar pravi, da se bo po končainem štu- dijai vrnil v dom'Ovino in no bo spre- jel angažmana v Nomoiji. Nas Josip Ttijarc(\ ki jo žo v dranovini užival ne- d(»ijene siiiTpatije Boourradji. Za.groba in Ljubljane, je prvi tenor mestne ope- ro v Berlinu. Tu propeva »Trubadur- ja«, »Seviljskega brivea«, »Boheme«, Moderno damsWo perilo v krasni izdr- lavi in dobri kakovosti ku- pitc najceneje edino v vcle- trRovini R, stermecki, Celje. Damske srajro, Sis on 55, 58 Din, batist 65 Din, lilače Tlatnene 36 Din, Sifon 50, 5« Din, batist 65 Din, kom- bine lilače barvaste 75 Din, hele 81 Din, batist 125 Din, kombine krilo, harvasto 70, belo 85, 110, 140 Din. garni- ture dvodelne 'z prvovrstno- ga pl.itna 70 Pin, Sifnna 128 Din, batist-?ifona 248 D, trodelne 248 Din, spalne srajce 90, H4 Din Dalje moSko perilo, kakor srajce, spodnje hlače, niajce in nogavice, rokavice, naramnire vedno na zalogi. Oglejtc si izložbe in ogromno zalogo. Nakup ncp.isiljen. oiev. 136 »NOVA DOB At Str&n 3. FILET ročno delo garniture pregrinjala, store itd. naro- čite najceneje in najlepše pri M Šribar, Celje, Gosposka ulica. »Cavalerio rusticano« itd. Publika ga Ijubi in obožuje, diri'genti so srečni in veseli, kadar poje on, saj je muzikalno in pevsko taiko siguren, da z njim igraje dirigirajo. Pa imamo se enega tenorista, ki je pa na državni operi. Jo to nas slaivni Dajlmatinec Tino Patiera, ki jo ljubljenec vsega Berlina, osobito pa, nežnega spola, ki ga vselej nagradi sredi deja'nja za odpeto arijo z gro- movitim aplavzom. Poteni je tu se Strozzijeva, umetnica evropskega slo- vesa, tudi elamica državne apere. Go- vori se nekaj o gostovanju Amice Mi- trovičeve na državni aperi v Berlinu? Na vs»k na'cin smo Jugoslovani v Bei- linu na umetniškem polju častno za- stopajni. Saj iinamio še Svetislava Pe- trnvica, filmskega stara. ki je pa mo- inenta.no v tujini na snimanju. Ferdo Delak, slavenski avangardist urednik in izdajatelj znanega »Tanka.«, revije 7A\ modernd novo umetnost. pa pri- pravlja izdajo slavenske številke >Sturma«. moderne mednaradnc umetniške revije. V tej številki »Stur- ma« bo zastopana vsa mlada umet- niska gene ran ja od. »Treh lalxxlöv« do danes. Ferdo Delak in Milan Košič, ki študirala v Berlinu moderno režijo in gledališko umetnost sploh, sta na va- bilo znanega pisatelja Otto Ernsta so- delovala na praslaivi petdesetletnico modernega nemškega književnika Her- wartha Waiden a v gledališcu: »The- ater am Schiffbauerdamm z recitaci- jami Waldnovih pesmi. ka.tere je za to priliko prevedel Ferdo Delak v slo- venseino. Tako je prvič zadonela slo- ven.ska l)eseda z neinškega odra v Ber- linu. »Publika je natsa rojaka n ad vse siinpaiticno spregela in njiiju uinotnis- ko izvajanje nagradila z groimiovitiin aplaivzam ter ju parkrat pozvaila pred zastor. — Tudi naš slavni vijolinski virtuoz Zlatko Balokovič, ki je koncer- tiral v Berlinu, je imel dva razprmla- na večera in je bil 20-krat klican pred zastor; z njim vred se je sijajno uve- ljavil Božhfar Kuuc, zagrelxski pija- nist in skladaitelj, katerega skladbo ]e odigral Balaikovic sploh prvič pred ta- kim foruniom. Kritika ie or^enila Kun- ca zelo laskavo in si mnogo olxvta od njega. Gmioranje judorskepn akndew.sla'ija (jledalism iz Moshve v Berlinu. Svetovnoznaino judavsko akademsko gledališče pod vodstvom svojega geni- jalnega režiserja Franovskega je me- sec dni bilo praiva senzacija Berlins. Uprizarjali so v »Thearter das We- stens« pri razprodanih lii&ih siedele koinado: »Tromadek«. politiona opere- ta po farsi > Jue«. Roinaina. »Benja- min TIT.«, »ČlaTovnicai«. »200.0CX)« ter »Noc na sUirem trgu«. Misterij »Noč na starem trgiu« se mi je kot najboljša predstava utisnila globoko v spomin. V tern kornodu, T. L. Pereca, klaßika judovske draimske literature, govori duša naroda, stilizirana v silnem gi- banju. Kair je drugod izgledalo kot groteskna akrol>atika, je tu po zaslugi Franovskega služilo globoki rasnosti. Ta vecer, uimetniško na višku, deluje pretresujoče. Med vecerno in jutranjo znrjo se odigrava dejanja. Beth-Hami- drasch in ])okopa!lišče so okvir. Dolga, košeena, pošaistno-ogronina roka sega z višine. Prikazovanja duhov Judi ne poznajo, niti nebes niti pekla. Snov smrtnega plesa, ae toliko v pesmih uporaibljena, zadobi tu na svojstven način .povsem nov po\-da.reik. Vaški norček — ljudski burkež, ki na poro- kah zaibava sva/te in ob vseh vecjih slavjiih igra in zbija svoje burke, -— intonira in dirigira smrtni pies. Obratna stran razposajenosti, norost postfine ustvajrjajoča in vizionarna. V prvem dejanju vidimo živeče, med njiimi zakasnele: pijance, vlacuge. A cilj je pies rnrtvih. Porazno vpliva na gledalca, kako silijo mrtveci v življe- nje, kako si ga žele, kaiko hrepenijo po Volnene nogavice rokavtce sralce ^v- samovexnlce A^ ^ iriko perllo n<^ dežolkl V Franc Kolbezen, Celje, Prešernova 3. — Vsaka stranka dobi darilo. ET Velika izbira primernih daril za Miklavža HUMÄNIK Celje, Aleksandrova ul. 1. MarlbOr, Gosposka ullca 17. 9>tU|, Slovenskl Irg, „Pelovla" poroki, a kako so poteni brutal no vr- ženi v onostranstvo. Ob teh scenah se cloveku živci drobe. Ne da se opisati scena, ko se dani: Mrtvaki v onastran- stvu, a od povsod, skoro bi dejal iz vsake špranje miolijo ven roke,, ko- šeene roke nirtvecev, ki se poslednjie oprijem/ajo in grozovito zvijajo. Polu oder samih rok. To ^ledalisoe hvalili aili kritizirati je neniogoče, vse to je treba videti. Močna suigestivna igra, kjer ne pride do veljaive posaimeznik, anipak celota, kjer je umetnik prvi in zadnji igralec; živo dejanje pestre sli- ke. Življenje v \seni gledaJišču. Geni- jalen režiser, umetniki igralci, ki so pevci, plesalci in a/krobati istočasno — to je ob kraitkem: Judovsko aikadem- sko gledališče iz Moskve. Vidovdanska ustava. Poljudno-poučna razprava. (Sestavil dr. Ervin Mejak.) (Dalie.) Na sedežih okrožnih sodišč se na- hajajo porotna sodisca kot kazenska sodisca za določene večje zločine. Visje dezelno sodišče v Ljubljana, ki je oben em upravna oiblast za vsa okrajna in okrožna sodisca v Sloveni- ji, odl oca o vzklicih (t. j. pritožbah ra- di previsoke kazni) zoper kazensko sodbe okrožiiiJi in potrotnih sodisc in o pritožbah zoper razne sklepe teh so- disc v kazenskih zadovaJi ter o pritož- bah (prizivih in rekurzih) zoper civil- ne sodbe in sklepe okrožnih sodišč. Stol sedmorice, odd. B v Zagrebu pa odloča koncnoveljaivno o pritozbah, imenovanih ničnostne pritožbe radi iz- reka o krivdi zoper kazenske sodbe okrožnih in porotnih sodisc in o pri- tozbah, imenovanih revizije in revizij- ski rekurzi, zoper civilne sodbe in sklepe okrajnih, ozir. okrožnih sodišč, ozir. Višjega deželnega sodišča v Ljubljani. Ustava določa, da obstoji za vso kra- ljevino samo eno kasacijsko sodišče in to s aedežem v Zaigrebu. Vendar po- sluje do nove ureditve teiga edinega kasacijskega sodišča za vso državo kai- kor dosedaj 5 najvišjih sodišč i. s. ka- sacijsko sodišče v Beogradu, Std sed • inoriüe v Zaigrebu, Vrhovno sodišče v Sarajevu, Veliko sodišce v Podgoirici in oddelek kasacij&keiga sodiščta v No- vem Sadu, ki se vsi skupaj smatrajo za oddelke enega kasacijskega so- disca. Kasa«ijsko sodišoe je pristojno po ustavi tudi za reševanje sporov o pri- stojnosti ined upravnim, civilnim ali vojaškim obkustvom in sodnim oblast- vom ter za spore o pristojnosti med upravnimi in rednimi sodišči. Orgamom, ki vrše sodno oblast v dr- žavi, to je xodnikoni, zajaimčuje ustavd neodvisnost, stailnost, neodstavljivost in nepremestljivast, to so pridobitve, ki jih nuora ocuvati vsaka država, re hoče objektivno sodstvo in če želi, da ima narod do sodišč vse svoie zaupa- nje, da se izreče pri teh nepristranska sodba. Sodniku se sine odvzeti služba, ga odstaviti od te aili ga premesstiti na drugo služlx?no niesto le vsled razsod- be rednih sodišt- aili divsciplinarne raz- sodbe kasacijskega sodišca aJi pa, ču seveda saun v to privoli. Podrobnejse določa položaj sodni- kov zakon o sodnikih, ki ga je sprejela narodna skupščina aivgusta 1928. 0 vojski. Vojska in mornaTica tvorita našo narodno voja&ko silo, koje dolžnost je, braniti domovino in biti podpora za- konitasti v državi. Kakor že omenjeno v pogilavju »o kralju«, je kralj vrhovni poveljnik in organizator vojaiške sile. ki mu je se- veda vsled teiga tudi disciplinarno podvržena. Odgovorein pa je za vse kraljeve čine, ticoce se vojske in mor- narice. voj,ni minister, kateremu stoji ob straiii kot strokovnjaški organ ge- neral ni štab. Vojska je ustrojena v divizije, bri- gade, bataljone, divizijone, eskadre, čete, baterije, eskadrone, oddelke, es- kadrile in druge komauade ter naipra- ve, katerih formacijo se predpisuje s kraljovo uredbo. Pri vojski so potem ra,zne vrste in stroke (n. pr. vrsta: pe- hiota, — straka: ekonomska). Glavni deli mornarice pa so: Flota. rečna flotila in pom/orsko zrakoplov- stvo. V vojaškoteritorijailnem oziru se deli naša država na armiijske in divizijske oblasti, na vojaška okrožja in sreze. Poleg teh voja&kih upraivnih oblasti, še obstojajo nezavisna vojaška kazen- ska sodisča, ki niso pri izrekanju pravice pod nobeno oblastjo, temveč sodijo le po zakonu kakor civilna 80- Stanovanfe 1 ali 2 sobi in kuhinjo, išče mirna stranka brez otrok za takoj ali z novim letom. Ponudbe je poslati na naslov Ivan Deršek, Celje, Gaberje 19. dišca. Vojaškiim sodiščem so podvrže- ne vse osebe, ki se nahaijajo v vojaški službi. Ka,znjiva dejanja, ki jih učini civilist v družbi z vojakom, sodijo ci- vilna sodišča, v vojnem času pa vo- jaška sodišča. Raizsodbe vojaških so- disc prctresa v zadnji instanci kasa- cijsko sodišce. (Dalje prihodnjič.) Kino. Mestni kino. Danes v petek 30. no- vembra in jutri 1. decembra se pred- vaja ruski film »Vera Mirzeva«. Kri- minalna draima v 7 dej. iz ruskega družabnega življenja. V glavni vlogi Natalija Rosenel, žena ruskega komi- sarja za pr as veto Lunačarskega, ki je znana kot najelegantnejsa dama se- danje Rusije, Warwick Ward, Gre- gorij Chmara in Julius v. Szöreghy. — Piedstave v petek ob 8.15 zv.„ v so- boto (Nar. praznik) ob 5. in 8.15. — Orkester! — V nedeljo 2. in ponde- ljek 3. dec. se igra najvecji nemški po- m'orski film »Pomorski kadet«. V glaiv- ni ulogi Colette Brettel im Walter Sle- zak. — Predstave v nedeljo ob pol 3 , 4., 6. in 8.15, v pondeljek ob 8.15. LISTNICA UREDNISTVA: Vojnik: Prisrcna hvala, pa oglasi so še. Dopisi vedno dobrodašli! Halo! Halo! Pri tej izbiri telovnikov se nudi vsakemu pristajajoče Telovniki za da- me in gospode Iz čiste volne v modnih barvah, eno- in več- barvni od 80 do 350 Din. Pul- verji za dame in gospode v naj- novejšihmodnih barvah, eno- in večbarvni od 155 do 380 Din. Velika izbira telovnikov z vi- soko zapetimi ovratniki, smo« kingbluzo, svitri beli in sivi od 230 Din dalje. Sportne noga- vice, rokavice, dokolenice, ka- pe, trikotperilo itd. kupite naj- bolje pri L. PUT AN, CELJE Proslmo. ogiejte si lzložbel Stran 4. »NOVA DOB A« Stev. 136. registrovana zadruga z omejeno zavezo Pisarna v Prešernovi ulicä 6 (prej Lasini dorn) Hranilne vloge obresiuje po 6—8%, pri naložbi Din SO* se dobi nabiralnik nadom In tudi lovec se greje s Zephirom, ker ve kaj mu prija, zato pozna to reč in kup samo dobro peč. Izdeluje Zcphir-towarna peči, Subotica. Brezplačen opis na zahtevo. Čuvajmo se pred manjvredno ponaredbo. Sainoprodajalcc za Celjc: Peter Majdič, »Merkur«, Celje. FlttAmA/l 'Z VSe^ rudm'kov 'n prPjJjfjy najboljše vrste 1 IwillVlJ dobavlja in do- stavlia najcenejše Franjo Jost, Celje, Aleksandrova ul. 4 FYak in smoking, popolnoma nova, s naj- finejSo svilo podložena, poceni na- prodaj pri Fr. Meško, Celje. 2-2 OTVORITEV GOST-LNE! Cenjenemu občinstvu najvljudneje nazna- njam, da bom otvoril s 1. decembrom v popolnoma preurejenih prostorih pri Puncerju na Spodnji Hudinji messes—- GOSTILNO i Potrudil se bom, nuditi svojim gostom vedno najfinejša vina po zmerni ceni; na razpolago pa bodo vsak čas tudi raznovrstna jedila. Vsak četrtek in nedeljo se bodo do- bile sveže krvave, jetrne in mesene klobase. — Priporočam se za obilni obisk. 3-3 RUDOLF CÄFUTÄ. M. Joštov paromlin Medio a — Celje Na debelo I Na drobno! Proda se dobrohranjen šivalni stroj Singer Naslov v upravi. Trgovski lokal v najprometnejši ulici v Celju oddam dotičnemu, k> bi se pečal samo s finim blagom za moške in ženske. Naslov v upravi. Ena ali dve lepo meblowani sobi v bližini kolodvora v Aškerčevi ul. 10 za oddati. Vprašati pri Mariji Pröglhcf. Kopalna banja, belo emajlirana, s pli- novo pečjo, omara za obleko, perilni stroj, miza z marmornato ploščo, ogle- dalo in toaletno ogledalo, otroške po- stelje, viseča svetiljka, stojala za cve- tlice, jedilna omara, se poceni proda. Kralja Petra cesta 3. lesenshe oblehe in komplete, Duloverje, veste, lemberčke po najnovejših vzorcih in konkurenčnih cenah nudi na drobno in debelo tauarna pletenin MICh HHIŽflMIČ, CeIjb, 29 Poluäe 4. 35 Prevzema tudi podpletanje nogawic. Gosgnoditnije ! uporabljajte za čiščenje: parkeia, linoleja, p8es kanih t^i9 pohistva, sip itd. samo „ K 0 M E T", tekoči vosek ki je najizdatnejSa, najcenejša in naj- boljša politura za tla. Čiščenje ž njim je brez truda. Zahtevajte ga v trgo- vinah ali direktno pri Drago ŽNIDARIČ, 41 Celje, Javno skladišče. 46 Izposodite si clektrični aparat l| Proda se stroj znarnke »ADLER« za šivanje vreč in sedlarsko delo. Zaloga Sivalnih strojev in koles ter vseh v to stroko spada- jočih strojnih del. — METOD ŽIŠKA, CELJE, Glavni trg. 4 4 Pfuo \M\iwii I'irski aim v Celju CanHarjeva Ml. M. It priporoča svoja iacwrstna naRiizfua ter odbrana sovtimentna VI RIA vseh vrst v sodih in stekle,nicah po zmernih cenah. *^B| IW"* Vzorci na razpolago ! a o R e A R A Is E S K O V E K C E L ] E Knjigarna in vcletrgovina s papirjem priporoča : Blasnikove in družinske pratlke. -- Beklamnc koledarje zn novo leto z natisoin firme. — Bo- žične okraske in jaslice. — Božične in novoletne dopisnice. — Kreppapir, svileni in barvani papir kakor tudi vse druge šolske in pisarniS^e potrebščine, ki se dobi- vajo v največjj izbiri in po najnižjih cenah. 4?/JV Zakonito zaščiteno mašilo /^¦/flwil/lll I (Vilzmetalldlchtimg) ¦ ¦ /lem %ß B (* za okna {n vrata Proti preplhu, mrazu» Velik prihranek na kurjavi — najboljše sredstvo s katerim si napravi vsakdo &B l/ 0 doma z malenkostnimi stroški nepremočljivo S%B tmi[ 1*&}B Hi Obutev, Obleke, dežnike itd. Qarantirano neskodljivo.. %^s Pp.IhyM iL L LfiL v najhujšem dežju suhe noge, suha obleka. / fn8?.?«;?0 Drago Žnidarič, Celje, 3nu skladišče. Bramofoni in plošče iz tovarne Edison Bell-Penkala Ltd. kakor tudi plošče «His Master's Voice» in «Columbia» katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Boricor E LeshoyseSi v Oelje kniig_ar>rta_ in veleirgowina a papirjjem, pisalnimi in piaalnimi predmeti. 3tfiktao%a in Uo%ima Uarila v manufakturni in modni trgovini Miloš Pšenicnik, ceije Otvorit.vpnn iia^nanilo^ Cast nam je sP°ročiti cenjenemu VftYUlllj> t5IIU IIcIAII«tIHIU. obCinstvu, da smo o t v o r i 1 i frizerski salon za dame in gospode pod ETI IflAfifi kateri se VodllikOVJ ul. 1 imenom J J wtm la I bwP aT% nahaja v „ogal Kralja Petpa c. Potrudila sg bodeva ustreči željam cenj. občinstva s prvovrstno in čisto po- strcžbo, kakor tudi z zmernimi cenami. — Napitnine se ne sprejema. — Za obilen obisk se priporočata lastnika frizerskega salona »E L I D A« Za jesensko in zimsko sezono priporočam svojo veliko zalogo vseh vrst kozuliovin. V zaloRi kožuhovnski plašLi od Din 3.800"— (lastni izdelki). MARTIN OREHOVC, krznarski mojster, 15-13S CELJE, GOSPOSKA UIJCA 14. Ferd. Pelle-ja vdova Celje, Kralja Petra cesta 13 Ustanovljcno 1SQ3. Telefon ©2. Mednarodna spedicija — carinsko posredovanje v Ljublj&ni in Mariboru — carinske in železniške rekla- macije — vskladiščenja — prevozi. Selitve PV^ s pohišfuenimi uozi za isto ceno hahor z navadnimi. "1^ Vsakovrstn/ prevoz: ceneje kakor povsoa. Postrežba točna, strokovna in solidna. Pojasnila brezplačno. 52-15 Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovorem za izdajatelja, tiskarno in redatcijo Milan Četina v Celju.